(Re)definiranje prava varstva osebnih podatkov v luči razvoja umetne inteligence : zakoniti interes kot pravna podlaga za učenje modelov umetne inteligence

slovenski

2025

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek je umeščen v tekočo družbeno in pravno razpravo o razvoju modelov umetne inteligence na podlagi virov podatkov, ki tipično vsebujejo podrobne informacije o posameznikih, njihovem zasebnem življenju, zanimanjih in prepričanjih; to so podatki uporabnikov z družbenih omrežij. Prispevek se zlasti osredotoča na vprašanje zakonite pravne podlage te obdelave, pri čemer prek študije primera družbe Meta proučuje zatrjevani pravni temelj zakonitega interesa. Dilema, ali je taka obdelava po Splošni uredbi o varstvu podatkov dopustna, je prisotna vse od dne, ko je Meta naznanila obdelavo podatkov uporabnikov za ta namen, in so pritožbe posameznikov, nevladnih organizacij in nadzornih organov vodile do odloga načrtovane obdelave. Meta je vendarle začela uporabljati podatke s svojih družbenih omrežij Facebook in Instagram 27. maja 2025, ne glede na sporno pravno podlago. Avtorica test zakonitega interesa ponazori na primeru obdelave s strani Meta, pri čemer se opira na kriterije iz mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov št. 28/2024 o določenih vidikih obdelave osebnih podatkov v kontekstu modelov umetne inteligence ter na sodno prakso Sodišča EU. Namen prispevka je osvetliti prožnost pravne podlage zakonitega interesa ter preseči posplošeno razumevanje, ki prednost daje pravnemu temelju privolitve posameznikov. Splošna uredba o varstvu podatkov ne določa hierarhije med pravnimi temelji, vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti. Ključno je, da se evropsko pravo varstva podatkov po državah članicah udejanja dosledno in konsistentno. Članek v tej luči preučuje, katerim kriterijem testa zakonitega interesa še manjka določnosti, ki bi vodila k usklajenemu pristopu evropskih nadzornih organov.

27.05.2026