Selitve so ena od konstant človeštva in tega se zavedamo tudi v Sloveniji, ki je bila vedno izjemno prehodna. V veliki meri gre za urbani pojav, zato imajo muzeji v urbanih okoljih ključno vlogo pri ozaveščanju javnosti o zgodovinskih in sodobnih perspektivah priseljenske politike in kulture. V prispevku pregledam, kako se nekateri evropski muzeji v svoji aktivistični praksi soočajo z begunsko krizo, kako vzpostavljajo dialog s priseljenci, lokalnimi skupnostmi in obiskovalci ter s tem prispevajo h kulturni integraciji priseljencev in k spremenjenim kulturnim identitetam kraja. Muzeografsko vprašanje, kako postaviti priseljenske in begunske tematike v muzej, lahko razširimo z možnostjo, da muzealci inkluzivne metode vpeljejo tudi v begunske centre in samoorganizirane skvote. Temeljni namen tega pisanja je spodbuditi slovensko muzejsko javnost k nadaljevanju diskurza, kako lahko muzeji in galerije pripomoremo k blaženju žgočih priseljenskih izzivov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-IVQ1FKAS

COBISSID

267357443

Objavljeno

09.03.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rovšnik, Borut (2025). Odzivi evropskih muzejev in galerij na begunsko krizo. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana), letn. 35, str. 57-73. URN:NBN:SI:doc-IVQ1FKAS from http://www.dlib.si

MLA:

Rovšnik, Borut. "Odzivi evropskih muzejev in galerij na begunsko krizo." Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) letn. 35 (2025) str. 57-73.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IVQ1FKAS>

Etnolog. Nova vrsta
1991-
(Zbirni zapis)