Načrtovanje odziva na krizo ne more v celoti izključiti improvizacije, ki je v določenih primerih nujna in celo zaželena. Prispevek analizira raziskovalno vprašanje o razmerju med kriznim načrtovanjem in improvizacijo v teoriji ter v primeru odziva na epidemijo covida-19 v Sloveniji. Kljub normativni urejenosti, obstoječim sistemskim priporočilom in določeni meri operativne pripravljenosti na krize naša analiza odziva razkriva improvizacijo v njegovih ključnih prvinah: načrtovanju, odločanju, koordinaciji in kriznem komuniciranju. Sorazmerno obsežna improvizacija je bila odraz nepričakovanih razsežnosti epidemije, neobstoja celovitega načrta za odziv in pomanjkanja kompetenc za krizno upravljanje pri posameznih akterjih. Odražala se je v ad-hoc ustanovljenih strukturah, odločitvah, sprejetih prek noči, in njihovih nenadnih spremembah ter pogosto tudi v nedoslednem in neprimernem komuniciranju z javnostjo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-87BJRV6H

COBISSID

81134595

DOI

10.51936/tip.58.specialissue.632-651

Objavljeno

18.05.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ferlin, Anica, Malešič, Marjan, Vuga Beršnak, Janja (2021). Preparedness vs. improvisation. Teorija in praksa, letnik 58, posebna, str. 632-651, 693. URN:NBN:SI:doc-87BJRV6H from http://www.dlib.si

MLA:

Ferlin, Anica, Malešič, Marjan, Vuga Beršnak, Janja. "Preparedness vs. improvisation." Teorija in praksa letnik 58. posebna (2021) str. 632-651, 693.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-87BJRV6H>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)