Članek predstavlja prikazovanje in dojemanje pojma slovenski narod, njegove vloge v družbi, njegovega značaja in s tem značaja slovenske narodne identitete v prvih petih letih po drugi svetovni vojni v dnevnem časopisju, pri čemer primerjalno posega tudi v besedila predvojnih časopisov. Precej pozornosti namenja korpusnemu pristopu in analizi diskurzivnih elementov, pomembnih pri oblikovanju narodne identitete. Ugotavljamo, da je narodna identiteta diskurzivni konstrukt, na katerega močno vplivajo zgodovinske in politične okoliščine. Najznačilnejša diskurzivna praksa v raziskovanem obdobju je prelom s preteklostjo in preoblikovanje slovenskega narodnega značaja iz pasivnega in podredljivega v aktivnega in neodvisnega, kar izhaja predvsem iz dogodkov med NOB in prekrivanjem nacionalne in razredne identitete. Preoblikovanje se izkazuje predvsem v treh metaforičnih konceptih, ki predpostavljajo narod kot homogeno celoto: narod kot organizem, iz katerega se izločajo bolni deli, narod kot človek, ki dozoreva in spreminja svoj značaj, ter narod oz. domovina kot stavba, ki se gradi na novo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-6TMJV9YI

COBISSID

57831266

Objavljeno

21.12.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kernc, Boštjan (2015). Preoblikovanje slovenske narodne identitete v diskurzu slovenskih medijskih besedil v prvih letih po drugi svetovni vojni. Jezik in slovstvo, letnik 60, številka 2, str. 125-139, 157. URN:NBN:SI:doc-6TMJV9YI from http://www.dlib.si

MLA:

Kernc, Boštjan. "Preoblikovanje slovenske narodne identitete v diskurzu slovenskih medijskih besedil v prvih letih po drugi svetovni vojni." Jezik in slovstvo letnik 60. številka 2 (2015) str. 125-139, 157.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6TMJV9YI>