V raziskavi so bile preučene dimenzije in ravni državljanske udeležbe v osmih postjugoslovanskih entitetah na vzorcu 2178 mladih (M starost = 19,8 let; SD = 1,8). Eksploratorna faktorska analiza je pokazal obstoj treh dimenzij državljanske participacije: volilno in nevoliino politično participacijo ter civilnodružbeno participacijo. Vse tri oblike udeležbe so bile na individualni ravni pozitivno povezane. Statistično značilne višje ravni obeh nevolilnih kazalcev participacije so bile zaznane v socioekonomsko in politično (BDP per capita, indeks človekovega razvoja HDI, Freedom House vrednosti) manj razvitih okoljih - na Kosovu, v Federacij BiH in NjR Makedoniji. Na drugi strani je bila pri volilni udeležbi povezanost med socioekonomsko razvitostjo in povprečnimi ravnmi participacije pozitivna, a nestatistično značilna. Avtorji ugotavljajo, da so medentitetne razlike v ravneh participacije v veliki meri primerljive s komparativnimi študijami, izvedenimi pred razpadom Jugoslavije. Modernizacijska teorija se ni izkazala veljavna za pojasnjevanje medentitetnih razlik, avtorji pa nakažejo nekaj potencialno relevantnih kontekstualnih dejavnikov znotraj posameznih entitet, ki bi jih veljalo upoštevati pri prihodnjih analizah participacije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WO2G3VXP

COBISSID

18354696

Objavljeno

19.06.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej (2011). Državljanska participacija. Teorija in praksa, letnik 48, številka 2, str. 350-375, 527-528. URN:NBN:SI:DOC-WO2G3VXP from http://www.dlib.si

MLA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej. "Državljanska participacija." Teorija in praksa letnik 48. številka 2 (2011) str. 350-375, 527-528.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO2G3VXP>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)