Pravni položaj otrok med paternalizmom in avtonomijo

slovenski

2013

človekove pravice   človekovo dostojanstvo   načelo demokratičnosti   otroci   totalitarni sistem   varstvo človekovih pravic

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije v Kranju
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava razmerje med pravnimi normami, ki otroke varujejo z omejevanjem svobodnega odločanja, ter pravili, ki otrokom omogočajo izraziti svoje mnenje. Zaradi teh nasprotujočih si načel so otroci razpeti med paternalizmom, ko o njihovih interesih odločajo odrasli, in avtonomijo, ki jim omogoča, da svoje interese določajo sami. Ta dihotomija je prisotna na številnih področjih pravno urejenega družbenega življenja, kjer bi otroci morali biti udeleženi bolj, kot jim omogoča veljavna zakonodaja. Avtorica obravnava vprašanje ustreznosti meje med paternalistično ureditvijo in zakonodajo, ki varuje otrokovo avtonomijo. Pri tem posamezna področja obravnava z vidika odnosa do avtonomnih otrok. Po preučitvi zakonodaje o odločanju o zdravljenju ter v starševskih sporih ugotavlja, da pravni red do določene mere priznava otrokovo porajajočo se avtonomijo, vendar z rezultatom še ne moremo biti zadovoljni. Nasprotno pa so obravnavana pravila o volilni pravici strožja in se očitno opirajo na idejo o zmanjšani razsodnosti otrok. Avtorica meni, da določene omejitve ne ustrezajo sorazmernosti. Priznava, da sta vidika varstva otrok in javnega reda utemeljena, vendar ne moreta upravičiti prav vseh omejitev. Bolj fleksibilen pristop bi takšnim zahtevam zadostil, hkrati pa bi upošteval tudi avtonomijo mladoletnikov.

08.11.2024