Raziskovanje naslovov v slovenskem poročevalstvu se je začelo v 70. letih z raziskavami Toma Korošca, ki je naslovom pripisal ključno vlogo zaradi njihove vizualne in jezikovne izrazitosti. Naslovi so namenjeni hitremu informiranju in pritegovanju pozornosti, kar je bilo pomembno že ob prelistavanju časopisov, danes pa še bolj ob preletavanju spletnih portalov. Z razvojem medijev, komercializacijo in digitalizacijo se spreminjajo njihova struktura, dolžina in jezikovne izbire. Razvoj naslovja odraža tehnološke in družbeno-kulturne spremembe, zaradi česar je pomemben kazalnik razvoja poročevalstva. Prispevek združuje pregled zgodovinskega razvoja naslovja, vpliv tabloidizacije in digitalizacije ter slovenskih jezikoslovnih raziskav tega pojava.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-RNVCO8UO

COBISSID

263941123

DOI

10.57589/srl.v73i4.4282

Objavljeno

19.02.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kalin Golob, Monika (2025). Razvoj naslovja v slovenskih tiskanih in spletnih medijih. Slavistična revija, letnik 73, številka 4, str. 555–570. URN:NBN:SI:doc-RNVCO8UO from http://www.dlib.si

MLA:

Kalin Golob, Monika. "Razvoj naslovja v slovenskih tiskanih in spletnih medijih." Slavistična revija letnik 73. številka 4 (2025) str. 555–570.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNVCO8UO>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)

prejšnja

17. Mednarodni slavistični kongres v Parizu
2025
(prejšnja številka)

naslednja

Od transkripcije do spektralne analize – nove poti k objavljanju in interpretaciji liričnih besedil srednjega veka in renesanse
2025
(naslednja številka)