Interventional radiological management of complications in renal transplantation

angleški

2004

letnik 38, številka 4

Anevrizma lažna   Angioplastika balonska   Hematom   Ledvica, presaditev   Ledvična arterija, obstrukcija   ledvične bolezni   Limfokela   Opornice   radiologija   Radiologija intervencijska   transplantacija   Uretra, obstrukcija   zdravljenje

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Namen članka je podati pregled vloge intervencijske radiologije v diagnostiki in zdravljenju zapletov po presaditvi ledvic. Zapleti nastanejo nažilah, sečnih izvodilih ter v ledvici in njeni okolici v obliki patoloških tekočinskih formacij. Diagnostiko, načrtovanje in vodenje znotrajžilnega zdravljenja žilnih zapletov opravljamo z Dopplerskim ultrazvokom (UZ), magnetno resonanco (MR) in z digitalno subtrakcijsko angiografijo (DSA). Zaključki. Najpogostejši žilni zaplet presajene ledvice je zožitev ledvične arterije, ki se pojavi pri 1% -12% bolnikov. Nezdravljena zožitev je lahko razlog za arterijsko hipertenzijo in odpoved ledvice, čeprav je zaplet potencialno ozdravljiv. Zožitev zdravimo s perkutano transluminalno ledvično angioplastiko (PTRA) z uporabo žilne opornice ali brez nje, ki je za hipertenzijo uspešna v 82% - 92% primerov, ohranitev presajene ledvice pa je možna v 80% - 100%. Zapleti, kot sta arterijska in venska tromboza, so redki. Po biopsijah se občasno pojavijo znotraj ledvične arteriovenske fistule in psevdoanevrizme, ki jih zdravimo s superselektivno embolizacijo. Najpogostejšiurološki zapleti so zožitve, zapore in fistule sečevodov, ki jih zdravimo s perkutano nefrostomo, balonsko dilatacijo, vstavitvijo dvojne J kateterske opornice ali kovinske opornice. Tekočinske patološke kolekcije, kotso limfokele, abscesi, hematomi zdravimo s perkutano drenažo.

16.09.2009