Reproduction of society through education

angleški

2012

letnik 23, številka 1/2

vzgoja in izobraževanje   družba    šole   ideologija    moč    raziskave

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kadarkoli omenimo sam izraz ,reprodukcijaĆ v okviru izobraževanja, se ne moremo izogniti vplivnemu delu Pierre Bourdieuja in Jean-Clauda Passerona, preprosto naslovljenega Reproduction. Kot pravita v svoji knjigi, je treba zgraditi sistem odnosov med izobraževalnim sistemom in drugimi podsistemi. Relativna avtonomija izobraževalnega sistema je vedno "protipostavka odvisnosti bolj ali manj prikrite s prakso in ideologijo, ki ju avtorizira omenjena avtonomija". Problem delovanja izobraževalnega sistema je v tem pogledu precej sporen. Veliko bolj je pomembno, kako šolski sistem deluje, kot to, kako je deklarirana njegova vloga v družbi. Večina nacionalnih izobraževalnih sistemov naj bi bilo odprtih za vsakogar, vendar v njih dejansko deluje segregacija, običajno na podlagi učenčeve pripadnosti družbenemu razredu. Oblikovalci politik in raziskovalci izobraževanja so ujeti v navzkrižnem ognju polemik, ki jih ni mogoče enostavno rešiti. Bourdieujevo in Passeronovo delo je treba še pomniti zaradi njegovega paradigmatskega in teoretskega pomena, ki presega meje časa, ko je knjiga bila objavljena. Diskurzivno polje, ki ga oblikuje izobraževalni sistem v interakciji z drugimi sistemi znotraj družbe, je strukturirano z reproduktivnimi projekcijami in shemami, ki vsebujejo utelešene agense. Družbena pričakovanja od izobraževanja v nižjih družbenih slojih ovirajo številna prevladujoča mnenja o socialnem izvoru učencev. V času pozne neoliberalne nadvlade najdemo simptome, ki označujejo nasprotne težnje opredelitvi izobraževanja kot velikega družbenega izenačevalnika in kot instrumenta socialne mobilnost navzgor. Nedavni film, Anonymous (2011) Ronalda Emericha, ki je zgrajen na mitu Shakespearjevega ne-avtorstva, je tak primer.

18.03.2014