Izhodišča. Rak jeter je najpogostejši rak solidnih organov na svetu, pri nas pa je sorazmerno redek. V bodoče v Sloveniji pričakujemo pomemben porast pojavljanja hepatoceličnega raka jeter zaradi širjenja hepatitisa C. Jetrno cirozo štejemo za prekancerozo. Za diagnozo je pomembna angiografija z lipiodolom in po 10 dnevih napravljena preiskava s CT. Tumorski označevalec AFP je povišan le v 60%. Pomembno in odločujoče za zdravljenje je stanje osnovne jetrne bolezni. Kirurško operativno zdravljenje predstavlja resekcija jeter, ki je osnovana na jetrnih segmentih. V primerih napredovale jetrne ciroze z majhnim hepatitienim rakom (HCC) je uspešno zdravljenje s presaditvijo jeter. Dobre rezultate pri majhnih tumorjih lahko dosežemo s t. i. interstijciskim zdravljenjem. Ponovitve bolezni so pogoste in dodatno kirurško zdravljenje je možno v 50%. Bolniki in zdravljenje. Prikazujemo kratko analizo bolnikov, ki smo jih zdravili zaradi raka jeter v dveh kirurš kih ustanovah v letih 2000 in 2001. V prikaz smo zajeli poleg bolnikov s HCC tudi vse bolnike s holangiokarcinomom (tkivnim in hilusnim). Bolnikov s HCC je bilo 21 in s holangiokarcinomom 23. Kronično jetrno bolezen smo našli le v 30% bolnikov s HCC. Operirali smo skupaj 35 bolnikov, v petih primerih smo napravili veliko jetrno resekcijo, pri 30 bolnikih pa segmentno orientirano resekcijo jeter, usmerjeno po segmentih. Smrtnost je bila 2,2% in obolevnost 30%. Zaključki. Na osnovi izsledkov analiziranih primerov ugotavljamo, da operiramo v Sloveniji le manjši del bolnikov, obolelih za HCC, da pa imamo pri operativnem zdravljenju primerljive rezultate z ustanovami v tujini.

Pravice