Članek obravnava recepcijo prve dame Melanie Trump v ameriškem in slovenskem javnem prostoru. Analiza v prvem delu temelji na razčlenitvi medijskih upodobitev v reviji The New Yorker. V drugem delu se ukvarja z odzivi v slovenski javnosti s posebnim poudarkom na dveh spletnih portalih (siol.si in delo.si). Temeljna ugotovitev primerjave je, da v ameriškem kontekstu prevladuje distribuiranje medijskih podob Melanie Trump kot naturalizirane prve dame s koreninami na socialističnem Vzhodu. V slovenskem prostoru je dejstvo etnične pripadnosti predmet prisvajanja v nacionalno fantazijo, ki, nasprotno, utrjuje predstavo o razvezi s socialistično preteklostjo, pri čemer pa se, kot pokaže primer postavitve kipa v rojstni Sevnici, kažejo tudi poskusi destabiliziranja dihotomije center-periferija. Študija si na podlagi teh dvoumnih odzivov zastavlja raziskovalno vprašanje usode simbolnega materinstva v dobi transnacionalizacije sodobnih družb.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-YUKE3T64

COBISSID

70638339

DOI

10.51936/tip.58.2.447-463

Objavljeno

10.03.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vidmar, Ksenija H. (2021). Postimperialni patriarhat in karnevaleskna periferija. Teorija in praksa, letnik 58, številka 2, str. 447-463, 493. URN:NBN:SI:DOC-YUKE3T64 from http://www.dlib.si

MLA:

Vidmar, Ksenija H.. "Postimperialni patriarhat in karnevaleskna periferija." Teorija in praksa letnik 58. številka 2 (2021) str. 447-463, 493.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUKE3T64>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)