Opis
Umetna inteligenca (UI) in druge tehnologije, ki temeljijo na algoritmih, so se v zadnjem desetletju pretežno že vključile v naša vsakdanja življenja. Čeprav ima UI izjemen potencial in je že pripomogla k izboljšanju človekovega položaja, je hkrati deležna ostre kritike, saj lahko med drugim reproducira pristranskost in družbene krivice ali okrepi distopične oblike nadzora. Večina znanstvenih, regulativnih in etičnih razprav se osredotoča na izzive UI na ravni programske opreme, pa je vidik strojne opreme UI pogosto prezrt. Razumevanje UI kot programske opreme, tj. kot umetnega »uma«, poudarja zgolj domnevno nove in vznemirljive vidike te tehnologije, pri tem pa prezre človeške in materialne stroške njene izdelave. To sovpada s tradicionalnim dualizmom uma in telesa, ki um postavlja nad telo in tako izkrivlja naš pogled na celoten problem.Da bi se zoperstavili prevladujočim narativom, avtorica predlaga razumevanje UI kot strojne in tudi programske opreme, s čimer se želi razširiti obseg etičnih in pravnih vprašanj, ki bi jih morali zajeti pri regulaciji UI. Celostno in sistemsko obravnavanje pojava UI mu odvzame njegovo zaznano edinstvenost. Ko resno upoštevamo svetovni obseg pridobivanja surovin, dela in podatkov, ki so potrebni za vzpostavitev UI, postane jasno, da je UI zgolj še en primer kolonialnega kapitalizma.