Ko Ortega y Gasset piše o umetnosti - in tudi o književnosti - želi seči dlje od umetnostne analize v ozjem pomenu besede. Običajno se ne spušča v podrobna vprašanja, svoj razmislek oblikuje v simptom, ki deluje kot vezni člen za eno od njegovih ključnih filozofskih vprasanj.V zapisih o pisateljih skupine 98 opozori na svoje zaznavanje nove občutljivosti, v skladu s katero prilagodi svojo filozofsko misel o "zivljenjskem umu" kot o življenju kot drami, ki jo vsaka generacija nanovo interpretira. Pripadniki skupine 98 kot vidna referenca te generacije, s katero se konča stoletje, delujejo kot os med dvema občutljivostma: tisto, ki se izčrpa z 19. stoletjem, in tisto, ki jo Ortega zasluti na začetku 20. stoletja. Vendar ti avtorji zgolj zrušijo tisto,kar je bilo prej: to je prvi korak, da ustvarijo novo Španijo od temeljev naprej. So začetek poti k novi občutljivosti, ne pa ta nova občutljivost: Baroja konča Drevo spoznanja s samomorom Andrésa Hurtada, ko ta med zeninim porodom izgubi njo in otroka. Hurtado sicer sluti neko novo življenje, vendar Baroja izključi to možnost, se preden jo dodobra ponazori

Pravice