Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenja raziskovalnih dosežkov
Architecture as a science in the evaluation of research achievements

angleški
slovenski

2004

letnik 4, številka 1

arhitektura    znanost    vrednotenje   Slovenija 

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Predvidene spremembe vrednotenja raziskovalne uspešnosti v Sloveniji sprožajo razmislek o izhodiščih za preoblikovanje znanstvenoraziskovalnih meril v arhitekturi. Razumevanje znanstvene narave arhitekturne mnogoterosti v njenih znanstvenih (humanističnih, družboslovnih, tehniških...) in umetniških razsežnostih sproža vprašanja arhitekturne avtonomije in omejitvah le-te v razmerju do drugih znanosti. Favoriziranje količinskih kazalcev brez upoštevanja posebnosti stroke namreč povzroča zanemarjanje kakovostnih. Vodi v apatijo, v umik v popolno avtonomijo, ali pa v primerjanje z neprimerljivim, v površno delo, posledično stimulira tudi znanstveno nepoštenost. Kako je torej mogoče v iskanju možnosti omejevanja anomalij vztrajati pri oblikovanju "enotnega merila" brez upoštevanja raznolikosti ved? Pričujoči prispevek preverja hipotezo o vprašljivosti posploševanja sistemov za dvig kvalitete znanstvenih rezultatov v arhitekturi. Ob pregledu orodij spremljanja in vrednotenja znanstvenega dela, najpogosteje omenjenih v razpravah o znanstvenoraziskovalnih merilih v Sloveniji, ter načina njihovega upoštevanja,sta izpostavljeni razmerji med količino in kakovostjo ter med splošnim in posebnim, obe z vidika arhitekture kot znanosti. Rezultati so uporabni za lažje prepoznavanje znanstvenih sestavin v osebnem arhitekturnem "opusu", kot spodbuda k zavestnemu oblikovanja znanstvenih sestavin etičnih norm slovenske arhitekture. Prispevajo k promociji znanosti v arhitekturi kot kreativnega izhodišča za razvojne usmeritve in potencialno umetnostno konkretizacijo.

22.12.2010