Klopi imajo, kot vektorji nalezljivih bolezni, pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja. Slovenija je po registrirani incidenci klopnega meningoencefalitisa (KME) v svetovnem vrhu. Obravnavano bolezen prenaša vrsta gozdni klop (Ixodes ricinus). Abundanca in prostorska razširjenost gozdnih klopov je močno odvisna od biotskih in abiotskih dejavnikov. Posledično na prostorski odtis bolezni KME vplivajo tudi podnebne spremembe. Z implementacijo modelov regresijskih dreves in geografsko obtežene multiple regresije ter 246 prediktorskih spremenljivk razlagamo obstoječi (trenutne podnebne razmere) in bodoči (časovno okno 2070 in toplogredni scenarij RCP 8.5) vzorec žarišč bolezni KME na nivoju slovenskih občin. Kot končni produkt raziskave je izdelana še trenutna in bodoča ocena tveganja za okužbo s KME na kilometrski mreži. Tovrstni rezultat lahko služi kot podporni prostorski informacijski sistem za obveščanje in preprečevanje okužbe z KME.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-F7OKJNYJ

COBISSID

103244547

Objavljeno

14.12.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Donša, Daša, Grujić, Jaša Veno, Pipenbaher, Nataša, Ivajnšič, Danijel (2021). Klopni meningoencefalitis in podnebne spremembe v Sloveniji. Revija za geografijo, letnik 16, številka 1, str. 7-29. URN:NBN:SI:doc-F7OKJNYJ from http://www.dlib.si

MLA:

Donša, Daša, Grujić, Jaša Veno, Pipenbaher, Nataša, Ivajnšič, Danijel. "Klopni meningoencefalitis in podnebne spremembe v Sloveniji." Revija za geografijo letnik 16. številka 1 (2021) str. 7-29.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F7OKJNYJ>

Revija za geografijo
2006-
(Zbirni zapis)