Poeme sicer vsebujejo pornografske elemente, govorico in jezik, vseeno pa ne gre za pornografijo, kot zanjo ne gre pri igrivi robatosti poezije Milana Jesiha. Razmišljati o distinkciji med to in poemami pa predstavlja še dodaten bralni draž.Če je Foucault govorjenje o spolnosti povezal s spovednico in kavčem psihoanalitika, so Zorčeve Fukscene prej na strani osvobojene želje, ki jo je »napovedovala politika Anti-Ojdipa« Deleuza in Guattarija, in tako, ha, če si to le želim, morda tudi scenarij art filma za odrasle, nenazadnje se lahko že švoh poznavalec Zorčevega dela, ko se prebija skozi vse te telesne sokove, pogosto spomni njegove radijske oddaje Literarni incest na Radiu Študent … Zakaj riniti med filme, če gre pri v pričujočem primeru Zorca za poeme? Ravno zaradi seksualnosti, ki je vselej zgolj odklon – toda odklon od česa?Ali ni pričujoče Zorčevo delo ravno neusmiljen boj z neizrekljivostjo nepoznanega v zahtevi? Absoljubno! Večkrat slišimo, da se določene ljubezni ne da opisati … Fukscene so zapisana želja v zvezi z neko ljubeznijo izreči še in še … Vse! So zev vezaja v sintagmi Anti-Ojdip; maska, ki zastira nekaj, česar ni! Morda so zgolj mesto, kjer ima mesto le še mesto mesenosti? Gre za gesto smrtno resnega humorja!

Pravice