Posledice viharnega vetra na Pokljuki v letu 2002

slovenski

2004

letnik 62, številka 7/8

Pokljuka   trohnoba   vetrolom

Zveza gozdarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Od 14.11. do 16.11. 2002 je nad Slovenijo zapihal jugozahodni viharni veter. Prizadel je gornjesavsko dolino, Podravje, Primorsko, Gorenjsko in tudi osrednjo Slovenijo. Povzročil je precejšnjo škodo tudi v gozdovih. V uvodnem delu prispevku je prikazana zgodovina in vzroki vetrolomov na gozdnogospodarskem območju Bled od leta 1903 naprej. Prispevek sloni na podatkih iz sečnospravilnih manualov, ki so jih zbrali revirni gozdarji od januarja 2003 do 13. oktobra 2003. V krajevni enoti Pokljuka so revirni gozdarji pri vpisovanju podatkov v sečnospravilni manual posebej označevali domnevno trohneče smreke. Tako smo dobili tudi količino in debelinsko strukturo domnevno prisotne trohnobe pri podrtih drevesih zaradi vetra. Ker sepodatki nanašajo na posamezne odseke, smo lahko prikazali tudi prostorsko razporeditev vetroloma. Veter je na Pokljuki skupaj podrl 25.490 bruto m3 lesne mase. Od tega je bilo domnevno 15 % trohnečih smrek. V gozdnogospodarskienoti Bohinj je veter podrl še 6.730 bruto m3 lesne mase in od tega je bilo domnevno trohnečih 33 %. Pri analizi dejavnikov vetroloma smo uporabili metodo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali revirni gozdarji. Z vprašalnikom smo želeli dobili splošne ocene o morebitnih dejavnikih, ki so vplivali na vetrolom. Na vetrolom so verjetno najbolj vplivali zelo močan veter, plitka zakoreninjenost in razmočena tla. Prisotnosttrohnobe je eden pomembnih dejavnikov pri vetrolomu. Podrtih dreves je bilo več na izpostavljenih mestih (vrhovi, gozdni robovi, privetrne strani pobočij).

18.08.2021