14* novembra 1940. itev. 4b. Uto IV* Izhaja vsul* četrtek. Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva Delavska izdaia Naročnina polletno 18 in celoletno 36 din. — Posamezna cest n 22. telet. SL 46-18. — Uprava: Knafljeva nllca 5, _ _ Številka 1 din. — Račun PoStne hranilnice, podružnica telel. St. 31-22 _____ ,,DOMOVINE __________________________________ Ljubljana. St. 17.751 Naš veliki dan Delegatsko zborovan e narodnega delavstva v Celiu Preteklo nedeljo so narodni in napredni delavci imeli svojo letno glavno skupščino v Celju. Mesto Celje so si izbrali zato, ker ima to mesto v naši narodni zgodovini svoj posebni pomen in značaj. To mesto je v preteklosti izvojevalo ostre borbe z narodnimi nasprotniki in zaneslo s svojim slovenskim življem v vrste slovenskega naroda vero v boljšo bodočnost. S svojim zborovanjem v Celju so narodni delavci hoteli pokazati, da so tudi v sedanjem času neomajno narodno zavedni in da hočejo z onim idealizmom prinašati žrtve za narodno in državno stvar, kot so to storili predniki v predvojnem času. Mesto Celje je za narodne delavce simbol. Na letošnjem delegatskem zborovanju so narodni delavci mogli ugotoviti, da je njih Narodna strokovna zveza velevažen činitelj v slovenskem delavskem gibanju ter splošno v slovenskem socialnem in gospodarskem življenju. Iz poročil raznih odbornikov, posebno iz poročila strokovnega tajnika je mogel vsakdo ugotoviti, kako vsestransko delavna je bila NSZ in tudi kako uspešna so bila prizadevanja v korist delavstva. Brez bahanja smemo ugotoviti, da je Narodna strokovna zveza dajala delavskemu pokretu posebno živahnost in vzpodbudnost. V vseh strokah je NSZ razumevala položaj delavcev in znala s svojo taktiko borbo voditi tako. da je morala biti uspešna. Delegati so bili zbrani iz vseh delov Slovenije, posebno nas je veselilo dejstvo, da so bili polnoštevilno navzoči delegati iz podružnic ob naši severni meji. Ti delegati so prinesli v zborovanje posebno pomembnost, ker so povedali, da narodni delavec ob meji stoji zvesto in požrtvovalno na braniku, ne samo svojih lastnih delavskih interesov, temveč tudi koristi naroda in države Na občnem zboru so delavci po svojih zastopnikih odkrito in neustrašeno povedali svoje mnenje o vseh perečih sedanjih socialnih in gospodarskih problemih. Podčrtali so važnost narodne zavednosti in socialne miselnosti tudi v vrstah slovenskih gospodarstvenikov in političnih ljudi. Značilno za resno delavsko organizacijo je dejstvo, dn je zborovanje bilo viden izraz globoke domovinske ljubezni naroda in pa tudi izraz visokega ponosa in samozavesti delavskih vrst kadar govore o svojih socialnih pravicah. Delegati narodnih delavcev so na slovensko narodno javnost nnslovili pozive, kako je treba v teh negotovih dneh polagati važnost na duhovno in ideološko stran delavskih hotenj in stremljenj in delavske miselnosti. Za usodo naroda so odgovorni v mnogo večji meri gospodarstveniki, ki razpolagajo z velikimi gmotnimi in tudi duhovnimi sredstvi. Gospodarski materializem je še vedno preoster in brezobziren. Zaščita delavcev ni temeljita in vsestranska. Borba za to zaščito je težka in mukepoina. Danes smemo trditi, da vsaka ovira za naša socialno politična ustvarjanja, zlasti za prehranjevalno politiko pomeni najresnejše ogrožanje države pri njenih temeljih. xPrehrana in splošna socialna zaščita so danes zgodovinski problemi, ki kličejo na zgodovinsko odgovornost, tako je s povdar-kom zaklical podpredsednik NSZ tov. dr. Bohinjec. Narodni delavci odklanjajo bahavo napihovanje na kateri koli strani, zahtevajo soodločevanje pri vseh problemih socialnega in gospodarskega značaja. Živimo v vojnem času in v vojnem času ima vsaka edinica v narodu pojačane pravice, ker ima tudi poja-čane dolžnosti. Danes je klic po vsenarodni enotnosti tako resen, kpt je resna molitev v urah težav. Delavci hočejo s posebno borbenostjo in vdanostjo braniti polnovrcdnost in akcijski razmah svojih strokovnih organizacij in pa obratnih zaupnikov. Znak neresnega gledanja na čas in v bodočnost je dejstvo, da delavske javne ustanove niso izraz vsesplošne delavske solidarnosti in udarnosti. Narodni delavci so v polnem obsegu legitimirani, da svare pred takimi usodepolnimi pogreškami. Oni žele, da sedanji težki čas ustvari vsedržavno enotno jugoslovansko delavsko gibanje, ki naj bo močna hrbtenica za socialno politična ustvarjanja in visoka šola za pravilno narodno vzgojo in idejno usmeritev delavcev. Letošnji občni zbor narodnih delavcev je bil ena najveličastnejših manifestacij za delavsko, narodno in državno stvar. Manifestacija je bila veličastna ne samo po velikem številu udeležencev, temveč predvsem po globoki resnosti zborovanja in po navdušenih izrazih zborovalcev. Naš delegatski zbor je znak naše moči in znak našega porasta v bodočnosti. Dokazali smo, da so ovire za nas zato, da jih premagamo. Tudi v bodočnosti za nas ne bo ovir. Cas od nas zahteva, da smo neizprosni v borbi za duhovno prereditev predvsem v delavskih vrstah in v nc-manjši meji tudi v vrstah ostale narodne javnosti. Samo duh bo tisti, ki bo zmagal. Temu novemu duhu hoče narodno delavstvo s krepkimi koraki tudi v bodočnosti slediti. Predsednik NSZ tov. Tine Zupan ctvarja delegatski zbor Delegatsko zborovanje NSZ je otvoril tov. piedsednik NSZ Zupan Tine ter pozdravil navzoče delegate in zastopnike tiska, ter ugotovil, da so na zborovanju polnoštevilno zbrani delegati vseh podružnicr-phedsednik se je v svojem otvoritvenem govoru spomnil po- t kojnih, ki so nas med letom zapustili. Pred- 1 sednik Zupan želi, da bi bile debate resne in ; na višku ter da gremo preko vseh malenkosti, ! za katere v resnih trenutkih ni časa fokazati moramo, da smo strnjeni in disciplinirani, saj smo nosite! ji velikega poslanstva nacionalnega delavstva. Predsednik tov. Zupan je nadalje povdaril: ' Narodna strokovna zveza polaga obračun dela. Delo, ki je bilo izvršeno v pretekli poslovni dobi, je ogromno. Napredovali smo na vseh področjih ter pojačali svoje postojanke širom Slovenije. Ni bilo mezdnega gibanja, kjer ne bi imela NSZ odločilnega vpli- va ali ga celo sama sprožila in dala predloge, ki so jih sprejeli tudi ostali zastopniki strokovnih organizacij. Delo NSZ je bilo prav na tem področju ogromno, saj so imele gotove podružnice v letošnjem poslovnem letu nešteto mezdnih gibanj, pri katerih je centrala vedno uspešno sodelovala. Vsej javnosti je danes znano, da je dala NSZ iniciativo za gibanje tekstilnega delavstva in da je vodila gibanje rudarskega delavstva. Pri vseh mezdnih gibanjih je pogumno in pravilno zastopala delavske interese in uspehi niso izostali. Organizacija postaja vedno jačja, ustanavljajo se nove podružnice in pripravljalni odbori, iz katerih bodo izšle v najbližji bodočnosti nove postojanke NSZ kot braniki interesov slovenskega delavstva. Med tem, ko vodijo ostale organizacije medsebojno borbo, mi složno delujemo z vsemi podružničnimi funkcionarji, kar je v prid ponovnemu razmahu NSZ. Pri vsem svojem delu za materialne koristi delavstva pa nismo pozabili na kulturne dolž nosti, ki nam jih nalaga naš program. Priredili smo pri raznih podružnicah najrazličnejša predavanja, na Jesenicah pa se je celo vršila strokovna šola, ki je prav lepo uspela. Program kulturnega dela bomo letos nadaljevali in razširjali prosveto tudi po ostalih podružnicah, kolikor nam bodo dopuščala gmotna sredstva. Sodelovali smo pri vseh akcijah in povsod stvarno pripomogli do pozitivnih zaključkov. Zastopniki ostalih strokovnih organizacij so se stalno ravnali po predlogih, ki so prišli od naše strani. Sprememba odredbe o minimalnih mezdah je povsem naša zasluga ter se ima delavstvo ravno naši pozornosti v tem vprašanju zahvaliti za uspehe, ki jih je doseglo z novo uredbo o minimalnih mezdah. Narodna strokovna zveza je bila prva, ki je predlagala in zahtevala anketo o draginjskesn vprašanju. Iz vsega tega je razvidno pred kako težkimi nalogami je stala NSZ in boste lahko ugotovili, da je bilo naše delo res ogromno in pozitivno, zato zaslužijo vsi, ki so nam pomagali najtoplejšo zahvalo, ker jim diugega itak ne moremo dati. Predsednik poziva h koncu svojega govora vse delegate, da se še temeljiteje oprimejo socialnega, nacionalnega in kulturnega dela, da bomo prihodnje leto polagali še ugodnejše račune in dokazali ponovne uspehe NSZ. NSZ je strokovna organizacija, ki gradi svoj pokret na narodnih načelih. Ne gremo niti na levo na na desno, temveč premočrtno do našega ci> a za dobrobit malega človeka. Vedno pa ! a stalo nacionalno delavstvo na braniku domovine. Delegatski zbor je vzel poročilo predsednika tov. Zupana z velikim odobravanjem na znanje. Beseda tov. dr. Joža Bohinjca Poslovodeči podpredsednik tov. dr. Joža Bohinjec je podal načelne smernice za bodoče delo NSZ. Njegov programatični govor sa ne omejuje samo na ozke razmere, ki vladaj« pri nas v Sloveniji, ker se dobro zaveda, da se vrši letošnje delegatsko zborovanje v času težk:h političnih, gospodarskih in socialnih kriz. i Govor poslevodečega podpredsednika je vzbudil med navzočimi delegati veliko pozornost, zanimanje in navdušenje, ker jim je govoril prav iz srca. (Govor priobčimo v celoti v »Novi Pravdi«). Tajniško poročilo Tajniško poročilo je podal v izčrpnem referatu tov. Makse. Iz poročila je bilo razvidno uspešno delo, ki ga je vršilo tajništvo NSZ med članstvom. Podrobno delo zahteva veliko truda in ta trud je bil obilo poplačan z uspehi, ki jih je dosegla NSZ in posamezne podružnice na terenu. Blagajniško poročilo Blagajnik tov. Ambrožič je podal nato blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno denarno poslovanje podružnic in centrale. Z draginjo rasejo vzporedno tudi izdatki NSZ za vse stvarne potrebščine, t. j. za sestanke, zborovanja, seje, pogajania, konference, pre-davania in intervencije. V poslovnem letu je bilo 77 sestankov, 24 zborovanj, 26 sej, 44 pogajanj, 21 konferenc, 23 predavani in ne-broj intervencij bodisi v Ljubljani ali pa pri posameznih podjetjih ali pa potom podružnic na deželi. Tukaj nismo omenili prizadevanj podružnic v lokalnih vprašanjih, ki jih je bilo nešteto in so podružrrce povsod pokazale veliko aktivnost. Tajniško in blagajniško poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Predsednik nadzornega odbora tov. dr. Kovič je predlagal razrešnico Izvrševalnemu odboru s pohvalo Izvolitev iz vr sevalnega odbora NSZ Sledile so volitve ožjega Izvrševalnega odbora in so bili izvolieni: Zupan Tine, predsednik, dr. Joža Bohinjec, poslevodeči podpredsednik, Žmavec Pavel, II. podpredsednik, Jančar Albin, I. tajnik, Hočevar Lojze II tajnik, Ambrožič Josip, I. blagajnik. Oven Lojze, II. blagajnik, Novak Franc, gospodar. Nadzorstvo tvorijo naslednji tov.: dr. Kfvič Franc, predsednik. Člani tega odbora .co: Pivk Jakob, Sedlar Vinko, Pribo-žič Kr vol in Mlakar Miloš. V širši Izvrševal-ni od1-or, ki ga tvorijo še strokovni referenti, so bili izvolieni: Zupan Tine za kovinsko, stroko, Fink Vekoslav za rudarsko stroko, Kerše Alojz za živilsko, Govc Stanko za tek-slilno, Tušar Maks za oblačilno, Vuga Ivan za stf binsko, Jančar Albin za lesno, Jurkovič Fiiip za papirno stroko, dr. Kovič France pa je prosvetni referent. Upravni odbor tvorijo poleg članov ožjega in širšega izvrševalnega odbora vsi predsedniki podružnic. Volitve so bile zaključene soglasno. Uprava Nove pravde Upravnik »Nove Pravde« tov. Rupnik je poročal o tisku in uspehih, ki jih je dosegel v tekočem poslovnem letu. Pojasnil je denarno in številčno stanje »Nove Pravde« ter priporočal vsem delegatom, da širijo strokovni list »Novo Pravdo« ne samo med članstvom, ampak tudi v ostali javnosti. Samostojni predlogi Na vrsto so prišli samostojni predlogi: 1. Predlog o ustanovitvi centralnega podpornega fonda, s katerim bo NSZ pomagala ob težkih prilikah članstvu kadar potuje za delom. Prispevek v ta fond pa ne bo plačevalo članstvo, temveč vse podružnice od svojih prireditev v iznosu 25 odst. čistega dobička. Dosedanjemu stavkovnemu fondu se je tedaj pridružil nov podporni fond. 2. Predlog o prosvetnem delovanju naših podružnic je zelo obširen in bo objavljen v eni prihodnjih številk »Nove Pravde«. 3. Sprejme se organizacijski red NSZ in 4. Pravilnik o poslovanju in delovanju nadzornega odbora. Po novih pravilih tvorijo širši izvrševalni odbor referenti za posamezne stroke in je zanje bil sprejet pravilnik o poslovanju in delovanju referentov NSZ. Vsi pravilniki se bodo ponovno obravnavali na seji upravnega odbora in izročili posameznim referentom. Na predlog tov. dr. Koviča je bila nato sprejeta obširna resolucija, ki ugotavlja na Združitev ust,valjajočih sil Poslovodeči podpredsednik NSZ tov. dr. Joža Bohinjec je na delegatskem zboru NSZ v Celj uv svojem klenem govoru očrtal načelne ter ideološko— programatične smernice narodno dclav- sitega pokreta. Prvi del tega pomembne- ga govora priobčujemo danes. Naše letošnje delegatsko zborovanje se vrši v času težkih političnih, gospodarskih in socialnih kriz. V Evropi divja krvava vojna, ki je svojo surovo silo zanesla že tudi v druge dele sveta. Izgicda, da bo ta vojna dolga in strašna. Naša država leži na ozemlju, ki je v neposredni bližini bojišč, naš narod živi v sosedstvu z narodi, ki bijejo težke boje za svoje pravice in zahteve. Na vse le strašne dogodke ne moremo in ne smemo gledati brezbrižno in brezskrbno ali lahkomiselno, nasprotno, biti moramo stalno čuječi in vedno pripravljeni. Prvo, kar je v teh časih potrebno je, aa je narod složen in strnjen, močno aktiven v vseh ustvarjanjih in prizadevanjih, ki streme za ohranitvijo življenjskih pogojev. Posebno mora biti složen in strnjen delavski stan, ki predstavlja velik del narodne skupnosti in ima v gospodarskem in političnem življenju naroda in države svojo posebno važnost. Težave današnjih dni bomo tem lažje premagovali, čim večja bo moč naših organizacij in čim močnejša bo naša notranja duhovna povezanost. Prva naša dolžnost mora zato veljati utrditvi naših strokovnih organizacij, po-jačanju notranjih vrlin našega članstva, utrditvi čuta tovarištva in prijateljstva in medsebojne pomoči. Delavstvo mora pokazati višek previdnosti in resnosti, sposobno mora biti k najtreznejši preudarnosti in premišljenosti. Vsa dejanja iri nehanja morajo biti izvajana po načrtu v okviru našega narodnega programa in v skladu z našimi pogledi na potrebe države in naroda. Brez ovinkov moramo priznati, da smo mi narodna delavska strokovna organizacija s svojim lastnim programom in s svojimi samoniklimi načeli. Naš program se bistveno razlikuje od programa ostalih strokov nih organizacij, istotako tudi naša taktika. Naš program in naša taktika sta v skladu z vrhovnimi interesi naroda in države in s tem tudi življenjskimi interesi delovnega slovenskega človeka. Mi moramo zlasti v teh nemirnih in negotovih časih svariti pred vsako demagogijo in pred hujskajočimi gesli. Izogibati se moramo nepotrebne prekucuške revolucionarnosti in vsake miselnosti, ki nam ne daje najpopolnejših jamstev, da bomo z njo koncem koncev koristili le narodu in državi. Naše članstvo mora biti trdno in samozavestno in nepremakljivo v svoji ideologiji in miselnosti. Naši člani morajo biti za svoi program borbeni in kot svetniki goreči. Napačno je. ako so člani slabotni in podlegajo vsakovrstnim prišepetavanjem od te ali od druge strani. Naša pot gre samo naprej za enim ciljem, ki je izražen v zaščiti delavskih interesov v obrambi naroda in države. Mi moramo imeti voljo in korajžo, ^ da svojim članom brez ovinka govorimo samo resnico in ga odvajamo od vsakih demagoških zablod in neresnih pričakovanj. Mi moramo imeti sposobnost, da delavce svarimo pred nepremišljenimi koraki, zlasti tudi pred divjimi in protizakonitimi stavkami in prod vsem onim. kar ne bi bilo v skladu s podlagi referatov o dosedanjem delu vsestransko delavnost narodne delavske organizacije za nacionalne in socialne koristi. Zborovanje narodnega delavstva v starodavnem zgodovinskem Celju je pokazalo, kako solidno je zgrajena stavba našega pokreta in dokazalo, kako je napredek mogoč f v bratski medsebojni ljubezni in v pozitivnem delu za blagor delavskega stanu. pozitivnimi zakoni in s tendencami javne oblasti. Težave, ki jih preživlja dr/.ava nikakor niso težave samo obstoječega režima, one so izraz prilik v svetu, ki odsevajo tudi na naše razmere. Težave mora premagati v prvi vrsti država t. j. skupnost vseh državljanov. Mi smo daleč od tega, da bi se težav v gospodarskem, socialnem ali političnem življenju države veselili in bi skušali iz tega kovati za svojo organizacijo kakršenkoli kapital. Mi hočemo pri premagovanju in odstranjevanju teh težav požrtvovalno in uvidevno sodelovati. Ni naš namen, da ustvarjamo v svojih vrstah nevoljo, ker vemo, da nevolja sili nehote v defetistično razpoloženje. Dobro se zavedamo, da je težko biti lačen in poln skrbi, istočasno pa biti tudi dobre volje in ostati navdušen za velike ideale. Toda v težavah spoznaš prijatelja, v težavah tudi spoznaš resnično domoljubnost državljanov in pripadnikov naroda. Delavci nikakor nočejo ostati ob strani in morda zlohotno opazovati velika in mala dogajanja in pričakovati neke neodrejene dogodke, ki naj preobrazijo kar čez noč naše življenje. Spoznamo, da se ne smemo vdajati nobenim neresnim pričakovanjem in nobeni pomoči od zunaj. V nas samih leži rešitev. Ohraniti pa hočemo vedno in ob vsaki priliki svojo veliko in trdno vero v zmago slovanstva in v velika demokratična načela in reforme, ki jih bo v bodočnosti izvedel veliki slovanski rod, ki mora tudi pričeti živeti veliko in svobodno življenje. Ce je naša domovinska ljubezen tako velika in brezpogojna in naša pripravljenost k žrtvam vsesplošna in nesebična, moramo pa na drugi strani zahtevati, da javnost, upravniki države, javna oblast priznajo in spoštujejo naše življenjske pravice, naše socialno težave. V teh časih mora biti vsakdo na svojem mestu. Posebno to zahtevamo od vodilnih politikov, od časopisja, od javnih uradov, od vseh javnih ustanov, in od vsakega posameznika, ki je v javni službi. V vseh teh osebah mora biti do krajnih meja razvita ljubezen do naroda in države, zlasti do delovnega človeka. Vsepovsod se mora izražati nesebičnost in dosledna borbenost v zaščiti pravic delovnega človeka, ki bo za obrambo naroda in države moral itak prispevati največ. Do učinkovitega izraza mora priti intelektualna sposobnost vsakega človeka v ja1 življenju. Vsi se moramo zediniti v borbi proti materializmu, pa naj bo ta materializem kakršnegakoli značaja. Odklanjamo materializem posameznika, oiaterialize&n političnih strank, materializem pokrajinskih pretiranih separatiz-mov, ker oni rušijo enotnost borbenega duha. Mi zahtevamo mnogo medsebojne strpnosti, medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Tam. kjer so razprtije in medsebojna nerazpoloženja. ne more biti krepke volje za obrambo skupnih koristi. Mi hočemo, da vlada vsepovsod sooialen duh in velika ter brezpogojna narodna zavednost in državljanski ponos. Z vso resnostjo kličemo k združevanju in k združitvi vseh ustvarjajočih sil v narodu. Želimo, da bi besede vodilnih državnikov o narodni slogi postale kri in meso. Pri srcu nam je tesno, ko vidimo, kako veliki amerikanski narod z neizmernimi duhovnimi in materialnimi bogastvi v težkih urah združuje svoje vrste. Tam je končana velika volilna borba in znak velike zrelosti tega naroda je dejstvo, da sta si velika kandidata j za volitve predsednika Zedinjenih držav po končanih volitvah segla v roke, si medsebojno čestitala k usnehom in si želela mnogo zdravja. Kako neizmerno majhni smo pa mi, ra/cenljoni v urah največjih preizkušenj^ na nebroj drobcev, ki so si med seboj neprija-teljsko razpoloženi. Domovina, v kateri ni medsebojne strpnosti in ljubezni, ni prava domovina. 1 a-ka domovina je laž in potvorba. ■e*--- s. "'V' -asEMi Agencija Avala je objavila tole službeno sporočilo: Glede na bombardiranje Bitolja je kraljevska vlada v pričakovanju, da se pre* iskava, ki je v teku, zaključi, ukrenila pri vladah v Atenah, Rimu in Londonu vse potrebno ter obrazložila ta primer kršitve jugoslo-venske neodvisnosti, ki jo je treba pripisati oboroženim silam ene izmed držav, ki so vojaško udeležene na grško-albanski meji. Vlada je opozorila vojskujoče se države na nezaželene posledice, ki bi jih moglo imeti ponavljanje takih dogodkov. Izrazila je nado, da bodo s svoje strani izdale potrebne ukrepe, da bi se taki dogodki več ne ponovili. Vlada si je pridržala pravico, da na osnovi izida preiskave pozneje postavi svoje zahteve glede pravične odškodnine za osebno in gmotno Škodo, ki je bila povzročena pri tem bombardiranju. Italijanski tisk od začetka italijansko-gr-škega spora mnogo obravnava stališče balkanskih držav. Predvsem zanima italijanske politike stališče Turčije in pa Jugoslavije. Še preden je jugoslovenska vlada izrazila svoje stališče do tega spora, so italijanski časopisi poročali, da bo Jugoslavija ostala nevtralna in da se ne bo vmešavala v grško-itali-janski spor. Po izjavi v Beogradu je ves italijanski tisk z zadovoljstvom sprejel na znanje stališče Jugoslavije. Te dni sta »Stampa« in »Giornale d Italia« ponovno pisala o stališču naše države in poudarjala, da jugoslovensko znuanjo politiko vodita dve načeli: Jugoslavija želi mir in d aterja spoštovanje svoje neodvisnosti in svojih koristi. »Giornale d Italia« tudi piše, da je želja vseh jugoslovenskih nacionalistov, naj bi Jugoslavija spravila svoje koristi v sklad s koristmi novega reda v Evropi. V Miinchenu je bila 9. t. m. spominska svečanost na 9. november 1. 1923., ko so Hitler in njegovi sodelavci postavili temelje narodnosocialističnemu gibanju. Zborovanja so se udeležili stari narodnosocialistični borci. Med igranjem godbe je prišel na svečanost kancelar Hitler in imel pri tej priliki daljši nagovor na svoje stare soborce. V svojem govoru je poudaril, da bo Nemčija vojno neizprosno nadaljevala do končne zmage. Podčrtal je silno vojaško moč narodnosocia-listične Nemčije, ki je na njenem zmagovitem pohodu ne more nič zaustaviti. Svečanost se je končala z državno in narodnoso-cialistično himno. Kancelar Hitler se je zvečer odpeljal iz Miinchena. Njegov govor so prenašali po radiu šele pozneje, ker so svečanost iz varnostnih razlogov držali v tajnosti. Te dni je bil slovesno #ustoličen novi londonski župan sir George Willkinson. Ob tej priliki je na slovesni pojedini govoril tudi ministrski predsednik Churchill. Rekel je med drugim: V preteklih mesecih so šle preko nas hude preizkušnje, vendar pa smo jih prestali. V tem času smo dokazali, da smo ostali pri življenju, da naša moč narašča in da imamo nezlomljivo voljo za nadaljevanje vojne do zmage. Zunanji svet zdaj veruje v angleški obstoj. Kljub vsem udarcem nismo nikdar pozabili svojih obveznosti ali pogodb nasproti zasedenim državam ali nasproti onim, ki stoje v borbi na naši strani. Borimo se za vse države, ki so jih zasedle nemško čete: za Avstrijo, Češkoslovaško. Poljsko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Francijo in Grčijo. Churchill je nadalje govoril o Zedinjenih državah. Izrazil je toplo zahvalo republikanskemu predsedniškemu kandidatu Willkieju, ki je dejal, da je republikanska stranka za podporo Angliji v najvišji meri. V imenu vseh Londončanov je izrazil Churchill ča' stitke predsedniku Rooseveltu k ponovni izvolitvi in dejal, da Roosevelt ni nikdar zamudil prilike, da ne bi bil nudil Angliji roke v pomoč. V najusodnejšem trenutku je ame* riški narod dal Rooseveltu izraz zaupanja pregled brez primere. Anglija bo šele sčasoma deležna pomoči velikanske izdelave municije v Zedinjenih državah. Amerika ima tudi korist na tem, da se Anglija lahko uspešno brani in da naposled zmaga. Churchill je nadalje razlagal, zakaj angleška vojska še ni pričela ofenzivo proti sovražniku. »Naša izdelava municije,« je dejal, »šele zdaj postopno narašča. Tvomice, ki so bile ustanovljene ob začetku vojne, povečini šele zdaj začenjajo obratovati. Nasprotno pa je nemška vojna industrija zdaj dosegla že približno svojo najvišjo točko. Pred nami je še dolga in težavna pot za povečanje izdelovanja vojnih potrebščin. Moramo jo pospešiti in brez dvoma bomo v tem oziru uspeli, zavedati pa se moramo, da si sovražnik prizadeva odrezati nam življenjsko potrebne pošiljke čez morja. Ohranitev svobodne poti čez morja je nujno potrebna za našo zmago. Ce hoče b;ti naša vojska napadalna, mora tudi naše letalstvo tako po kakovosti kakor tudi številčno prekositi sovražnika. Govoreč o Grčiji je dejal Churchill: Danes občudujemo malo junaško državo in mali grški narod. Govorim iz srca vseh Londončanov, če ponavljam obljubo, da bomo Grčiji pomagali z vsemi silami v borbi proti onim, ki so jo napadli, in ji bomo nudili čedalie večjo pomoč, dokler naposled ne bo zmagala. Kot vojni smoter An" glije je označil Churchill osvoboditev vseh narodov v Evropi, zagotavljene samovlade vsem narodom, ožje bratstvo med narodi, napredek in mir. S kraljevim ukazom je sprejeta ostavka in je postavljen na razpoloženje minister za vojsko in mornarico armadni general Milan Nedič. Z istim ukazom je postavljen za ministra vojske in mor" narice častni adjutant Nj. Vel. kralja armadni general v rezervi Peter Pešič. Novoimenovani minister Peter Pešič se je rodil v Nišu leta 1871. Znan je kot odličen vojaški strokovnjak. V Beogradu se vršijo zadnje dni živahna politična posvetovanja. Predzadno sredo je bil najprej posvet med predsednikom vlade Cvetkovičem, podpredsednikom dr. Mačkom, finančnim ministrom dr. Šuteiem in ministrom dr. Konstantinovičem. Sledilo je posvetovanje dr. Mačka, dr. Suteja in dr. Konstantinovima z ministrom Budisavljevičem. Nato pa je bil dr. Maček v dolgi avdienci pri knezu namestniku. Kakor poročajo listi, so vsi ti posveti v zvezi r. nekaterimi vprašanji splošnega gospodarskega in socialnega značaja. Gre predvsem za nameravano in že ponovna napovedano veliko investicijsko posojilo. Zatrjujejo, da je program javnih del, ki obsega večletno dobo, že izdelan, in sicer v okviru osmih milijard. Kar se Slovenije tiče, so ba^e določena dela v vrednosti 500 milijonov, ,w -r bi ustrezalo polsedmumu odstotne" mu deležu na vsej vsoti. Ni pa še dokončno rešeno, v kateri obliki bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva. Tudi med opozicijo se zadnje dni vrši živahna izmenjava misli. Zatrjujejo, da so demokrati, radikali in Srbski klub že sestavili program »srbske fronte« in da bodo kot taki potem pozvali na sodelovanje za izvedbo splošnega državnega programa tudi ostale opozicijske skupine. Predsednik sovjetske vlade in konrsar za zunanje zadeve Molotov je prispel v Berlin. Na postaji so ga pozdravili nemški zunanji minister Ribbentrop, maršal Keitel in mnogi odličniki stranke in vojske. O čem bo govoril Molotov z nemškimi državniki, ni znano. V Londonu pravijo, da si bo Nemčija prizadevala dobiti od Molotova pristanek, da bi Sovjetska zveza izjavila soglasje z osnovanjem novega reda v Evropi. Slični izj avl naj bi hkratu dali tudi Španija in Francija. Dvakrat na dan? — Jaz bi jo pil kar desetkrat. Seveda mora biti okusno pripravljena. Toda rečem Vam: naše ženke ved6, kako je treba kavo skuhati. IZREDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORIIA Da sta zadnji državi pripravljeni podati taki izjavi, smatrajo v Londonu za dokaj verjetno. Kot nadaljnja snov, ki se bo morda obravnavala v Berlinu, naj bi bila določitev odnošajev med Rusijo in blokom treh velesil. Ti odnošaji naj bi se uredili z novo rusko-japonsko pogodbo, ki naj bi se tako prilagodila pogodbi o bloku treh velesil, da bi Rusija praktično bila sicer podpornica tega bloka, ne pa hkratu neposredna zaveznica držav osi. Nadalje smatrajo v Londonu za verjetno, da se bodo v Berlinu obravnavala tudi vprašanja, tičoča se Dardanel, Irana in Afganistana. Iz Berlina poročajo, da se je Molotov že sestal s Hitlerjem. Sestanek je bil v novi kancelarski palači v Berlinu. Pogovoru sta prisostvovala nemški zunanji minister Ribbentrop in pomočnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Dekano-zovo. Pogovor je trajal dalje časa in je potekel, kakor pravi list, v prisrčnem razpoloženju. Ves nemški tisk mnogo piše o obisku predsednika ruske vlade Molotova in nagla-ša, da je prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo velikega pomena. Nemčija in Sovjetska Rusija da stalno računata z obojestranskimi koristmi in s potrebo varnosti. V svojem govoru, ki ga je imel nedavno na Rdečem trgu v Moskvi ruski minister za vojsko maršal Timošenko, je v imenu sovjetske vlade zbrani množici najprej čestital k 231etnici revolucije, nato pa je dejal med drugim: »Proslavljamo današnjo 231etnico v znamenju izredno zapletenega mednarodnega položaja. Vojna se čedalje balj širi in je zasegla narode in države, ki doslej v njej niso sodelovali. Nad polovico ljudi na zemlji je zdaj že v vojni. Voina zahteva tisoče življenj in prinaša veliko škodo. SovMskn politika pa je politika miru mi’ * 'irodi in poroštvo varnosti Sov* jetske zveze. Ta politika nam je izvojevala nove pomembne uspehe. Naša vlada je omogočila narodom Sovjetske zveze, da se še dali e lahko posvečajo mirnemu delu. Na drugi strani je znatno razš-rila vlogo Sovjetske zveze pii urejevanju mednarodnih vprašanj. Sovjetska zveza se zanese na svojo moč in je tako po mirni poti rešila aovjetsko-rumunski spor za Besarabijo in severno Bukovino. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt j« na nedavnem posvetu z novinarji izjavil, da so Zedinjene države zdaj pripravljene odstopiti Angliji in Kanrdi unlo-vico vseh svojih industrijskih izdelkov, ki bi jih mogli potrebovati za svoje vojne sile: letala, topove, drugo orožje in strelivo. Ze zdaj si lahko Anglija in Kanada takoj nabavita 45 odstotkov vseh teh ameriških izdelkov. Poleg tega je bilo objavljeno, da je ameriški narodni obrambni todbor .obvestil angleško nakupovalno komisijo v Ameriki, da sme takoj naročiti 12.000 letal pri ameriški letalski industriji. Kakor znano je Roosevelt pred kratkim v Bostonu izjavil, da bo zavzel za to, da si bo mogla Anglija skup- RsaaoMl no s Kanado nabaviti v Zedinjenih državah poleg že dogovorjenega števila letal v prihodnjih 12 mesecih še nadaljnjih 12.000 letal. V Londonu napovedujejo, da bodo kmalu obnovljena pogajanja glede odstopitve angleških mornariških oporišč Zedinjenim državam na Daljnem vzhodu. Baje bo Anglija dovolila ameriški vojni mornarici uporabo vseh svojih luk na Daljnem vzhodu in tudi v Avstraliji, predvsem pa v Singapuru. Grški generalni štab je objavil v ponedeljek vojno poročilo, ki pravi: V dozdajšnih 14 dneh vojne so bile v teku velike vojaške operacije v goratem in gozdnatem ozemlju Pindosa. Italijani so poslali sem elitno alpinsko divizijo, ki je bila že eno leto v Albaniji in je dobro poznala ozemlje. Ta divizija je imela še v pomoč oddelke konjenice bersaljerjev, fašistično milico, topništvo »n tanke. S temi močnimi silami je hotela italijanska vojska izvesti hiter in odločen udarec, predreti čez gorovje do Mecovona in tako presekati zveze med Epirom in Tesali-jo. Italijanskim četam so se prve dni vojne postavili po robu manjši oddelki grške konjenice, ki so preprečili naglo prodiranje. Potem pa so bile poslane v hitrih pohodih na pomoč druge čete. Te so izvedle proti italijanski vojski vrsto protinapadov. Kljub težavnim ozemeljskim razmeram ln težkočam s preskrbovanjem so grške čete po močni borbi italijansko vojsko premagale. Da bi preprečile obkolitev, so se italijanske čete v neredu umaknile. Grške čete so italijansko vojsko zasledovale in so pognale v beg tudi ojačenja, ki so prihajala Italijanom na motornih vozilih na pomoč iz Valone. Italijani so imeli zelo mnogo mrtvih in ranjenih. Prav tako je bilo ujeto več tisoč italijanskih vojakov. Grkom so padle v roke velike množine vseh vrst vojnega materiala. Na epirskem bojišču je grško topništvo uspešno bombardiralo sovražno vojsko. Sovraž- ALI IMATE RADI lepo povesti, vesele zgodbe, uganke, sme-finlceT — Naročite al družinski časopis »PRIJATELJ«, ki stane četrtletno 17.- din. Eno Številko Vam pošljemo brezplačno na ogled, če sporočite svoj naslov upravi v Ljubljani, Dalmatinova 8/D. nik je pretrpel izgube in so bili njegovi oddelki razpršeni, potem ko je pustil vojni material vseh vrst v grških rokah. Reuter objavlja: »Poljska vlada in začasna češkoslovaška vlada smatrata za neogibno potrebno, da Poljska in Češkoslovaška odstranita svoje medsebojne spore in po koncu vojne poiščeta osnovo, da kot neodvisni državi skleneta politične in gospodarske vezi, ki naj bi bile podlaga za novi red v Sredni Evropi. V duhu demokracije in spoštovanja človeških pravic naj bi se tej zvezi pridružile vse druge države v tem delu Evrope. 2e odslej bosta poljska in češkoslovaška vlada tesno sodelovali v tem smislu.« Kakor poročajo iz Vichyja, so čete francoskega generala de Gaullea, ki se nadalje bori proti Nemčiji, zavzel eLambarene v južnem Gabunu v francoski ekvatorski Afriki. Poročilo navaja, da so mesto bombardirala letala in da so čete generala de Gaullea in generala Lairmena zavzele mesto. Podrobnosti o tem še niso znane. Iz Čunkinga poročajo: ^ Kitajci so zasedli Naning in Lungčav in bodo verjetno že v kratkem prepodili Japonce iz vse pokrajine Kvangsija. Kitajci počasi napredujejo. Japonci se morajo umikati iz doline reke Jangceja predvsem tudi zaradi nemirov med prebivalstvom. Japonsko vrhovno poveljstvo je baje tudi odpoklicalo 500 bombnih letal, ki so bila na letališču v Hankovu. Letala so morala nazaj na Japonsko, kjer morajo biti pripravljena za druge potrebe. »Poživitev gospodarskih in kulturnih od-nošajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo še bolj ojačuje tradicionalno prijateljstvo med obema bratskima slovanskima narodoma. Prijateljstvo med Rusijo in Bolgarijo je velikega pomena tudi za mir v južno-vzhodni Evropi.« Tako zaključuje članek, posvečen Bolgariji v izdaji ruske Akademije znanosti. Isti članek omenja žrtve bolgarske" ga naroda za svobodo in edinost, žrtve, ki so znašale 350.000 mrtvih in ranjenih. Smisel teh ugotovitev, kakor izhaja iz članka, je ta, da je bolgarski narod plačal svoj delež in doprinesel svoje žrtve na oltar borbe za svobodo in zedinjenje. Ako ni povsem dosegel svojih smotrov, ne nosi za to odgovornosti sam, temveč drugi. Ves članek je prežet nd toplih čustev nasproti malemu slovanskemu narodu. »Pariš Soir« posveča daljši članek italijan-sfoo-grškemu spopadu ter ocenjuje strateški položaj Grčije, češ da je gasipodar vzhodnega Sredozemlja, kdor je gospodar Grčije. Za lastno obrambo ima Grčija ob vsej svoji obali neštevilno za* livov, luk in otokov, s katerimi je priroda obdarila to deželo. Otok Krf je prednja straža blizu italijanske Albanije prav na vratih v Jadran. Vzdolž obale se nadalje vleče vrsta drugih otokov in o toči če v. Prav na jugu je gospodar položaja veliki otok Kreta, ki je edinstveno oporišče in kamor so se IX) italijanskih trditvah že često v zdajšnji vojni zatekale angleške vojne ladje. Angleži Imajo v vzhodnem in srednjem delu Sredozemskega morja tri prevažna oporišča: Malto, Ciper in Aleksandrijo. Po angleški vesti so v noči na 11. t. m. močni odredi angleških bombnikov izvedli več napadov na industrijske in prometne naprave v osredni Nemčiji. Prvikrat v zdajšni vojni so angleška letala posetila tudi Gdansk (Danzig) ' v zasedenem ozemlju. Med drugimi cilji, na katere so se osredotočili angleški letalski napadi, so bili poleg Berlina tudi še Mann-heim, Essen in G?lsenkirchen. Druge skupine angleških bombnikov so hudo bombardirale oporišče nemških podmornic v Lorien-tu. Bombardirani sta biti tudi luki Calais in Boulogne. K temu nočnemu napadu angleških bombnikov na Gdansk pripominjajo v angleških letalskih krogih, da je bil to eden najdaljših poletov, kar jih je angleško vojaško letalstvo izvedlo od početka vojne. Bivše svobodno mesto Gdansk je približno 1300' km oddaljeno od letalskih oporišč v Angliji. Posamezne skupine angleških letal so morale preleteti v tem napadu nad 3000 km dolgo pot in to nad zelo nevarnim ozemljem. Napad na Gdansk je hkratu tudi prvi napad * F. Gobey: 18 Umor na plesu Ko so spuščali krsto v grobnico, se je Noin-iel obrnil, da bi šel. Iznenada pa se mu je približala neka ženska, ki ga je ustavila. »Gospod, ne zamerite mi, nekaj bi vas rada vprašala.« Zenska je bila videti preprosta meščanka. Utegnila je imeti trideset let. Oblečena je bila zelo preprosto, toda okusno. »Kar vprašajte!« je odvrnil stotnik. »Ali so tu pokopali gospodično, ki je bila umorjena v operi?« »Da. Ali ste jo mar poznali?« »Ne, gospod. Toda vi ste bili najbrž njen prijatelj, zato vas prosim, da mi poveste, ali je res vse tisto, kar pišejo listi...« »Da so jo umorili? Res je.« »To vem. Toda, da jo je umorila neka ženska?« »Res je. Kaj vas pa to zanima?« »Zanima me, če je ta ženska res Lestere-lova.« »Nointela je to ime v ustih preproste meščanke zelo presenetilo, toda svojega začudenja ni izdal, ampak je mirno odvrnil: »Listi pišejo, da se tako imenuje.« »Ali so jo res zaprli?« »Predvčerajšnjim. Pravijo, da imajo proti njej močne dokaze.« »Torej je v ječi?« »Seveda.« ' »V kateri pa?« »Pri svetem Lazarju. Za ženske ni drugega zapora.« »Kdaj jo bodo izpustili?« »Ko jo bodo odvedli pred poroto.« »Torej jo utegnejo obsoditi?« »Najbrž.« »Moj Bog, nič več je ne bom videla.« »Ali ste v sorodu z njo?« »Ne, gospod. Jaz sem delala, ona pa je...« »Torej jo poznate?« »Poznam in ne poznam. Da, delala'sem za njo, pa mi je še zdaj nekaj dolžna. Siromašna sem in rada bi vedela, ali lahko kaj upam. Videla sem pogreb ...« »Najpametnejše bi bilo, če bi šli k preiskovalnemu sodniku.« »K preiskovalnemu sodniku? Nikoli... Saj je samo malenkost...« »Stavil ba, da ste perica.« »Nisem, moj brat je delal za gospodično, toda naj bo... Sirota mora biti že tako dovolj žalostna...« »Poznam nekoga, ki se zanima za njo. Povejte mi, kje stanujete, pa boste dobili svoj denar.« »Predobri ste, gospod, toda ...« »Če nočete tega, pridite vi k meni. Tu imate mojo posetnico.« Zenska se je nekaj časa pomišljala, nazadnje pa je le vzela stotnikovo posetnico, se zahvalila in izginila. Nointel se je vračal peš proti domu. Gledal je, kje bi odkril kakšen voz, da bi sedel vanj, ker je bila pot precej dolga. Pred neko gostilno je zapazil za mizo moža, ki se mu ni zdel čisto neznan. »Seveda!« je pomislil stotnik. Prisegel bi, 1 da je on. Prepričati se moram. Stopimo bliže! Da, on je. Toda zelo se je postaral.« Stotnik je sedel za sosedno mizo. Se bolj natanko je pogledal neznanca in mu dejal: »Oprostite, ali niste vi gospod Crozon?« »Da, sem. Kaj pa želite od mene?« »Ali me ne poznate več?« »Ne.« »Ali ste pozabili, kako sva se Skupaj vozila v Mehiko, n^ prelepi ladji »Jeremiji«?« »Dvanajst let je že, kar sem vozil »Jeremijo«. No in?« »Jaz sem Henrik Nointel. Takrat sem se kot poročnik vozil s svojimi vojaki.« , »Da, spominjam se. Niste se dosti spremenili.« »Tudi vi ne, gospod kapitan. Nekdo mi je povedal, da zdaj že poveljujete ladji.« »2e drugo leto. Ali vi še služite?« »Po vojni sem slekel uniformo.r\ r>n*v*Vn T* n CT» t** o TOVARIŠI! Pridobivajte nove naročnike Novi razredi in višji prispevki v socialnem zavarovanju Ministrstvo socialne politike je izdalo novo uredbo, po kateri so se spremenili sedanji mezdni razredi v socialnem zavarovanju. Do sedaj je bilo 12 mezdnih razredov, po novi ureditvi pa jih bo le 8 Nova uredba stopi v veljavo s 1. novembrom 1940. Novi mezdni razredi so sledeči: Dnevni zaslužek: 0 raz. din 10.— 1. raz. din 20.— 2. raz. din 20.— do 25.— 3. raz. din 25.— do 30.— 4. raz. din 30.— do 40.— 5. raz. din 40.— do 50.— 6 raz. din 50.— do 60.— 7. raz. din 60.— do 80.— 8. raz. din 80.— Izven razreda, odn. v razredu 0 so mladoletni delavci izpod 18 let (vajenci, pomočniki itd.) z dnevnim zaslužkom do din 10.—. Vsi razredi so se zvišali, posebno pa je to vidno v najvišjem razredu, kjer je zvišan od nekdanji hdin 48.— na din 80.— dnevnega zaslužka. To se pravi, da bodo tudi zelo občutne nove dajatve za vse delavce in nameščence, ki so imeli dosedaj višje plače kot din 48.— dnevno. Vsi delavci, ki so bili preje uvrščeni od 1. do 6. razreda in zaslužili dnevno od din 16.80 do din 20.—, pridejo sedaj po novi ureditvi vsi v 1. razf-ed (ker pa so ti delavci seveda prejeli razne poviške z ozirom na porast draginje, bodo uvrščeni v višje razrede). Ta nova razdelitev pomeni veliko zvišanje bremen socialnega zavarovanja tudi za delavstvo, kajti povišanje dosega v nekater:h razredih skoraj 50 odst in če pomislimo da so se delavske mezde le počasi prilagojeva’0 in se prilagojujejo cenam življenj, potrebščin, bo to za vse prizadete de'avce res te^ko breme. Zaenkrat še niso izdelane podrobne tabele, pričakovati pa je. da bodo v kratkem te tabele izšle. Z ozirom na spremembo mezdnih razredov se bodo zvišale tudi dajatve OUZD. Izdelana bo nova tabela o denarnih podporah Mezdni pogoji v mizarski stoiki Delavske strokovne organizacije so že nad dve leti vodile akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe za mizarsko obrt in industrijo za območje dravske banovine. Ker vsled odpora delodajalcev ta akcija ni uspela, so zahteva- li prizadeti predpis tarifne lestvice Kr. banska uprava je sklicala za torek -5. XI. 1940 ponovno zaslišanje predstavnikov delodajalcev in delojemalcev mizarske stroke, na katerem so sodelovali zastopniki vseh štirih del. strokovnih organizacij in Delavske zbornice ter zastopniki Zveze industrijcev, Zbornice za TOI in mizarskih združenj v Ljubljani, Št. Vidu nad Ljubljano, Mariboru in Novem mestu. Delojemalci so predložili načrt tarifne lestvice, delodajalci pa so si zgovorili rok do 20. XI., da zmorejo še enkrat zaslišati vse prizadete in bodo do 25. XI. predložili banski upravi svoje stališče. Ker so izpolnjene vse formalnosti, ki jih predvideva uredba o minimalnih mezdah, moramo pričakovati, da bo tarifna lestvica uveljavljena že s 1. decembrom 1940 ter bodo končno za ozemlje dravske banovine urejene mezde delavstva v mizarski stroki. Zavar. mezda: din 10,— din 15.— din 20.— din 25.— din 30.— din 40.— din 50.— din 60.— din 80.— Uuhliana od 17. do 24. novembra Nedelja, 17- novembra: 8: Jutrni pozdrav. — 8.15: Instrumentalni dueti: klavir in harmonika. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos crekvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). — 10: Šaljapin poje (plošče). — 10.15: Veseli godci. — 11: Iz Mozartovega carstva (plošče). — 11.45: Pevski zbor »Gosposvetski zvon«. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert (sodelovala bosta operna pevka Elza Karlovčeva in radijski orkester; dirigent Sijanec). — 17: Kmetijska ura: Temeljna načela za izboljšanje travnikov (inž. Pahor Bogdan). — 17.30: Zabavno popoldne: j Pesmice bosta pela Jožek in Ježek, vmes bo | pel Mirko Premelč ob spremljevanju harmo-! nike (A. Stanko). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovenska ura: Pevski zbor »Sava«. — 20.30: Domač spored (radijski or" kester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandoline in balalajke (plošče). Ponedeljek, 18. novembra: 7: Jutrnji po' zdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele popevke (p’ošče). — 12.30: Poročila, obiave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Kozaki pojo (plošče). 1840: Kulturna kronika: Lo-monosov (dr. Nikolaj Preobraženskij) — 19: Napovedi, poročila, objave — 19 25: Nacionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20: Koncert operne glasbe (baritonist Boris Popov in radrski orkester, dirigent Sijanec). — 21.30' Mojstri harmonike (plošče), -r 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet p’hal (flavta, klarinet, rog, fagot) Torek, 19. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 715,: Pisan venček veselih zvokov (nlošče). — 12 Iz čeških oper (plošče) — 12.30: Poroči’a, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura: Zapojmo neksj narodnih pesmi (IT dekliška meščanska šola v Ljubljani, vodila bo Marija Laharnarieva) 18- Beethoven: Škotske pesmi za glas. klavir, violino in čelo (izvajali bodo Vida Rudolfova, nrof Lpovšek. Franja Or-n:kcva, prof. Šedlbauer). — 18 40: Svet kovin (prof: M:roslav Ad’c-ši'xl — 19: Napovedi, po* ročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura — 19.50: Gospodinjska oorvetova’n;ca (Helena Kelhari^va) — 20' Srno^m: V/alensteinov tabor (nlošče) — 20: S^vller Viljem Tell (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Večerni koncert radijskega orkestra Sreda, 20 novembra: 7: Jutrnji pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Psan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesele orkestralne točke (plošče) — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi — 13 02: Odmevi in napevi iz Španije (rVošče). — 14: Poročila. —• 18: Adamič: Anton Martin Slomšek. živlienjepisna igra (člani radijske igralske družme). — 19 25: Nacionalna ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v II. odmoru napovedi, poročila). Četrtek. 21. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Domači kvartet. — 14: Poročila. — 18: Priiljubljeni skladatelji (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Tercet sester Finkovih (pri klavirju prof. Lipovšek). 20.45: Reproduciran koncert francoske simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Petek, 22. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Velika torpedovka »Ljubljana« (Viktor Pirnat). — 12: Našim prijateljem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Mojstri operete (radijski orkester), — 14: Poročila. 14.10: Turistični pregled: Katere naloge nas čakajo v letošnji zimi. — 18: Zenska ura Razvoj socialnega zavarovanja s posebnim ozirom na ženo (Marija Penca). — 18.20: Komorni trio (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) .— 19: Napove- di, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Prva pomoč v planinah (dr. Bogdan Brecelj). — 20: Rezervirano za prenos. —■ 21.30: Nekaj bolgarskih (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Sobota, 23. novembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Plošča za ploščo hiti. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo hiti. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok bo vodila Slava Vencajzova. — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. 18.40: Protiletalska zaščita (dr. Jožko Pezdirc). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Polke in valčki (p^o* šče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vomberg.ar: Pod drobnogledom {izvaijali bodo člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V SPOMIN NA ZENO Vojak žene konja in mu neprestano kliče: »Le stopi hitro, Florica!« »To pa je lepo ime za konja,« reče mimo idoča dama. »Veste toda moja žena ima tako ime, pa se zmerom spomnim nanjo, kadar imam opravka s temle konjem.« »Lepo je to. da se radi spominjate svoje žene.« »No, seveda,« pripomne vojak prijazno se smehljaje in pokaže na konja, »tale kobilca je prav tako muhasta...« PRI ZOBNEM ZDRAVNIKU »Prosim nasledni,« pokliče zobni zdravnik. Gašper vstopi. »Kaj vam manjka?« »Zob bo treba izdreti,« meni Gašper. »Brez bolečine?« »Ne. nobenih komedij ni treba početi. S takimi rečmi samo pulite ljudem denar iz žepa Izvlekli boste zob brez vsakih injekcij.« »No to me veseli, da vidim spet pogumnega človeka. Torej, kar izvolite sesti.« »Ne. ne,« reče Gašper, »saj si ne bom dal jaz izdreti zob, temveč moja žena, ki še sedi v čakalnici . . .« BOLAN JE BIL »Cuješ možek.« zakliče nejevoljno gospa Klobuštrinova svoji močnejšii polovici, »steklenica s slivovko je prazna. Kaj se nisva zmenila, da to steklenico prihraniva za primer. če bi bil kdo bolan?« »Bil sem bolan, draga ženka,« odvrne go* spod Klobuštrin, »pa te nisem hotel po nepotrebnem vznemirjati .. .« ZDRAJE SE JE ZBOLJŠALO Gost zapusti hotel in stisne vratarju v roko za napitnino pet dinarjev: »Pa pijte na moje zdravje!« Vratar se smehlja: »Hvala, gospod! Toda kolikor se spominjam, ste mi lani dali deset dinarjev.« »Res je,« odvrne gost, »toda letos je moje zdravje znatno trdnejše...« V DEKLIŠKI ŠOLI V neki dekliški šoli imajo na koncu vsakega šolskega leta tekmo v risanju. Lani se je glasila naloga: narišite v kratkih potezah, kaj bi hoteli biti. Sliko je bilo treba narisati v dveh urah. Čez dve uri so izročile učiteljici nalogo tudi gojenke najmlajšega letnika. Ena je prinesla vsa obupana prazen papir. »Kaj ti ne veš, kaj bi hotela biti?« se začudi učiteljica. »Vem, gospa učiteljica, rada bi bila omo-žena, samo ne vem, kako bi to narisala ...« V ŠOLI Učitelj: »Ce postaviš pred osla vedro vode, vedro vina in vedro mleka, iz katerega vedra bo pil?« Jurček: »Pil bo iz vedra z vodo.« Učitelj: »Odlično! Zakaj pa?« Jurček: »Ker je osel!« Izdaja za konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joža Bohinjec — Urednik: Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.