Povzetek. Članek obravnava problem kvantificiranja kot socialne tehnologije, ki ima v znanosti za cilj standardizacijo (skupin) ljudi, organizacijo (znanstvenega) diskurza in enotnost znanstvene skupnosti. Značilen primer je raziskovanje znanstvene ustvarjalnosti in uspešnosti, še zlasti bibliometrično ocenjevanje kakovosti, pomembnosti in vpliva objavljenih znanstvenih del, ki po eni strani zadeva raziskovalce same, po drugi strani pa financerje oz. odločevalce. V preštevanju publicističnih enot v znanosti ni mogoče nedvoumno ločevati znanstvene aktivnosti, kakovosti, produktivnosti in napredka. Pri uporabi bibliometričnih metod se pogosto zanemarjajo razlike med posameznimi znanstvenimi področji ali pa sploh ni jasno določeno, kaj z njimi želimo meriti. Primeri sistemov bibliomteričnega ocenjevanja, ki se uveljavljajo v Sloveniji kot tipičnem primeru "majhne znanstvene skupnosti" (zaradi jezikovne ekskluzivnosti) pa vendarle kažejo, da je kvantificiranje kljub vsem pomislekom lahko neprimerno manj arbitrarno in pristransko kot subjektivno izvedensko ocenjevanje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YAABXWIL

COBISSID

19455581

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Splichal, Slavko, Mali, Franc (1999). Objektivnost ali arbitrarnost?. Teorija in praksa, letnik 36, številka 6, str. 893-911. URN:NBN:SI:DOC-YAABXWIL from http://www.dlib.si

MLA:

Splichal, Slavko, Mali, Franc. "Objektivnost ali arbitrarnost?." Teorija in praksa letnik 36. številka 6 (1999) str. 893-911.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAABXWIL>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)