Towards an international legal framework for lethal artificial intelligence based on respect for human rights : mission impossible?

angleški

2024

avtonomno orožje   človekove pravice   odkrivanje kaznivih dejanj in kazenski pregon   pravica do življenja   umetna inteligenca

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Avtorja obravnavata morebitno uporabo avtonomnega orožja tako v oboroženih spopadih kot tudi zunaj njih, vključno z odkrivanjem kaznivih dejanj in kazenskim pregonom (na primer v policijskih postopkih). Ta pojav proučujeta z vidika prava človekovih pravic, s posebnim poudarkom na pravici do življenja. Mednarodna skupnost že več kot desetletje razpravlja o tem, ali tehnološki napredek na področju razvoja avtonomnega orožja zahteva oblikovanje novih pravil v okviru mednarodnega humanitarnega prava. Na drugi strani pa je bila obravnava tovrstne tehnologije z vidika prava človekovih pravic doslej omejena, čeprav ima pomembne posledice za pravico do življenja in druge človekove pravice. Vzporedno s temi razpravami se je v zadnjih letih pojavilo več mednarodnih pobud, ki si prizadevajo oblikovati nezavezujoča in zavezujoča pravila za razvoj in uporabo umetne inteligence na podlagi spoštovanja človekovih pravic. Ta članek preučuje štiri take pobude: Priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o umetni inteligenci, Priporočilo Unesca o etiki umetne inteligence, orodje Interpola in UNICRI za odgovorne inovacije umetne inteligence pri odkrivanju kaznivih dejanj in kazenskem pregonu ter Konvencijo Sveta Evrope o umetni inteligenci. Avtorja analizira, koliko te pobude zajemajo konkretne pomisleke, ki jih sproža avtonomno orožje.

07.05.2025