Razprava obravnava ideološko govorico šolskih stavb na Goriškem med letoma 1918 in 1943. V tem obdobju je šolstvo predstavljalo enega od stebrov procesa italijanizacije, s pomočjo katerega so italijanske oblasti želele uničiti Slovence za rapalsko mejo kot etnično skupnost. Izrazita ideologizacija šolstva se je odrazila tudi v simbolni zaznamovanosti šolskih stavb. Te niso predstavljale zgolj nevtralnega fizičnega okvira, v katerem je potekal šolski pouk, temveč so bile pomensko nabit prostor. Simbolna nabitost šolskih prostorov se je vzpostavljala na različne načine. Najpomembnejšo vlogo so pri tem imeli značilnosti in namen šolskega pouka, poleg tega pa so številna šolska poslopja bila tudi dodatno simbolno zaznamovana, predvsem s poimenovanji, pa tudi državnimi in fašističnimi simboli, s katerimi so bili opremljeni šolski prostori. O simbolni zaznamovanosti italijanskih šol v tem obdobju končno najbolje pričajo številni požigi in poskusi požigov, ki jih je izvedla slovenska odporniška organizacija TIGR.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XJ87M78V

COBISSID

171858947

DOI

10.51663/pnz.63.2.08

Objavljeno

26.04.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Batič, Matic (2023). Šole govorijo. Prispevki za novejšo zgodovino, letnik 63, številka 2, str. 124-148. URN:NBN:SI:DOC-XJ87M78V from http://www.dlib.si

MLA:

Batič, Matic. "Šole govorijo." Prispevki za novejšo zgodovino letnik 63. številka 2 (2023) str. 124-148.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJ87M78V>

Prispevki za novejšo zgodovino
1986-
(Zbirni zapis)