Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) je bil objavljen 15. marca 2019, veljati pa je začel 15. aprila 2019, torej natanko dve leti po uveljavitvi Družinskega zakonika. Večji del sprememb in novosti je bil namenjen procesni ureditvi postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Zakon je zagotovil učinkovitejše varstvo pravic otrok. Z uveljavitvijo nove zakonodaje so bile pristojnosti za odločanje o varstvu koristi otrok v celoti prenesene s centrov za socialno delo na sodišča. Nepravdni postopek je zagotovo najprimernejši postopek za urejanje družinskih razmerij. Dopušča več prožnosti, zaradi varstva koristi otrok pa mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otroka, kar sodišču nalaga posebno odgovornost. Dejansko stanje in razmerje se med postopkom spreminjata, kdaj bo zadeva zrela za odločitev, pa ni mogoče vselej naprej predvideti. Krog udeležencev v nepravdnem postopku je širok in se med postopkom lahko spreminja, posebno pozornost pa sodišče namenja otroku in njegovemu položaju v postopku. Center za socialno delo ima pomembno vlogo v postopkih. Nekatera odprta vprašanja so v letih od uveljavitve zakona že dobila odgovor v sodni praksi sodišč. V prihodnje bi bilo smiselno zakonsko urediti poseben institut, ki bi omogočal, da sodišče med postopkom družinsko razmerje začasno uredi, kadar je to očitno v korist otroka, pa zadeva še ni zrela za odločitev. Prav tako bo treba obravnavati vprašanje usposobljenosti kolizijskih skrbnikov. Zaradi narave družinskih postopkov so z zakonom predpisani kratki roki, zaradi česar bo treba še večjo pozornost nameniti zagotovitvi odločanja v časovno predvidenih okvirih.

Pravice