Meje, selitve, terorizem, geopolitika

slovenski

2017

Evropa   geopolitika   mednarodni odnosi   migracije   politična zgodovina   Slovenija   terorizem

Fakulteta za slovenske in mednarodne študije v Kranju
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtor se v članku ukvarja z vprašanjem pravnih oseb kot nosilk človekovih pravic. Pri tem izhaja iz spoznanja, da ustavna besedila sodobnih demokratičnih držav (razen nemške ustave - Grundgesetz) kot primarnega nosilca človekovih pravic omenjajo zgolj posameznika kot fizično osebo, medtem ko je k priznavanju pravnih oseb kot nosilk človekovih pravic prispevala predvsem praksa ustavnih sodišč. Avtor prikazuje sodno prakso nemškega in slovenskega ustavnega sodišča. Temeljno usmeritev pri razlagi človekovih pravic predstavlja tako v Nemčiji kot v Sloveniji posameznik (individuum), ki deluje v okviru pravne osebe (njen personalni substrat). Utemeljevanje pravnih oseb kot titularjev človekovih pravic, v tem smislu pa še posebej teorija o spregledu pravne osebnosti - nem. Durchgriffsthese, ki jo je razvilo nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht), priznava in utemeljuje korporativno varstvo človekovih pravic (tj. pravne osebe kot nosilce človekovih pravic) na vrednoti človekove oziroma posameznikove svobode ter na varstvu človeka, ki je osrednji element ustavnopravnega varstva.

08.11.2024