Honoré de Balzac (1799–1850) ni samo kralj romanopiscev (roi des romanciers), kot ga je ob neki priložnosti označil poklicni tovariš in prijatelj Stendhal, temveč tudi mojster novele, kratke zgodbe in pripovedi. Napisal je najmanj štiriinštirideset krajših pripovednih besedil, ki tvorijo skupaj z romani zapleteno, fantazmagorično strukturo Človeške komedije. Tokratni izbor prinaša osem novel in zgodb, večina med njimi pa doslej še ni bila prevedena v slovenščino. Urednik Janez Pipan se je pri izboru omejil na dve tematski področji: denar ali kapitalizem in umetnost, natančneje posameznikovo čezčloveško muko, da bi ustvaril absolutno, popolno in večno umetnino. Junakinje in junaki Balzacovih novel pa niso obsedeni samo z denarjem in hrepenenjem po lepoti, temveč jih preganjajo tudi demoni erosa, neizživete seksualnosti ter negotove, fluidne in s temnim tanatosom zaznamovane spolne (ne)identitete. Knjiga prinaša naslednje novele in pripovedi: Dekle z zlatimi očmi, Gobseck, Nucingen, Neznana mojstrovina, Gambara, Massimilla Doni, Pierre Grassou in Sarrasine, v dodatku pa še znameniti Balzacov Predgovor k Človeški komediji, ki razkriva avtorjeva nekoliko šokantna politična stališča. To je drugačen Balzac, kot ga poznamo iz romanov, to je, lahko rečemo, Balzac v svojem bistvu, saj je v teh zgodbah segel najgloblje vase in razkril najbolj skrite, tudi temačne predele svoje osebnosti.

Pravice