rSANWALT3CHAH MARBUR0 tMB K - APR. 1917 List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1-50 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za droge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor bodi sam po njega, plača aa leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošiija do odpovedi. — Udje -Katoliškega tiskovnem društva" dobivajo Ust brez posebae naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta SevTŠ, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plaM« od Ottstopae petitvnte za enkrat 24 vin., ali kar je isto. 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mala stane beseda 5 vin. Parte Is zahvale vsaka petftvreta 24 vim, Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torica opoldne. — Nezaprte reklamaaie so poštnine proste. Kristus je vstal, Kristus je vslal! In ko je solnee vzhajalo, prišle so žene h grobu. In ko so se ozrle tje, videle so kamen odvaljen od groba in ko so v grob prišle, niso našle trupla Gospoda Jezusa. Kristusa iščemo in ni ga. Ljudje bi se morali 1 !ubiti med seboj, a se morijo. Države bi morale druga drugo podpirati, a se vojskujejo. Cel svet je narobe. Vse dviga orožje proti orožju, drug drugega sovraži in mu streže po življenju. Smrt ima strašno žetev. Matere in očetje jokajo za svojimi sinovi, žene za svojimi možmi, otroci za svojimi očeti. Kri in solze tečejo v potokih. Kje je Kristus in njegovi nauki? Na bojiščih smrt, na domovih trpljenje. In trpljenje doma ostalih skušajo premnogi izrabiti v svojo korist in nasititi svojo lastno sebičnost. Goljufija in oderuštvo sta pognala velikanske cvete. Pravičnost in ljubezen do bližnjega sta preganjani in osovraženi. Žene bledijo od gladu, dečica hira od pomanjkanja, starčki in starke padajo oslabele na tla. Bede >e strašno veliko med nami, a usmiljenja bore malo. In kakor hijene, kadar vidijo mrtva trupla na bojnih poljanah, prihajajo med to bedo oderuške prikazni, da še izpijejo zadnjo kapl^co krvi iz stark, žen in otrok.. Kje je Kristus in njegovi nauki? Kristus je vstal! Ta klic bo odmeval te dni zopet slovesno po naših cerkvah» Smrt in življenje sta se borila v prečudni borbi. In ko je Kristus na gori Kalvariji z nagnjeno glavo izdihnil svojo dušo, je smrt bila prepričana, da je zmagala. Toda njeno zmagoslavje je bilo kratko. Gospod življenja jo je premagal, stri njene okove in vstal iz lastne moči. Kristusa iščemo in ga ni. Njegovih naukov iščemo in jih ni. Tudi učenci Gospodovi so žalovali, ko je Kristus ležal v grobu. Toda njihova žalost se je spremenila v veselje. Tudi naša žalost se bo s-premenila r veselje. Kristus bo prišel zopet med nas in ž njim njegovi nauki. Naš cesar in cesarica in njih državniki se resno in neprestano trudijo za mir. Sv. Oče v Rimu kliče dan za dnevom vsem naro- j doni, naj pust;jo krvoprelivanje in naj se zopet zavedajo, da so vsi bratje enega Očeta. Sodišča so na delu, da zatirajo izkoriščevalce in izsesavalce, ki hoče o sedanje razmere porabiti za svojo lakomnost. Zato pa, dobro in vrlo ljudstvo, ne obupaj! Dolgo ne bo več trajalo. Naš Ijudomil cesar vidi tvoje trpi enje in se trudi, da ti ga okrajša.. Vzor žimo. dokler se mu ne posreči njegovo prizadevanje. Kristus 4e vstal in bo prišel med nas. Njegovi nauki bodo zopet zavladali med nami. Mir bo pri-*M in ž njim ljubezen, usmiljenje in pravica. Od mrtvih vstali Kristus! Cuj naša vzdihovanja in usliši naše prošnje! Vrni se zopet k nam m zavladaj med nami! Mir z Rusijo, Zavezniki Rusije se bojijo, da bi možje, ki sedaj odločujejo usodo Rusije, sklenili z osrednjimi državami mir. Za to razširjajo po Rusiji vest, da smo mi in Nemčija proti sedanji ruski vladi ter da tuhtamo, kako bi zopet odstavljenega carja spravili na prestol in do njegovih pravic. Seveda je ta vest sposobna, proti nam nahojskati rusko ljudstvo, ki se boji, da bi zopet prišlo pod suženjski jarem oarjev in njegovega uradništva. Zategadelj je bilo potrebno, da zastopniki naših držav vstanejo, zavrnejo hudobno vest ter povedo ruskemu ljudstvu, da mu privoščimo ustavno svobodo in da si Želimo ž njim mir. In tako se je tudi zgodilo. Naš zunanji minister grof Cernin je dal te dni razglasiti: Ce bo izprememba na Ruskem tamošnje-mu trpinčenemu prebivalstvu prinesla spoznanje, dn je nadaljevanje vojske zločin in da lahko vsak dan — Rusi in četverosporazum — sklenejo časten mir z osrednjima državama, potem bo ta grozna morija ljudi kmalu končana. Nas ni mogoče uničiti, pa tudi mi nočemo nikogar uničiti. Naše fronte stoje bolj trdno kakor le kdaj, naš gospodarski položaj je z;i gotovljen. Mi se moremo in se bomo prebili. Požrtvovalnost brez primere in sila, s katero narodi monar- hije prenašajo pomanjkanje, jima jamčita za končni uspeh. Največja zasluga ne gre „višjim tisočem", ampak srednjemu stanu in v prvi vrsti širokim, od usode razdeljenim množicam. Klobuk doli pred milijoni, ki v strelskih jarkih in doma prenašajo delo in vsakdanje pomanjkanje brez mrmranja. Klobuk doli pred njihovo veličino in silo. Pr.de dan, ko b o-do narodi monarhije dobili plačilo za svoje junaštvo* Naš predlog, da naj se skliče mirovna konferenca vseh vojskujočih držav, še vedno vzdržujemo. To je edina pot, da pridemo do splošnega konca. Za tiste, ki hočejo vojno nadaljevati, se ne izpremeni prav nič, če se snide konferenca. Boj se lahko nadaljuje med zborovanjem. Stotine vprašanj, ki jih je rodila vojska in ki tvorijo nerazrušlji-vo celoto, je mogoče rešiti samo pri mirovni konferenci. Mi imamo v svojih rokah obširna sovražnikova ozemlja, sovražnik pa naša. Na morju se sovražnik bori proti nam s tem, da nas je obkolil, a mi proti njemu s podmorskimi čolni. Vse mednarodne pogodbe so razitrgane; posameznih vprašanj ni mogoče ločeno rešiti. Kdor hoče mir, mora tudi govoriti ¡n razpravljati o miru. Naši vojni c i 1 j I so vsemu svetu znani. Jar vno sem iziavil, da vodimo le vsiljeno obrambno vojsko, ki hoče monarhiji dati zavarovan, prost in nemoten razvoj. Jamstvo za obstoj in možnost svojega obstanka moramo dobiti. Kakor hitro se sovražniki odpovedo svojim neizpolnjivim željam o našem uničenju in kakor hitro bodo pripravljeni razpravljati o miru, ki bo časten zanje in za nas, ni več nobene ovire za pogajanja. Grof Cerninove besede, ki so mirne, trezne in na nobeno stran žaljive, so govorjene avst-ri ! skim narodom iz duše. Mi smo vsak dan za časten mir! Tudi v nepristranskih državah so naredila Cerninova izvajanja zelo dober utis. U-pajmo, da izve za nje tudi rusko ljudstvo in jih uva-žuje. Tudi voditelj nemške zunanje poUtike, državni kancelar Bethmann-Hollvveg, se je oglasil ter pred OSTKM Vojni spomini. (Januš Goleč.) (Dalje.) Zahvaljen Bog, ki je celo Galicijo tako bogato oblagodaril s tem, danes pri nas že tako pogrešanim sadom. Po Galiciji so bila v prioetku vojne nepregledna polja samega krompirja. Nikakor niso porabili vsega pridelka za hrano, ampak največ v pridelovanje špirita. Skoro vsaka gališka vas ima mogočno tovarno za špirit, ali bolje: ogromno žganjarno. Po teh krajih uživajo ljudje žgano pijačo kot pri nas vino ali pivo. Krompirja in žganja vseh vrst smo imeli t prvem vojnem letu dovolj, zastonj ali po prav neznatno nizki ceni. Moj zgled, kako si s peko krompirja prepoditi dolg Čas negotovega čakanja, je začelo posnemati vojaštvo celega polka. V najkrajšem času je plapolalo po našem taborišču vse polno ognjev, vse je kuhalo in peklo. Skromno zadovoljne volje smo uživali ta božji dar, ko pridrvi v divjih skokih na konju prav v sredino med nas gospod general. O ti šiba božja rde-fiehlačasta, kako je rohnel, je vpil nad našim polkovnikom, kako vendar more dovoliti toliko ognjev, iz katerih se valijo celi oblaki dima samim Rusom, ki «o v bližini, ravno pod nos. Si lahko mislite, da naš oberst ni povezal ge- neralskih trdih, dobrih naukov v vrečo pozabnosfi in odpuščanja, ampak je potipal s predstojniško besedo mene, izvor in prvi vzrok ognjev, dima in generalskega krega.. Morali smo na povelje pogasiti vse ognje, razbrskati na pol pečeni krompir in razjarjeni polkovnik nas je še ogradil s plotom prepovedi: Nikdo se ne sme niti ganiti z mesta! Prisiljeni smo zopet za-budali v sinje nebo in čisti zrak, v resni nevolji in tihih kletvicah nad predstojniško neopravičeno strogostjo. Kmalu popoldne so pozvali polkovnika in še nekaj štabnih častnikov k diviziji na posvet. Komaj so izginih gospodje moči in zapovedi iz našega vidika, že smo tudi mi podrli planke prepovedi o kade-čem se ognju, pečenem krompirju in pribitem, mirnem čepenju na zemlji. Gospodov ni bilo zelo dolgo nazaj. Jaz sem iztaknil v bližini za turškim gričem seljaško selo. Zajezdil sem konja in krenil v vas, da bi se nekoliko razgleda! in ušel toči prepovedanih o-gnjev In bramborov. V selu je taborilo na stotine vojaštva. Razočaran sem bil v nadi, da dobim tukaj kaj boljšega za pod zob nego je krompirjeva pečenka. Tako brez v-sakeiga plena tudi nisem maral nazaj k tovarišem: kupil sem od žida v zamazanem k".ftanu tri gosi. In res. na pol zastonj sem se pobognl z možem; plačal sem za vsako gosjo glavo po tri krone. Prosil sem še žida, da bi >•.- izpustil živalmi kri. ker z živo gagajočimi gosmi b ne bi bil rad odjezdil. Pri te! prošnji se je mož p (tavil po robu in mi prisegel, da še ni nikdar konč; ' kake živali. Ob- računati sem moral pač sam na kratko z gosjim življenjem. Dragonec mi je posodil sabljo in troje dol-gokljunih glav je ostalo na židovskem dvorišču, !A brezglave gosi sem pa pritrdil spredaj na sedlo in jezdil tik ob cesti v naš tabor za gričem. Ostavil sem zadnje vaške bajte; pa pripelje nasproti gališki kmet visoko naložen voz slame. Ne vem, zakaj sem postal s konjem in gledal za to sla-mo in kmetom. Mož prievili z vozom korakoma do prvih poslopij v vasi. Tukaj je stopal ob cesti gor in dol priprost pešec z nasajenim bajonetom. Cesarski mož ustavi voznika z brezbrižnim vprašanjem: „Kaj pa vozite, oče?" Se danes mi zveni seljakov odgovor v ušesih; rekel je: „Slamo, prošu, pana." (Slamo, prosim, gospod!) Mustačasli bajonetar je skomignil neverjetno z ramo, pridržal kmeta in začel z vso močjo Stokati z na puško nasajenim bajonetom po naloženi slami. Menil sem že, da si je vojak prismodil v vojni pamet, ko je nekaj človeško bolestno kriknilo tu pod slamo; vojak je prebledel groze ter potegnil izpod slame — sveže okrvavljeni bajonet! Kot listja in trave se je trenutno nabralo vojaštva krog voza. Kmet je obstal na mestu kot zasajen v zemljo. Izpod slame pa je še vedno hripavo grgralo; kri je začela curkoma kapljati iz voza na cesto. In razmetali so slamo. Na sredini je ležalo krčevito nagubanega obraza. zevajoče rane ob rebrah, v zadnjih utripih truplo mladega, ruskega častnika,. Bil je to prvi sovra» Sb*» i, SLOVBNSIJl «OSEjMUH. i. aprila 1017. nemškim državnim zborom izpovedal, da Nemčija želi ruskemu ljudstvu svoboden razvoj in da je pripravljena skleniti ž njim mir na častni podlagi za oba naroda» Rekel je: Ne vemo, kako se bodo dogodki razvili, toda mi ostanemo pri svojem načelu, da se nočemo vmešavati v notranje razmere tujih držav. Zlobno se sedaj širijo vesti, da hoče nemški cesar Rusom uničiti komaj priborjeno svobodo in spraviti oarja nazaj. To je laž. Ruski narod naj si svojo hišo uredi sam. Mi si moremo želeti le to, da se Rusija razvije v trdno in varno trdnjavo miru. Ce bo preuredba privedla do zopetnega z-bližanja narodov, ki sta navezana na dobro soseščino, tedaj to pozdravljamo z veseljem. Nemčija je veliko trpela pod grehi stare Rusije. Ruski narod, ki prav gotovo ni hotel te vojne, naj se nikar ne boji našega vmešavanja, Želimo le, da bomo ž njim čim prej živeli v miru, ki bo zgrajen na častni podlagi za oba naroda. Po najbolj merodajnik osebah smo Avstrija in Nemčija novi Rusiji poslali glas, da ji želimo prosti razvoj v notranjih razmerah in da smo pripravljeni ž'njo govoriti o miru, s katerim bomo mi in Rusi zadovoljni. Dunajsko časopisje je poučeno, da bodo naše države kmalu nanovo in javno ponudile sovražni k o m m i r. To storijo tem lažje, ker je naš položaj na vseh frontah zelo ugoden. Velika važnost se pripisuje temu, da sta se naš cesar in cesarica v spremstvu zunanjega ministra grofa Cernina odpeljala dne 2. aprila v nemški glavni stan. kjer jih je pričakovala nemška cesarska dvojica z državnim kancelarjem Bethmann->Hollwe-gom. Znano je in vsi narodi to visoko cenijo, da se naš cesar m cesarica zelo trudita, da bi dala svojim narodom zopet mir. Z&lja po državnem zboru Avstrijsko prebivalstvo si želi vedno močneje, da se otviori zopet državni zbor in se da njegovim zastopnikom priložnost, povedati o razLčnik dogod- ilstva. Ce-ražamo po topih tudi je leto ob- ___________ „ , . i-> a uumijo ^»uoiu-ja ,cuno težav- nejše. Uradi sami čutijo, da jim je treba poslušati tudi mnenje in sodbo ljudske množice, zato si pomagajo s tem, da kličejo ob svojo stran različne posve-tovalce. A kaj, ko ti posvetovalci nimajo glede svobodnega govora istih pravic kot poslanci, niti istega stika s celimi okraji in z vsemi plastmi prebivalstva. Zakaj torej segati po nadomestkih, če pa je vsak čas priložnost, sklicati postavodajalne zbore in tamkaj --------------------------- 1 ------ ~u- žni častnik, ki sem ga videl do tedaj v zadnjih izdih-Ijajih. Gotovo bi še bil žaloigro ogledoval do konca, dn se ni bližal odru general v družbi našega polkovnika in častnikov. Važnejše nego prebodeni ruski špijon se mi je vendar le zdela predstojniška prepoved: Ne smeš se ganiti z mesta! Kaj bi še le bilo z menoj, ko bi bil videl general krvave gosi na mojem sedlu? Pogled na generalove rdeče hlače in na brezglave gosi me je streznil z jednim sunkom iz trenutne omotice. Odplaval sem v galopu na konju v naše taborišče. Ravno pravočasno sem Še obvestil vojaštvo o prihodu obersta, da je pogasilo in razbrskalo svoje ognje. Vrnivši se je polkovnik našel po njegovem m-nenju kot hrast nepremično izpolnjeno prepoved: Ne kuri in ne peci krompirja! Gospod nam je Še povedal zgodbo o ruskem špijonu in menil, kako pred-stojniško modro nas je posvaril gospod general pred sovražno nevarnostjo. Celi polk z menoj vred pa je bil drugega mnenja. Zakorakali smo naprej. Pot nas je vodila skozi vas, kjer sem bil malo poprej očividec smrti ruskega vohuna. Pri vhodu v selo je visel na starikavo grbavi vrbi kmet, ki je vozil na cvilečem vozu slamo in sovražnega Častnika. Dirnil in ganil me je ta u-prav strašni prizor obešenca. Bila je pač to tedaj prva viseča žrtev, ki jo je zrlo moje oko sedaj mrtvo, malo poprej pa videlo živo. Proti večeru onega dne smo dosegli železniško postajo na glavni progi Lvov z napisom: Kamieno-brod. Od tukaj se je raztegnil polk v polmraku v bojno črto; zakaj sovražnik je bil naznanjen že prav blizu. Cisto v mraku smo dospeli do celemu svetu znanih grodeških ribnikov. Ob železniški progi smo se Se pomaknili nekoliko naprej in obstali na povelje na razsežni planjavi. Napenjali smo radovedno pogled v temno noč, prisluškovali nestrpljivo, a od nikoder ni zapeketnil noben strel, povsod t daljavi grobna tišina. slišati svobodno besedo ljudskih zastopnikov? Na Dunaju se sedaj vrši izredno zanimiva razprava proti uradnikom depozitne banke, ki je delala pri dobavi za vojaške potrebščine nezaslišano velike dobičke. Ljudstvo s strogim očesom zasleduje delo vanje zasebnega in bančnega kapitala v sedanji vojski, opazuje različne brezvestne izkoriščevalce ljudske bede in neusmiljene oderuhe ter želi, da spra\ v javnost tudi svoja opazovanja in svoje predlo^ kako zabraniti škodljive izrastke sedanjega gospodarskega življenja. Toda to lahko stori samo isti, ki ima svobodno besedo. Tudi politične pravice avstrijskih narodov zahtevajo pozornih varuhov. Mladi cesar je sicer v svojem prvem oklicu na narode slovesno izjavil, da bo branil vsem narodom v ustavi zajamčene svoboščine in zunanji minister grof Cernin še je pretekle dni zatrjeval, da bodo narodi monarhije dobili plačilo za svoje junaštvo, vendar nam je vsem znano, da nemške stranke pritiskajo na vlado, naj se nenemš-kim narodom prikrajšajo njih v ustavi zapisane pra-vioe, Ako se skliče državni zbor, imeli bodo nenem-ški avstrijski narodi dovolj jamstva, da se vlada ne bo udala enostranskemu pritisku, ampak da bo ost s-la vsem narodom pravična in da se Avstrija z zahtevanimi odcepitvami ne bo oslabila napram drugim državam. Poslanci Habsburžanom brezpogojno uda-nih narodov naj bodo v sedanjih časih močen oklep naši vladarski hiši proti vsem njenim odkritim in prikritim sovražnikom. Želja po državnem zboru je pač opravičena in dolžnost vlade je, da kmalu ugodi tej splošni ljudski želji. lptp m ftomowiwi Za ranami, dobljenim! i,a Doberdobu, je dne 17. novembra p. 1. umrl v mariborski bolnišnici, s-'Kieviden s sv. zakramenti, domobranski vojak 2G!et-ni Simon Dajčer, sin mestnega pogrebca Alojzija Dajčer v Mariboru. Pndb junak je imel več težkih ran, katerim je po težk.h mukah podlo^el. Bil je dober in zvest delavec pri kamnoseškem mojsiru Kociančiču. Rajni je bil spoštovan ne samo pri svojih sodelavcih, ampak tudi pri vseh, ki so ga poznali. Na bojišču je bil hraber in neustrašen, v družbi vesel in šaljiv. Žalostna usoda je zadela Habjaničevo hišo pri Sv. R u p e r t u v Slov. g o r,- v Zavrhu. Padel je na bojišču mlad vrli '¡ant, pridnega in poštenega značaja. Bil je še kontaj v 20, letu svoje starosti. Cel dan je trpel strašne bolečine. Bil je brez vse pomoči pod milim nebom. Padel je na italijanskem bojišču. Blagi, nepozabni Janez, Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj! Na Dunaju je umrl v bolnišnici Leopold Perko po dolgi in mučni bolezni. Rajni je bil doma od S v. Jakoba v Slov. gor. Dal je svoje življenje za cesarja in domovini na oltar. Bil je v najlepši dobi svoje mladosti. Mnogo Marijinih mož in mladeničev smo že izgubili v naši župniji. Naj bo vsem tuja žemljica lahka! Vsled tega miru sem domneval sovražnika še v precejšnji oddaljenosti in legel sem s tovariši v-red na zemljo. Nočili smo pod milim nebom, na golih tleh, brez odej, v septemberski noči od 7. na 8. Pri lesketu zvezd in luninem svitu sem trdno spal, in še le občutil mraz, ko me je zbudil okoli 3.' ure v jutro stotnik Franci in me pozval: „Primojdun, vstani in pridi pogledat, kakšne strelske jarke sem izkopal s pionirji za naš polk!" Jutrajno jesenski mraz me je potresa! vzbujenega iz trdega spanja, ko sem stopal za tovarišem do one dolge grabe, ki jo je nazval bahavo neprodir-ni strelski jarek. To je bila prva strelska graba, ki sem jo videl do tedaj na bojnem polju. Se meni, ne-uku v tej stroki, se je dozdevala tako plitva in nerodna, da sem omenil prijatelju: „Iz te dolbine, ki se poglablja komaj do kolen s kosmato vejo, kaj še le z grozno artilerijsko Šibo." Franci je bil radi te opazke na debelo užaljen in me imenoval nevednega blebetavca, ki je doslej u-ganjal le hribovske kozle, sedaj pa se drzne graga-joče ošvrkniti bojno tehnično izobraženega strokovnjaka. Moštvo je res počenilo v to nerodno prvo strelsko grabo in čakali smo napeto vsi, odkod da bo prihrul nad nas sovražnik. Vzhodno nebesno obzorje so ošvignili v dolgih, krvavordečih pramenih prvi žarki vzhajajočega soln-ca, oznanjujoč prihod jutra, začetek velikega Marijinega praznika, dne 8. septembra. Pripeljala se jp korakoma na nebesni obok ognjevita solnčna obla in razsvetila v jutrajni zarji plan, bojno polje pri sve tovnoznanem Grodeku. To jutro je bilo čarobno lepo. res naravno rajsko oznanilo praznika, rojstnega dne nebeške in zemeljske Kraljice. Pred nami je zaplavala v objemu jutranjega solnca rodovitna, gališ-ka ravan, le tupatam posuta s kakim vidnim selom, pritlikavim dreviem. Kljub popolnemu svitu je vladala, nas mamila in zibala v negotovost ntonoteno tišina. Niti jeden strel se ni oglasil. Artiterijsko peklensko žrelo je še bilo zaprto. Gledal sem moštvo, kako se j« pobožno Iz italijanskega bojišča se nam poroča: V taborišču je pri snaženju konj Peter Klemene popravljal kamenje, a ni slutil, da se nahaja tamkai ročna granata, ki se je v trenutku razpočila, mu raetrga-la pest desne roke, ranila levo roko, glavo in prša. Navzoč je bil tudi Ludovik Dolajš od Sv. Jakoba ▼ Slov. gor, in drugi, ki so mu takoj priskočili aa pomoč in ga nesli v bližnjo sanitetno postajo. Revež v nekaterih dneh v ptujski bolnišnici vsled ran u-mrl. Bil je mirnega značaja. Bodi mu Bog milostr ljiv! Zapušča v Mali M i s 1 i n j i pri S; i o v . -Gradcu ženo In pet malih otročičev. Nesreča se je zgodila dne 25, februarja. Umrl je v bolnišnici v Dunajskem Novem Mestu Vincenc Cerjak, doma v Dolenji vasi pri Vidmu na Štajerskem, Podlegel je bolezni, dobljeni pri vojakih. To je že druga vojna žrtev iz te re-dovine, Njegov brat Mihael, gimnazišt, je padel dne 22. junija 1915 na laški fronti pri Trbižu. Iz S t. O ž b alta pri Trojanah se nam poroča: Med žrtve za domovino je prištet tudi orga-nist In zasebni učitelj Jurij Florjane, star 42 let. Izdihnil je svojo blago dušo dne 9. februarja 1917 na Dunaju. Umrl je po hudih operacijah, katere so bile potrebne radi bolezni, ki si jo je nakopal po hudent prehlajenju pri vojakih. Rajni je bil vzgleden mož, pri župljanih zelo priljubljen. Tukaj je preživel srečnih 18 'let. Obžalovan je od cele župnije, posebne od šolske mladine, katera ga močno pogreša. Bil j© zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja" že čez 2C let. Priporoča se v blag spomin in molitev. Naj m« povrne vse storjene dobrote večni Bog! Na primorski fronti je padel dne 6. februarja 251etni mladenič Srečko Mikuž, doma iz Ernovž» pri S p i e 1 f e 1 d u. Bil je junak prve vrste. Bojeval se je na srbskem, ruskem, rumunskem, makedonskem, albanskem in italijanskem bojišču. Dvakrat je prišel v vjetništvo, a se je vsakokrat srečno rešil. Za časa karpatskih bojev je prišel pri Dukli v rusko vjetništvo. Ponoči pa je drzno napadel rusko stražo 3 mož, dva je s kolom ubil,- tretji pa je sam prosil milosti. Rusom je odvzel orožje in je nato s tremi drugimi tovariši po dvadnevni blodnji in velikih težavah utekel vjetništvo. Cel dan je bil skrit poS nekim mostom in je tičal do pasu v vodi. Zadnji dan pred rešitvijo so naši trije junaki morali prebiti rusko Črto, Izbrali so si najkrajšo pot skozi neki gozl in sicer v trdi noči. Srečno so prišli do prednje ruske stražnice, kjer je počivalo 24 Rusov. Mikuž je napadel stražujočega vojaka, ga s puškinim kopito« pobil na tla in nato vjel ostalih 23 Rusov. Slučaj J© hotel, da je prišel z vjetimi Rusi naravnost k svoji četi. Mikuž je dobil veliko zlato kolajno in, darilc 200 K. Tudi na italijanskem bojišču se je izredne hrabro obnašal. Udeležil se je od začetka vojske H© njegove smrti 18 napadov z bodali ali ju riše v, a Še vsakokrat ga je varovala Marija, kateri se je vedno priporočal. Dne 6. februarja ravno opoldne je priletela v taborišče, kjer je bil Mikuž, težka italijanska krogla, ki je zadela našega junaka tako nesrečno,, da je bil pri priči mrtev. Padlega so dičile zlata, $ srebrni in bronasta hrabrostna kolajna. Dasiravnc med samimi Nemci, vendar je ostal vedno zvest iS® svoje slovenske matere» Vsem padlim slovenskim junakom svetila večna luč! križalo pri spominu na Marijin praznik; tudi moj& duša je zakrilatila nad ravan do nebes po tolažbo te pomoč. Solnce nas je že občutno peklo pri prežanje na sovražnika, ko je došlo povelje za naskok mt bližnjo vas Minjow, kjer se skriva sovražnik. Zravnal se je polk v prvih strelskih grabah in pomaknil korakoma v ravan, Z našimi prvimi stopinjami na plan se je za~ pričela najbolj krvava in največja bitka, ki se je bila kedaj med človeštvom na zemlji — bitka pri Grodeku. Vsak, ki se je udeležil tega orjaško krvavega spopada, mi bo pritrdil, da nekaj tako vnebovpijoče krutega se ne bo doigralo več na bojnem polju, akc tudi trpi svetovna vojna Še nekaj let. Zakaj pa ne? Bila je to zadnja borba na tej svetovni klavnici, kjer se je streljalo, bilo in ruvalo med seboj na odprti planjavi z modernim orožjem, a še brez jarkov in zakopov od naše strani. Artilerija in strojnice so I-meli viden ter odprt cilj. Mislim tudi, da nobena bitka doslej ni zahtevala In požrla toliko mladenišfco, moško in vojaško krepkih ter zdravih žrtev nego t*> Skozi stoletja se bo pisalo, čitalo in uč;lo o človeške požrešnem grodeškem zmaju, ki je pričel svojo krvavo pojedino dne 8, septembra leta 1914. Pred nami je bila že omenjena vas Minjovr. — Polk je dobil nalog: Sovražnika naskočiti in mu iztrgati selo! Med nami in vasjo se je razprostirala kot miza gladko ravna plan brez vsakega naTmanJ-šega krit;a. Nekoliko varnosti je nudila jedino le železniška proga, ki vodi mimo sela in se dviga kalt meter nad grodeško planoto. Komaj je sovražnik zapazil v solnčnem svitu naš naval in naskok, obsul je napadalce s šrapneli in z granatami vseh velikosti. Pokalo, grmelo, žvižgalo in tulilo je po zraku, eksplodiralo nad glavam', udarjalo pred, za nami ter med naše vrste. Mislim, da na sodni dan ne more biti hujše in strašneJSe, nego j« bil ta sovražni artilerijski ogenj, ki nas je e peklensko Sibo udrihal, dokfltr se nismo približali vasi. (•Dalje prih.fc Ruska revolucija Se vedno ne vemo, ali je ruska rou.lu ju že končana in razmere zopet v mirnem razvoju, ali pa Se nam je pričakovati novih prevratov. So preroki, ki pravijo, da se bo car ali vsaj kilo izmed carske rodbine s pomočjo kmetov in duhovščine, ki so mu ostali po večini še zvesti, zopet preloril na carski prestol. Tudi tega ne vemo, ali ho me«! revoltieijona-rji končno zmagala vojna ali mirovna struja. Da obstojita te dve struji, je gotovo, toda kako močni sta* katera je spretnejše organizirana, o tem nam pa manjka podatkov, Avstrija in Nemčija sta izjavili, da žel ta ruskemu narodu vse dobro, a da se nočeta vmešavati v njegov« notranje razmero. Le to je njih želja, da bi kmalu mogli z Rusijo živeti zopet v miru in /.astopnost i. Brezdvomno je, naša pripravlenost, z Rusijo skleniti mir, bo ugodno nplivala na mirovno strujo med ruskim narodom. Za vojsko in proti vojski. Glede nadaljevanja vojske se mnenja zelo križajo. Angleži pritiskajo z vso silo in denarjem, rt: bi se vlada izjavila za brezobzirno nadaljevanje vojske Stockholmska poročila so zadnje dni zatrjevala, da je celo delavsko-vojaški prekucuški odbor za nadaljevanje vojske in da so se vršila od 25. do 31. marca v Petrogradu in drugih mestih velika zborovanja in obhodi za nadaljevanje vojske. Zadnje dni pa se opaža, da je vojno navdušenje v Rusiji nekoliko poleglo. Ruska socialistična stranka je objavila dne 2. aprila oklic proti vojski, v katerem pravi: Mi nočemo voiske! Zahtevamo, da se neha s sovražnostmi. Celo Rusijo kličemo na boj proti vojski in na delo za mir! Rusija ljudovlada? Iz poročil, ki prihajajo iz Rusije, je posneti, da se mnogi navdušujejo za ljudovlado. Listi prinašajo članke, v katerih se dela gibanje za ljudovlad-no stranko. Dne 25. marca se je v Petrogradu vršilo nad 100 zborovanj za ljudovlado. Stockholmska poročila zatrjujejo, da se je izjavila za ljudovlado tudi mornarica in večina armade. Ali se bode tudi rusko ljudstvo izjavilo za, ljudovlado in za carstvo, še sedaj nI jasno. Ironti so Lahi s težkimi topovi- obstreljevali mesti Arko in Roveret ter so nalašč merili na bolnišnice, ciasiravno so bile zaznamovano z znamenjem Rdečega križa. V Rimu so so te dni posvetovali laški generali in državniki. Kaj so sklenili, so ne ve. Gotovo so reševali vprašanje, kitko se bo laška- armada branila pred domnevanim vpadom naših Čet v Itali-jo. Položaj v Italiji je zelo napet. V severoitalijans-kih mestih so izbruhnili veliki nemiri. V nekaterih mestih so proglasili obsedno stanje. Ljudstvo vedno glasneje zahteva, na( se vojska konča. Na ruske m bojišču so naši na nekaterih posameznih odsekih dosegli vspehe. Pri obmejni gori Magvaroš smo dne 29, in 30, marca pomaknili svoje postojanko zopet za 2—3 km naprej, v južni Bukovini (vzhodno od Kirlibabej Smo vjeli dne 30. marca nad 200 mož. Manjši boji so se vršili tudi ob Zloti Lipi, pri Tarnopolu in v Voliniji. Splošno se opaža, kakor zatrjujejo vojni poročevalci, da so ruske čete zgubile veselje do napadanja. Na r u m u n s k e m bojišču je nastopila doba velikih povodnji, radi tega bojna podvzetja večinoma mirujejo. Na francoske m bojišču hudi boji v Flan-driji, na črti Arras—Bapaume, v Šampanji pa južno od mesta Ripont kjer se Francozi pripravljajo na nove velike napade. Na ostalem delu fronte hudi artilerijski boji in boji zrakbplovcev, Vrhovni poveljnik angleških čet ria francoskem bojišču, maršal Haig, namerava odstopiti, ker ne dobiva zadostnih o-iačenj in zahtevanih vojaških potrebščin. Na macedonskem bojišču so bili napadi francoskih čet severno od Bitolja zadnje dni odbiti, istotako sunki močnih francoskih oddelkov med jezeroma Ohrida in Prespa. Ob Črni In Strumi artilerijski boji. Na turških bojiščih precej živahno gibanje. Angleška uradna poročila pravijo, da so izgubili Turki v bitki dne 27. marca južno od mesta Gaza ob reki Vadi-Gaza na egiptovskem bojišču 8000 mož padlih in 950 vjetih, dočim so iznašale angleške izgube samo 400 mož; turška uradna poročila pa pravijo, da so bili Angleži poraženi ter da so izgubili 4000 mož, dočim so znašale turške izgube samo 200 mož. -- Na kavkaškem bojišču živahni spopadi poizvedovalnih čet. — V Mezopotamiji se pripravljajo Angleži na nove napade v smeri proti Samari ob reki Tigris. — Na ostalih frontah nič pomembnega. Slovenske šole v Mariboru in v Gradcu. Laški begunci imajo v Celju, v Vagni, v Gradcu in po drugih mesiih šole z italijanskim učnim jezikom. Za stotine slovenskih otrok v Mariboru in Gradcu pa še dosedaj ni ustanovljena ne ena ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Ali smo Slovenci manjvredni kot Italijani? Tisočletnica kronanja prvega hrvatskega kralja. Leia 1925 bo preteklo 1000 let, odkar je bil na duvanjskem polju v nekoč velikem mestu Delminiu-mu, sedaj Duvnu, kronan prvi hrvatski kralj To-mislav.. Da se ta tisočletnica kolikor mogoče slovesno proslavi, se je v ta namen ustanovilo društvo, ki zbira prispevke za sezidanje „.Spominske cerkve s hospicijem." Pokroviteljstvo nad tem društvom je prevzel zagrebški nadškof dr* Ante Bauer. Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Salvator Je podelil častno svetinjo avstrijskega Rdečega križa II. vrste poddesetniku Francu Prelog od našega mariborskega strelskega bataljona. — Sodni kancelist Leo Terstenjak iz Brda, ki služi kot narednik pri o.-kr, črnovojniiškem pešpolku št 27, je bil v priznanje odličnega službovanja med časom vojne odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje. Na fronti dobil 27 ran. Iz bojišča se nam piše: V začetku sedme italijanske ofenzive je dobil pešec našega slavnega domačega pešpolka št. 87, Mihael Blaušteiner, doma od Sv. Jurija ob južni žel., od italijanske mine 27 ran. Bil je od početka vojne v Galiciji, pozneje pa na italijanskem bojišču. Med tem Časom je prestal tudi marsikatero vročo borbo, a do dne 12, septembra 1916 ni bil še nič ranjen. Ta dan pa ga je prav pošteno oplazila italijanska mina, ravno ko je legel k počitku v svojem kritju. Zdaj se zdravi v radgonski rezervni bolnišnici in voljno prenaša težke bolečine. Sedaj se že precej boljše počuti. Omenjeni ima tudi tri brate v vojnih ki so še dosedaj vsi zdravi. Vzdrževalnina za svojce v vojake poklicanih — zvišana Izšla je cesarska naredba, katera vsebuje spremembe, oziroma dopolnila nekaterih določb o državni vzdrževalnim ali vojaški podpori za svojce v vojake poklicanih. V bodoče se zviša vzdrževalnina za žene v vojake poklicanih za 10 do 25%, v kolikor namreč morebitni postranski dohodki žen ne presegajo gotove višine. Zvišanje vzdrževalnine ima namreč namen, da se olajša preživljanje žen in otrok v vojake poklicanih ter prepreči, da bi žene opravljale take postranske posle ali službo, ki bi jih odtegovale vzgoji otrok in domačemu gospodinjstvu. Nadalje ima zvišanje vzdrževalnine namen, da se olajša življenje, oziroma preživljanje onim družinam, ki stanujejo v krajih, kjer je posebna draginja živil, in kjer morajo stanovati v najetih stanovanjih, zlasti v mestih in industrijskih krajih. Za stranke, ki stanujejo v najetih stanovanjih, se je zvišala vzdrževalnina za otroke pod 8 let, ki je dosedaj znašala samo del navadnega vzdrževalnega prispevka, na navadno izmero, torej za vse otroke brez razlike starosti. Takim družinam se bo torej morala v bodoče odmerjati enotna vzdrževalnina, t. j. enoten prehranjevalni in najemninski prispevek. Pri družinah pa, ki ne stanujejo v najetih stanovanjih, torej pri družinah, ki bivajo v lastnih hišah, kakor je to večinoma na deželi in so le v manjši meri prizadete vsled draginje, se v tem oziru ni ničesar spremenilo in se bo tudi v bodoče glede odmere vzdrževalnine delala razlika med otroci, ki so stari pod 8 in otroci, ki so stari nad 8 let, Končno pridejo glede zvišanja vzdrževalnine v poštev oni svojci kakega vpoklicanega, in sicer izmed otrok tisti, ki so že dopolnili 8. leto, kakor tudi otroci, ki še. nimajo 8 let, ki sicer stanujejo v lastni hiši, ki pa morajo od dolgov, vkn>iže-nih na hiši, plačevati tako visoke obresti, da te obresti dosegajo višino v kraju običajne najemnine za stanovanje. S to določbo se vstreza zlasti lastnikom malih domov. To zvišanje vzdrževalnin bo znašalo na leto približno 500 milijonov K. — Pripomnimo, da se nam zdi ta svota veliko prenizka, ako naj bi bilo bistveno pomagano tolikim milijonom ljudi, ki so izključno navezani na državno vzdrževalnim). Veliki požar na Murskem polja. Od Sv. Križa na Murskem polju se nam poroča, da je dne 2. aprila pogorela vas Boreči. 19 poslopij je postalo žrtev požara. Požrtvovalnemu nastopu domačinov, sosedov, vojaštva in vojnih vjetnikov se je posrečilo, da se je požar v treh urah udušil in se je rešila križevska opekarna, Škoda je ogromna. Požar v Ptuju. Dne 2. aprila je v Ptuju izbruhnil v podstrešiu tamošnjega nemškega Dijaškega doma ogenj. Celo strešje je zgorelo. Zasebni poštni zavoji vojakom na bojišče. Poštno ravnateljstvo za štajersko razglaša., da je zopet dovoljeno pošiljati vojakom na bojišča zasebne poštne zavoje na vojne pošte št. 238, 342, 345, 347 in 622. Ustavljeno pa je na vojno-poštni urad št. 616. Oproščeni črnovojnlki se morajo zglasiti. Te dni se je razglasilo da se morajo oproščeni črnovoj-niki vseh letnikov zglasiti od 10. do 22. aprila pri svoji občini in prinesti svoje listine (oprostilni izkaz, črnovoiniško izkaznico itd.) seboj. Občinski u-rad mora dati vsakemu oproščencu potrdilo, da se je zglasil, Od zglasitve so izvzeti železničarji in mornarji, osebe, ki delajo v tovarnah in delavnicah za armado, v rudokopih in enakih podjetjih. Kdor se do 22. aprila ne zglasi, bo za 30. aprila pozvan v vojaško službo. Zglasiti se morajo tudi oproščeni župa- Kedaj se bo vršila ustavodajna skupščina? Ustavodajna skupščina bo določila bodočo obliko ruske ustave in vladarstva. Skupščina bo zborovala v Moskvi, Cas za skupščino še ni določen. Sedanja vlada bi rada sklicanje skupščine zavlekla, da se duhovi nekoliko pomirijo, delavsko-vojaški odbor; ki nadzira začasno vlado, pa zahteva, naj se skupščina skliče še meseca aprila. Skupščina sestoji iz odposlancev posameznih okrožij. Tudi vojaštvo na fronti bo volilo svoje zastopnike za skupščino. Kaj je z bivšim carjem? Bivši car Nikolaj je Še s svojo rodbino vedno v Carskem selu in je strogo zastražen. Zapustili so ga celo njegovi dosedanji služabniki, tako, da mu je že morala nova vlada preskrbeti novo služinčad. Car je silno potrt in ima nemirno spanje. Carica je istotako zelo razburjena. Vlada namerava vsa carjeva posestva proglasiti za državno lasi Amerika proti Nemčiji. Predsednik Severoameriških držav Wilson zahteva od nanovo sešlega državnega zbora, naj mu da dovoljenje, da začne z Nemčijo vojsko, V to svrho zahteva 500.000 vojaštva, ki se naj nabere na podlagi splošne vojne dolžnosti. Z Avst,r o -Ogrsko in drugimi zavezni-oami Nemčije Wilson ne namerava začeti vojske. Ni nobenega dvoma, da bo državni zbor ugodil Wilsonovim zahtevam. Napoved vojske med Ameriko in Nemčijo je torej pred vratmi. Negotovo je le to, ali bo Amerika katero izmed nepristranskih držav potegnila seboj v vojni vrtinec ali ne. Sv. Oče posreduje za mir. Dunajska „Information" izve, kakor pravi, iz najboljšega vira, da smatra sv. Oče sedanji čas za ugodno priložnost, da začne z vsemi sredstvi posredovati, naj se začnejo pogajanja za mir. Na bojiščih! Na italijanskem bojišču so se dne 30. in 31. marca ter dne 1. aprila vršili v odseku mod lamljani in Biljami na Krasu živahni boji. Naši so vrgli Lahe iz več strelskih jarkov in jim odvzeli 12 strojnih pušk ter približno 100 vjetnikov. Na tirolski Tedenske novice. Blagoslovljene velikonočne praznike želimo vsem, ki bodo čitali te vrstice. Mogoče, da so vendar le zadnji velikonočni prazniki v tej svetovni vojski. Gotovo je, da se od merodajnih strani vse stori, kar bi nam kmalu pripravilo mir. Toda za mir je treba,, kakor za vojsko, dveh, ki ga skleneta. Upa se, da so sedanji ruski vladni krogi vendar le bolj naklonjeni miru kakor prejšnji. Seveda pripravljeni še moramo biti na vse, tudi na nadaljevanje vojske, če še nasprotniki nočejo miru« Sveti obred umivanja nog so prevzv. gospod knezoškof danes na Veliki četrtek izvršili pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Matija Kašan (88 let star), Matija Eilec 84, Stelan Merkun 82, Ignac Hutter 82, Leopold Honigman 82, Janez Kramberger 81, Matija Gorjanc 81, Pavel Kovač 80, Janez Zeh-ner 79, Feliks Graber 79, Jakob Mahajnc 79, Jožef Knuplež 77. Skupna starost teh .„apostolov" znaša 974 let. — V mariborski stolnici se bodo od četrtka naprej vršili cerkveni obredi po sledečem redu: na Veliki petek popoldne ob 5. uri zadnja postna pridiga, nato križev pot in litanije Kristusovega trpljenja v kapeli sv. groba; na Veliko Soboto ob %8. uri zjutraj blagoslovljenje ognja in krstne vode, nato sv. maša. Vstajenje se vrši ob 6. uri zvečer z običajno procesijo in zahvalno pesmijo. Na Velikonočno nedeljo ob 6. uri zjutraj tiha sv. maša, nato blagoslovljenje kruha, ob 7, uri sv. maša z blagoslovom, ob X10. uri vhod prevzv. g. knezoškofa, nato pridiga, po isti pontifikalna sv, maša s podelitvijo apostolskega blagoslova. Popoldne ob 4. uri pridiga in slovesne večernloe» Sv. Oče za naše vjetnike. Sv. Oče je odredil, da se avstrijskim vjetnikom v Italiji pošlje velikonočnih darov. Ob Veliki noči mora dobiti vsak zavojček kot darilo sv. Očeta. V zavojčkih se bo nahajal tobak, smodke, cigarete, južno sadje, pecivo, meso in steklenica vina itd. Sv. Oče je tudi naročil duhovnikom, naj vso storijo, da bodo mogli vjetniki zadostiti svoji velikonočni verski dolžnosti. Vojni kurat imenovan za škofa. Za katoliškega škofa v ogrski škofiji Szamos-Ujvar je bil imenovan vojni kurat F. Hossu. Imenovani je dosedaj o-pravlj»al službo vojnega kurata na fronti. Slovenska slnžba božja v sekovškl škofiji. V Gradcu je dovoljeno, da se v cerkvi usmiljenih bratov vrši vsak mesec vsaj enkrat služba božja za Slovence. V.Cmureku se je tudi do Časa, ko je umrl župnik Č. g. Lopič, vršiia v poslu služba božja za "Slovence cmureške in okoliških župnij, ki jih je gotovo nad 1000. Kljub prošnjam se Se do danes m ustreglo goreči želji cmureških Slovencev. ni, tajniki itd. Politična oblastva bodo morala vojaški oblasti poročati, ali še naj ostanejo oproščenja posameznih oseb naprej v veljavi, ali se jih naj vpo kliče. Mogoče celo je, da se bo za oproščence vršilo prebiranje. Kdor bo sposoben za službo na fronti, bo vpoklican, drugi pa bodo še naprej oproščeni. Vpoklic črnovojniških zavezancev at kov 1891 do 1872. Avstrijski in ogrski crnovojn^ki zave zanci letnik-.v 1891 do vštetega letnika 1872, ki so bili pri zadnjih prebiraojih spoznani za sposob ne za vojaško službo, i-o vpoklcani k vojakom v sledečih rokih: Rojeni v letih 1891 do 1878 dne dne 16. aprila 1917 jn rojeni v 1 tih 1877 do 1872 dne 2. maja 1917. Crnovoj-ušin zavezanci, ki bodo po teh rokih pri naknadn h prebiranjih potrjeni v vojake, morajo v 48 urah t astopit.i vo jaško s'užHo. Trafika se odda. Tobačna tralika v Mariboru v Viktringhofovi ulici št 10 se odda. Vadij znaša 200 K. Ponudbe je treba vložiti pri načelniku c, kr. okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru do 14. aprila t, 1. 20 milijonov kron čistega dobička! Tovarna za izdelovanje topov Skoda v Plznu na Češkem izkazuje v preteklem poslovnem letu 20 milijonov kron čistega dobička in bo razdeljevala dividendo v izmeri 56 K, V lanskem letu je izkazala blizu 10 milijonov kron čistega dobička. Ponedeljkova „Straža" zaradi praznikov izide samo v tem slučaju v torek, ako se kaj posebno važnega zgodi. Gospodarske novice. » Uporaba mleka. Kakor izvemo, je cesarska na-mestnija, sklicujoč se na odlok c. kr. prehranjevalnega ministrstva na Dunaju z dne 8. januarja 1916, dne 3. marca poslala okrajnim glavarstvom odlok, da se mora z mlekom kolikor mogoče šteditu Po tem na-mestniškem naročilu bo smelo prebivalstvo odslej u-živati mleko samo v sledečih množinah: otroci do 1 leta 1 liter mleka na dan, otroci od 1—2 let 'A 1, o-troci od 2—6 let % 1, osebe, stare nad 70 let % 1. Bo-lehne in bolne osebe smejo rabiti toliko mleka, kolikor ga predpiše zdravnik, vendar v nobenem slučaju ne več kot 1 1 na dan. Vse druge osebe smejo na dan zavžiti samo eno osminko litra mleka. Okrajna glavarstva morajo sedaj na podlagi te namestniške odredbe vse potrebno ukreniti. Upamo, da bodo politične oblasti to odredbo razlagale tako, da ljudstvo v kmetskih občinah ne bo prehudo prizadeto. Saj je vendar splošno znano, da je mleko marsikateri vini-čarski in drugi družini na kmetih, zdaj ko se je Žito do skrajnosti odvzelo, skoro edina hrana. Zamenjana moka. Iz rogaškega okraja se nam piše: V neko trgovino je prišla znana gospa po moko. Ravno takrat pa pride tudi neka deklica po moko Deklca vpraša: *AJi imate kaj bele moke?" — „Nič ni bele moke, samo Koruzno imamo." Dobila je 4 kg koruzne moke. Ko je prinesla moko domov, se pa mati ni malo začudila, ko je zagledala belo fino moko. Pomotoma sta si odjemalki v trgovini moko za-menjali, tako da je dobila deklica tisto moko, ki je bila odločena za gospo, a gospa je pa vzela ostalo moko, ki je bila namenjena za deklico. Bela moka bo služila ubogi družini kot priboljšek za praznike, go-spej pa koruzna. Ali je to prav, da dobijo eni samo belo, a drugi pa samo koruzno moko? Dostavek: Poročajte to z imeni državnemu pravdništvu v Mariboru. VojaSkl delavski oddelki In vprežnl konji. Kdor rabi za spomladansko delo na polju in v vinogradih vojaških delavcev in konj, naj se takoj obrne na žetvenega komisarja pri okrajnem glavarstvu. Za mariborski okraj sprejema te prošnje žetveni ko misar g. R. Petrovan. Vojaška uprava dovoljuje za enega posestnika letos vojaške skupine 5 mož in sicer za dobo 14 dni do treh tednov. Posestnik mora dati vojaštvu hrano, v denarju mu ni treba nič plačati. Vojaki pa dobijo od vojaške uprave za plačo z-nesek, ki bi ga posestnik dobil od vojaštva kot plačo za hrano. Konjem mora posestnik preskrbeti krmo. Ta pravila veljajo za mariborski okraj; kako so so žetveni komisarji pogodili z voaško upravo v drugih okrajih, nam ni znano. Dobro bi bilo. da nam V naznanijo. Nove odredbe glede mletja žtta. Vlada je odredila, da morajo mlinarji odslej izmleti iz vsakovrstnega žita najmanj 90%, to so pravi, da se morajo odslej otrobi še bolj drobno izmleti, da se tako dobi več moke za človeški živež. Za razprašenje sme mlinar od 1. aprila naprej računati pri vseh vrstah žita, tudi pri koruzi, samo 4%. Ako torej daš 100 k; zrnja v mlin, ti mora mlinar dati 90 kg moke in 6 kg otrobov; 4 kg pa se računa za razprašenje. K( plačilo sme mlinar zahtevati od 100 kg pšenice, ječmena ali koruze 3 K. od rži pa samo 2 K 70 v. Ce dobi kdo manj moke ali otrobov, kakor je določeno, in če mu mlinar za zmletje več računa, se lahko v-sak takoj pritoži na okrajno glavarstvo. Najbolje pa je, da se že pri mlinu prepriča, ali mu je mlinar dal dovolj moke ali ne. Zopetna oddaja ovsa. Cesarska namestnija Je z odlokom z dne 28. marca zaukazala okrajnim glavarstvom, da morajo takoj od posestnikov zahtevati desetino od ovsa, ki je določen za seme. Komur se je n pr. pri zadnjem rekviriranju pustilo 200 kg o-vsa za seme, ga bo moral oddati sedaj še 20 kg. Od ovsa in ječmena, ki se je pustil posestniku za konje ali krmo drugi živini, se ga bo moralo oddati še 50%. Ce ima n. pr. posestnik 2 konja in se mu Je pustilo za oba 300 kg ovsa, bo moral sedaj od tega oddati 150 kg. Ce se je komu pustilo za krmo drugi živini 40 kg ječmena, bo moral sedaj oddati še 20 kg. Količin j>od 10 kg ni treba oddajati. Za sedanjo od dajo ne bo novega popisovanja, ampak se bo vzelo kot podlago številke zadnjega joopisovanja. Kdor je oves ali ječmen že posejal, je seveda srečno ušel tej naredbi. Namestnija je okrajnim glavarstvom naročila, da morajo odbiti vse prošnje za oprostitev oddaje. Kaj naj sejemo? Mnogi se zanašajo, da Še bodo dobili ves krompir, kolikor ga potrebujejo za sajenje. Naši poslanci, ki so pretekli teden o tem govorili in posredovali na dobro poučenih mestih, nam zatrjujejo, da bo le malo semenskega krompirja na razpolago. Štajerska bi ga potrebovala do 800 vagonov, a bo ga težko dobila do 200 vagonov. Zato je v interesu posameznikov in splošnosti, da mislimo na drugo uporabo zemlje, da sejemo ječmen, oves, fižol, peso, repo itd. ter se preskrbimo s potrebnimi semeni. Najvišje cene za smrekovo skorjo. Izšla Je nova cesarska naredba, ki določa, da mora vsak tovarnar za izdelovanje usnja naznaniti do dne 15. a-prila t. 1. osrednji družbi za kože in usnje na Dunaju, katero množino smrekove in hrastove skorje potrebuje na leto ter koliko znašajo njegove zaloge smrekove ali hrastove skorje. Vsak, kdor ima smrekovo ali hrastovo skorjo na prodaj, naj Jo ponudi o-menjeni dunajski družbi dne 31. maja in nadalje zadnjega dne vsakega meseca in sicer za slučaj, ako svojih zalog še ni poprej prodal. Smrekova ali hra-stova skorja se bo smela, prodajati samo imenovani dunajski družbi ali pa takim trgovcem, ki so že leta 1915 imeli obrtno pravico nakupovati in prodajati smrekovo skorjo. Trgovci s smrekovo skorjo ne smo jo prodajati svojih zalog nobenemu drugemu, kakor osrednji družbi za kože in usnje na Dunaju, Najvišje cene za smrekovo skorjo, ki so bile po ministrski odredbi z dne 24. septembra 1915 določene in si cer za skorjo v celih kosih 30 K, za zdrobljeno ali zmlačeno skorjo pa 36 K za 100 K, so sedaj znižane za 6 K pri meterskem stotu. Torej stane sedaj 100 kg nezmlačene skorje 24 K, zmlačene pa 30 K. 7' kupne pogodbe, glede dobave smrekove skorje, sklenjene pred sedanjo cesarsko naredbo, Še pa ostanejo v veljavi stare najvišje cene. — Ker se bo v tostranski državni polovici do 1. julija 1918 porabilo 6000 vagonov smrekove skorje, bo treba posekati 2M milijona kubičnih metrov smrekovega drevja. Iz tega vzroka bo za sekanje smrekovega drevja oproščeno od vojaške službe večje Število gozdarskega o-sobja in delavcev. V poletnih mesecih nič petroleja. Pred dnevi je imelo svetovalstvo za porazdeljevanje petroleja v trgovinskem ministrstvu se;o, v kateri je" poročal zastopnik trgovinskega ministrstva, da namerava vlada v poletnih mesecih ustaviti oddajo petroleja in bodo v poletnih mesecih dobivala petrolej samo tista jK)djetja, v katerih se izdelujejo razne potrebščine za armado Političnim oblastim se bo dala na razpolago skromna množina petroleja, da se bo moglo zadostiti gotovim javnim neodklonljivim interesom, Svetovalstvo je nato predlagalo, da bi naj trgovinsko ministrstvo z ozirom na to, ker se v poletnih mesecih ne bo dobival petrolej, poskrbelo, da dobi nevojaško prebivalstvo vsaj nadomest lo za petrolej in sicer zadostno množino sveč ter da vzame vlada pod svojo nadzorstvo promet s svečami in določi cene za sveče. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih trgovin na Duna u je sklenila do preklica sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter: Hlodi (borov, jelov, smrekov les) kubični meter po 50—68 K, hlodi (bukov, hrastov les) 100-128 K, debele deske (hrastov, bukov les) 200—250 K, za ostale vrste lesa, kot za les za rudnike itd. so ostale cene nespremenjone, ker je bilo zelo malo blaga na ponudbo. Ne samo po mehkem, ampak tudi po trdem lesu je popraševanje zelo živahno. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu padajo stalno cene za tuj hmelj. Tudi v preteklem tednu so padle za 10 K pri 50 kg in so v tem 'etu padle za. 45 K. Popraševanje po tujem hmopu ji bilo malenkostno in so se gibale cene med 90 in 110 K za 50 kilogramov. Postopanje proti skrlvalcem živil. Cesarska naredba proti dražilcem določa v § 55, da kazensko postopanje radi prejšnjega protizakonitega zatajevanja potrebščin pred 15. aprilom t. 1. ni doyoljeno proti tistemu, kdor sedaj takoj v smislu nove cesarske naredbe natančno navede svoje zaloge. Kotlov za vodo v kuhinjah ni treba oddati, — Centralna rekvizicijska komisija za oddajo kovin na Dunaju naznanja, da ni treba oddati v vojaške namene kuhinjskih kotlov za vodo, ako je samo sprednja stran kotla iz bakra, ostali dela so pa iz počrnjene železne pločevine, Vprašanja in odgovori. Zavoljo cen za praseta,. Od Gornje Sv. Kun-gote se nam piše: Kake so sedaj veljavne oene za. plemeno živino in za praseta? — Odgovor: Za plemeno živino so še v veljavi najvišje oene, ki jih je določila cesarska namestnija z odlokom dne 29, avgusta 1916. Cene veljajo za 1 kg žive teže pri hlevu lastnika živine ali pa pri najbližji tehtnici. Dobri v-prežni voli do 8 K 50 v, močno breje plemene krave in telice 3 K 20 v do 3 K 40 v, krave z novim mlekom 3 K 20 vin. do 3 K 50 vin., mlada plemena živina pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. — Glede prodaje prascev pa veljajo splošno sledeča določila: Prasci-dojniki (oddojki), ki se odstavijo od prasicev stari 5—6 tednov^ se smatrajp kot godni za oddajo. Nekdaj so se taki prasoi prodajali jx> 4—10 K 1 komad. Danes pa, ko se je cena svinjam precej zvišala in je pomanjkanje svinj ponekod zelo občutno, so se tudi cene za odstavljene prasce dvignile, v % , Za svinje pod 60 kg ni določenih najvišjih cen, in se torej lahko prosto prodajajo, seveda se ne sme tu: prekoračiti cene, ki jo razsoden človek z ozirom na kakovost in težo živali spozna za primerno, kajti če bi se prasci prodajali res predrago, lahko prodajalec kljub temu, da ni najvišjih cen za prasce, prid© pred sodnbo radi draženja. Uradno določenih najvišjih cen pa ni Cene so določene le za prasce, katere se mora vsled kake kužne bolezni zaklati in sicer za deželsko pleme 3 K 85 v 1 kg in za žlahtno pleme 4 K 65 v. Tako odškodnino plačuje dežela in država. To pa ni nikaka jx>dlaga za cene plemenskim prascem, ker se tudi za veliko (okuženo) živino plačuje odškodnina, ki niti od daleč ne odgovarja današnjim živinskim oenam. Tudi za starejše plemene svinje niso določene najvišje oene. Zavoljo podpore. Prosim, blagovolite mi razjasniti, ali ima mo a mati pravico do vzdrževalnine. Rojen sem leta 1895 in sem sin malega kmeta. Ves čas pred vojno sem bil doma in sem pomagal pri delu. Za mojo nadomestitev morajo imeti sedaj 2 ruska vjetnika. Kakor mi je znano, so mati že pros li za podporo, A na okrajnem glavarstvo so jim odgovorili, da bi v sluča u, ako dobijo mati za me podporo, bila znižana vzdrževalnina pri očetu. Prosim pojasnila. — Odgoyor: Po postavi z dne 26. decembra 1912 svojci vojakov, ki so po postavi dolžni še aktivno služiti, ne dobijo vzdrževalnine. Ko poteče doba Vašega aktivnega službovanja, naj, mati takoj vložijo prošnjo. — Vprašanje: Posestnica Iz občine FeČah pri LuČanah nas vpraša: Imam 4 otroke. Moj mož se nahaja že od začetka vojske na bojišču. Za otroke sama zelo težko skrbim. I^rošnjo za podporo pa mi vedno odklonijo, ker imam srednje posestvo. Ali res nimam pravice do podj>ore? - Odgovor: Po določilih postave z dne 26. decembra 1912 imate pravico zahtevati vzdrževalnina za se in za otroke. Podpora za vsako nad 8 let staro osebo znaša na dan 77 v, za otroke pod 8 let pa polovico manj, t. j. 38% v. Napravite torej pri občini novo prošnjo. Priložite tiskovini Še pismeno prošnjo, v kateri v lepi obliki izpodbijte vzroke odklonitve in prosite, da se prvotni sklep razveljavi ter se uvede novo postopanje. Ako pa Vam vzdrževalna komisija tudi tokrat ne ustreže, pa se obrnite na okrajni pomožni odbor pri okrajni sodniji in če tam nič ne izda, pa pišite na deželni pomožni odbor za, družine vpoklicar nih pri oesarski namestnijl v Gradcu. Zavoljo dopusta. Žena iz ptujskega okraja piše: Doma sem v hribih, kjer je težka zemlja za obdelati in še težja nošnja v hrib. Pri nas so nič ne vozi. ampak samo nosi in le z motiko koplje. Sama sem s sedmero otrok na posestvu, ki obsega 12 oralov. Najstarejša hči je stara 6 let. Moj mož Je pri vojakih že čez 1 leto. Celi ta čas še rd i. i! na dopustu. Nobena prošnja ne pomaga. Nj J\e«'-. aosjiodar»-kih skrbi potrebuje vinograd, ki je veli». 2 orala. Vse delo je Še bilo o pravem času opravljena, ampak sedaj ne vem, kaj početi. Ko jo zadnji čas snežile in deževalo (dne 23.-25. marca) so past i i veliki zemeljski plazovi. Dela je sedal tez mera Nesreča je tem hujšn, ker smo navezani sami r»a svoje uridelke in ker moramo plačevati og! >mne davke. Prosim Vas, svotuite mi, kako dobiti mož»? na dopust. da so plazovi vs&i nekoliko popravlkv» Mož v službi pri oddelku, kjer oskrbujejo bolehni. JLonJe m sicer v Ljubečnem pri Celju. Odgovor: Napravite takoj prošnjo za dopust in navedite vse razloge, ki jih navajate tukaj. Prošnjo naslovite na poveljstvo oddelka, kjer služi mož. Župana prosite, da jo potrdi in priporoča Dobro bi bilo, ako bi Vam tudi okrajno glavarstvo potrdilo prošnjo. Ko je prošnja potrjena, jo pošljite možu. da jo predloži pri raportu. To je najkrajša pot, da se dobi dopust. — Isto velja tudi vprašalcem iz Središča in Dravinjske doline. Zavoljo razdelitve sladkorja. Od Sv. Jurija ob Sčavnici se nam piše: V naši župniji imamo trgovino, katera nam noče dati več nego % kg sladkorja na eno karto. Tudi odrezkov od kart za mesec marec nam ne vrne. Ali ostane odvišni sladkor trgovini, ne vemo. — Odgovor: Ker razdebtev sladkorja ni za celo Štajersko enako urejena, je najbolje, da vprašate pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, ali Vaša trgovina prav ravna ali ne. Ker skoro povsod na Štajerskem dobijo sedaj okrajna glavarstva, ki se le količkaj pobrigajo za prehrano prebivalstva, dovolj sladkorja, tako da se mora za vse karte dobiti ves sfladkor, se čudimo, da bi ra,vno ljutomerski o-kraj delal izjemo. Ako na okrajnem glavarstvu ne dobite povaljnega odgovora, pritožite se na cesarsko namestnijo. Zavoljo moke. Iz slovenjgraškega okraja nam pišejo: Moja družina šteje 7 glav. Kart dobim 16. Na vsako karto dobim le 1 kg 40 dkg moke. Radi tega trpimo veliko pomanjkanje. Jaz sem že popolnoma o slabel in sem se vsled tega že dvakrat pritožil na o krajno glavarstvo v Slovenjgradcu, a nisem nič o pravil. Svojega lastnega zemljišča tudi nimam in moram vsled tega vse kupiti. Otroci so že tako oslabljeni, da fant, kateri je poprej že hodil eno leto ^ šolo, ne more sedaj več v šolo, ker je postal vsled pomanjkanja bolan in sedaj ne more nič več iz svoje postelje, Bojim se, da bi mi še drugi otroci zboleli vsled tega. — Odgovor: Okrajna glavarstva so odredila, da se mora na vsako karto dati vsaj 2 k; motfe, Ako Vam glavarstvo ne preskrbi dovolj moke, pa se obrnite naravnost na cesarskega namestnika grofa Claryja v Gradec in mu pojasnite celo svojo zadevo. Zavoljo domovinske pravice. Naša občina je pozvala trško občino Eggenberg pri Gradcu, da naj sprejme neko 70Ietno žensko, katera je pristojna v našo občino, a prebiva že nepretrgoma Čez 20 let v Eggenbergu, v svojo domovinsko zavezo. Dasiravno smo poslali občini poziv s priporočenim pismom in smo ga dobro utemeljili, ne dobimo od egenberške občine v tem oziru nikakega odgovora, pač pa zahteva dotična občina, da moramo ženski dati podporo za ubožoe, dasiravno jo dosedaj nismo podpirali. Mariborsko okrajno glavarstvo smo že prosili, naj po-drega pri višji politični oblasti, da se občino Eggenberg prisili k sprejemu dotične ženske v občinsko zavezo. Dosedaj Še nismo dobili povoljnega odgovora. Kaj nam je storiti? — Odgovor: Pišite naravnost okrajnemu glavarju, kaj je z dotično zadevo, Pojasnite mu celo stvar in ga prosite, da predloži cel spis cesarski namestniji, katera bo prisilila občino Eggenberg, da sprejme dot;čno osebo v domovinsko zavezo, Ako pa občina odkloni Vašo prošnjo, pa imate pravico, da vložite priziv na cesarsko namestnijo. Razne novice. • Na Gornjem Štajerskem plešejo. Dne 25. marca se je v Mtirzzuschlagu na Gornjem Štajerskem 411etni čmovojnik-delavec Lenart Konrad zgrudil med plesom mrtev na tla. Tegetthoffove rokavice. Slavni admiral je o-čital nekega viharnega dne mlademu Častniku na ladji, da nima čistih rokavic. Častnik se je izgovarjal, da ni hotel mučiti ob takem vremenu svojega sluga s pranjem rokavic. Admiral Tegetthoff je vzel iz žepa lepo bele rokavice in jih je podal mlademu častniku z besedami: „Vzemite ta čas — opral sem jih sam." Gospodar. Stara indijska bajka pripoveduje: Mlad mož je prišel k svojemu očetu in vprašal: „Kdo je gospodar v hiši, žena ali mož?" — Oče se je nasmehnil in je izročil sinu voz, dva konja in sto piščancev, rekoč mu: „Pojdi, moj sin, po svetu, ustavi se, kjerkoli vidiš zakonsko dvojico, in vprašaj, kdo je pri njih gospodar. Ako je žena. ji daj pišče, ako je mož, mu daj konja!" — Mladi mož se ni vozil dolgo in ni izpraševal dosti, pa je bil že ob 99 piščet. Z zadnjim piščetom se pripelje pred kmetijo v samoti in vpraSuje po navadi, držeč že pišče v roki. A kmet se odreže ponosno: „Gospodar v hiši sem jaz, to je vendar jasno." — Mladi mož je rahlo dvomil: „Mi dokažeš?" — „No, seveda", je trdil samozavestni kmet in je poklioal ženo, ki je pritrdila vneto, da je mož gospodar v hiši. — „Zares?" se je začudil mladi mož. „Izberi si konja, ti edini, srečni!« — In kmet si je izbral rjavca. — „Vzemi ga!" mu Je v<> lil mladi mož in kmet je hitel izpreznti konja. A žena je premotrila oba konja in je poklicala kmeta v-stran. Ko sta se nekaj časa polglasno pogovarjala, je rekel kmet „Bom pa le rajši vzel belca." — Naš mladi mož se |e razjezil: „Tudi ti si ženski hlapec. Povsod gosi>odari žena, skrito ali očito. Pišče je zi» Žensko, za moža je konj, a kje je mož?" Dal je zadnje pišče in se vrnil s konji k očetu. Najnovejša poročila j Iz uradnih poročil. Ob Stohodu v V o 1 i n i j i so naši dne 3. aprila zavzeli rusko mostišče Tobol in odvzeli Rusom veliko plena. Artilerijski boj postaja na ruski fronti živahnejši. Na francoskem bojišču zahodno od kra-ja St. Quentin med Sommo in Oiso Francozi nadaljujejo svoje poizvedovalne napade. S krvavimi žrt- j vami so odkupili tla, katera so jim Nemoi korakoma prepustili/ i JÉÎHinK L Domobranci — c kr »trelei. CTZ i . __ . Dunaj, 4. aprila. C. kr. domobranske čete se bodo odslej imenovale „c. kr. strelci." Vojaka med Ameriko in Nemčijo. Vašington, 3. aprila. Severoameriški senatni odsek za zunanje zadeve je pritrdil vladni resoluciji, katera izjavlja, da se Združene države že dejanski nahajajo v vojnem stanju z Nemčijo. Wilson zahteva, da Nemčija sprejme Četverosporazumove mir >vne pogoje. Wilson je dne 2. aprila v severoameriškem kongresu med drugim iziavil, da hoče Severna Amerika svoja pomožna sredstva tako uporabiti, da bo Nemčija prisiljena, sprejeti pogoje za končanje vojske. Rusija kiče Ameriko na pomoč. Kakor poroča ruski list „Biršijeva Vjedomo-sti", je ruski zunanji minister Miljukov brzojavil Wilsonu: „Združene države se naj kolikor mogoče hitro udeležijo vojske, ker bi to bilo v vojaškem in v drugih ozirih velike važnosti." Tožba proti vojnim oderuhom Skoraj vse banke, torej denarni zavodi, so si v vojski ustanovili blagovne oddelke, da lahko delajo dobičke z blagovnim trgovanjem. Tako tudi depozitna (hranilna) banka na Dunaju. Vojno ministrstvo je tej banki izročilo dobavo piva za armado. Banka Je naredila pri tem dobiček čez 1 milijon K. Dunajsko državno pravdništvo, ko je to izvedelo, je bilo pogumno dovolj, da je dvignilo tožbo proti voditeljem in u-radnikom banke. Kot priče so v procesu nastopili tudi vojni minister Krobatin, finančni minister Spic- j miler in justični minister Senk. Justični minister je odložil prej svoje ministrstvo, predno je šel pričat Proces je vzbudil velikansko zanimanje, ker nam je pokazal, s kako lahkoto in brezvestnostjo si veliki kapital kopiči svoje premoženje. Državni pravdnik je neustrašeno in krasno bičal slabe strani sedanjega gospodarskega življenja. Rekel je: Vojni oderuh ni , nič boljši, kakor vlomilec, cestni ropar in domovinski izdajalec, kajti tudi oderuh dela le za naše sovražnike. Vsa javnost je zadovoljna, da je dunajsko državno pravdništvo poseglo enkrat tudi v kroge viso-kostoječih oderuhov. Razsodba se je razglasila včeraj, v sredo, dopoldne. Razsodba je taka-le: Ravnatelj depozitne banke dr. K r a n z je bil obsojen na 9 mesecev ostrega zapora in na 20.000 K denarne globe, nj'egovi poma-gači dr. Preund na 9 mesecev strogega zapora in na 15.000 K denarne globe, Eisig Rubel na 3 mesece strogega zapora in na 10.000 K denarne glo be in Felix na 6 mesecev strogega zapora tn n; 20.000 K denarne globe. Ko je bila razsodba proti dr, Kranzu razglašena, je ponudil n„egov zagovornik sodišču pol mli-jona kron varščine (kavcije), da dr. Kranz ne bode pobegnil ter da ga sodišče ne vtakne takoj v zapor, ker je priglašen ugovor. Sodišče se je pa izreklo, da sme ostati dr, Kranz do rešitve priglašenega u-govora le tedaj na prostem, Če položi varščino (kavcijo) v znesku 1 milijona kron. Dr. Kranzevi pooblaščenci so izjavili, da se bo od sodišča zahtevana varščina ob 2 uri popoldne položila. Mesto Bi'ciie * se na novo *e:radi. V Brežice je nedavno dospelo 200 vojakov in ? sicer zidarjev, tesarjev, opekarjev, kovačev, kjučav-niöarjev in težakov, da začnejo poprav T*ati in graditi j po potresu porušene in poškodovane hiše v Brežicah. 1 Dosedaj se ]e nabralo za Brežice 100.000 K. Dopisi Maribor. Dosedanje karte za mleko veljajo samo do danes, dne 5. aprila. Nove karte za mleko se izdajajo danes in naslednje dni dopoldne od 9,-10. ure v uradu za izdajo krušnih kart Elizabetna cesta št. 14» Stranke morajo prinesti družinski seznam in krstne listke otrok. Ker se je izredno mnogo krav rekviriralo, je nastalo pomanjkanje mleka tako veliko, da odbor, ki razdeljuje mleko, dobi sedaj na dan namesto 1000, samo 400 1 mleka. Maribor. C. kr. okrajno glavarstvo nam piše. Vstop na železniški hodnik mariborskega glavnega in koroškega kolodvor» je dovoljen brezizjemno samo potujočim civilnim osebam, ki imajo vozne liste in redne potne listine in sicer tik pred odhodom vlaka. Potniki civilnega stanu morajo, ne da bi se na železniškem hodniku mudili, zapustiti kolodvor skozi za civilne osebe določeni izhod, kjer se vrši pregledovanje potnih listin. Kdor nasprotno ravna, se kaznuje po cesarskem ukazu z dne 20. aprila 1854, drič. zak, št, 96, Okrajno glavarstvo ne izdaja več dovolilnic za vstop na železniški hodnik ter se s tem razveljavlja veljavnost dosedaj v ta namen izdanih poverilnic. Studenci pri Mariboru, Nagle smrti je umrl dne 2. p. m. Janez Lah in sicer na potu v bolnišnico. Rojen je bil pri Sv. Petru pod Sv, gorami leta 1857,. Bil je 20 let v Išlu, pred 6 leti pa se je preselil v Maribor, Bil je na „Brandhofu" nadmlekar. N. v m. p.! Sv. Peter niže Maribora. Dekliška Marijina družba naznanja, da priredi na Velikonočni pondel-jek, popoldne po večernicah, gledališko igro, ki bo predstavljala „Frančiško Rimsko", ki je živela v času hude vojske. Igra je za sedajni vojni čas zares zelo primerna Kot nameček k tej resni predstavi pa bo sledila še igra ^Vesela najemnica", ki bo nudila mnogo smeha in šale,. Ves dobiček te igre je namenjen za uboge in trpeče brate in sestre, po potresu hudo prizadete Brežičane. Zato pridite v obilnem številu mladi in stari, domačini in sosedi! Vstopnina je 40 v. Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo v HoČah priredi na Velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer v lepih prostorih g. Pfeifer (kakor zadnjič) igro „Najdena hči." Vstopnina kakor zadnjič. K prav obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ho-čah ima v nedeljo, dne 15. aprila, po ranem sv. o-pravilu svoj 7* redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Ako bi ta ne bil sklepčen, se vrši H ure pozneje drugi, ki bo sklepal ne glede na število u-deležencev, K prav obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Slivnica pri Mariboru. Dne 21. sušca je došlo tukajšnjemu g. nadučitelju pretužno uradno poročilo, da je bil od granate v desno zgornje stegno zadet dne 19. marca njegov sin g. Pavel Pestevšek, enoletni prostovoljeo-kadet, ter je po hudih mukah dne 24. marca v vojni bolnišnici umrl in bil na junaškem mirodvoru v Proseku pri Trstu pokopan. Pokojni je Še dne 23. marca pisal svoji mater', da je bil operiran in upa, da se kmalu vidimo v Mariboru. Bil je star 21 let in je lansko leto dovršil trgovsko a-kademijo v Gradcu. V družbi je rad zapel in zaigral na klavir, da so se razLli akordi v veselih valovih po sobi. Bil si blag značaj. Sladko počivaj! Na svidenje 1 Sv. Križ pri Mariboru. V sredo, dne 21. m. m., je od kapi zadet nenadoma umrl vrli tukajšnji kmet Anton Waldhuber, po domače Ilgič. Rajni Je til prvi občinski svetovalec in ud krajnega šolskega sveta pri Sv. Križu. Njegov veličastni pogreb v petek popoldne je bil jasen dokaz njegove splošne priljubljenosti daleč na okrog. Pokoj njegovi dušil St. Dj v Slov. gor. V nedeljo, dne 25. marca, smo pokopali najstarejšega župljana Janeza Ferk iz Ceršaka, Star je bil 97 let. Rajni je bil strio našega vrlega pristaša Franca Ferk in stari oče praporščaka Josipa Ferk. N. p. v m. 1 Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj je dbe 25. marca v Gospodu zaspal nadučitelj Peter Pavlin, Svetila mu večna luč! Sv. Ana v Slov, gor. Dne 24. sušca smo pospremili k zadnjemu počitku veleposestnico, dobrosrčno Heleno. Kurnik, p. d. Gajsar, v Frolahu, Vdova zapušča žalujočo hčer; sin Peter pa je med pogrešanimi. — Dne 25. sušca pa so še ostali zvonovi zapeli milo slovo dobremu in skrbnemu očetu Jakobu Rokavec^ veleposestniku v Gornji Ročici. Njegov iskreno ljubljeni sin Ferdinand je bil ena naj rvih žrtev grozne vojske v naši fari. Rajnki zapušča žalujočo ženo in hčer ter sina Janeza, ki je oženjen in tudi zvesto služi cesarju in brani ogroženo našo milo domovino. Preostale obeli družin pa naj nad vse modri Bog tolaži in podpira. N. v m. p.! Sv. Lenart v Slov. gor. TUkr>J je pretekli teden umrl po daljšem bolehan|u ; ose.=:tnik in tržan Janez Silec. Bil je zvest naš pristaš, < lovener v' fto in telesom, mož krščarskega pro; ričanj; 1 i ga nikdar ni skrivil. Njegova hiša jo bila vedno vzor slovenskih, kršč°rskih hiš. kjer vlada ljubem \n z^dovoljnosf, kjer se delo druži z molitvijo. VJo> Ini-doM'1 in grehu ni ri"sta. Vsak jiri etek al' -sakt) prvo nedeljo v meseru si videl pileča gotovo sv. 1 ra» 6. SLOVENSKI GOSPODAR. 5. aprila 1ÍH7» obhajilu. Bodi mu zato presv. Srce Jezusovo milost-ljiv sodnik in bogat plačnik za vse, kar je storil v čast božjo in blagor bližnjega, Silec je nekdaj opravljal službo organista pri Sv. Juriju v Slov. gor., pozneje pa nekaj časa pri Sv. Lenartu. Za časa č. g. kaplana Ocvirka je marljivo pomagal pri domačem tamburaškem društvu, rad je bil vesel, rad je peL Lepih, slovenskih napitnic, ako ie prišel v pravi ogenj, mu skoro nikdar ni zmanjkalo. Po svoji gostoljubnosti je bil daleč znan. Njegov edini sin Ir-gec je vjef na Ruskem. Vedno si je želel in je Boga prosil, da mu še da sina kedaj videti, a prišlo je drugače. Bog pa njima in naril vsem daj vsa] enkrat v večnosti veselo svidenje. Ljubi Bog, tolaži dobro Silecevo mater v njeni žalosti in bridkosti! Rajnega priporočamo vsem znanoem in prijateljem, zlasti pa duhovnikom, la so ga poznali, v molitev in v blag spomin 1 Sv. Križ na Murskem polju-. Dne 31. marca smo spremili k večnemu počitku mater vlč. g. župnika pri Sv. Lenartu nad Laškim, Jakoba Kosi. Pogreb se je vršil ob spremstvu 5 vlč. gg. duhovnikov in ob obilni udeležbi vernega ljudstva. En sin, gospodar na domačiji, se ni mogel udeležiti pogreba, ker se nahaja v vojski. Rajna je bila zvesta žena, skrbna gospodinja in dobra mati svojih otrok. Vlč g. župniku in domačim iskreno sožalje., rajni pa vi dni mir in pokoj t Svetinje. Tukaj smo pokopali dne 18. marca ženo posestnika Ludovika Slavinoa iz Mihalovec, I-vano, lo je po samo nekaj dni ,trajajoči bolezni umrla, stara še le 47 let. Številno občinstvo, ki je blago pokojno spremilo do preranega groba, priča o njeni vsestranski priljubljenosti, pa tudi o sočutju do moža, ki mu je na italijanskem bojišču padel sin Janez, drugi pa odrine seda] na spomlad k vojakom. Tako je znova prešla vsa teža njegovega obširnega gospodarstva na njegove rame. Naj mu Bog podeli dovolj moči, blagi rajni pa nebeški mir! St. Lenart pri Veliki Nedelji. Dne 1. aprila je v Podgorcih umrl župan Jožef Munda, star 66 let. V Oslušovcih pa je dne 2. t. ni. preminul gostilničar in posestnik Jožef Kovačec, v starosti 60 let. Rajna sta bila daleč na okoli spoštovana moža ter zavedna Slovenca, Svetila jima večna luč! Sv. Trojica v Halozah, Pred ksatkim smo v Gornjih Halozah izgubili trgovino in gostilno, kar koršnih je malo. G. Matija in Eliza Zorko sta se preselila na svoje novo posestvo in trgovino pri Sv. Juriju ob južni žel. Bila je to krščanska in narodna hiša, ki je že več darovala za lepoto naših cerkev in v katere gostilni se ni smelo v verskih in narodnih stvareh zabavljati. Ostane nam v hvaležnem spominu in jo našim krogom z veseljem priporočamo. G Zorko 'je bil priden razpečevaleo „Slovenskega Go podarja." Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Mladenič Jakob Tumpej, ki služi pri 27. pešpolku, ]e poslal sliko vjetih Italijanov ter piše: C. g,! Pošiljam sliko vjetnikov, katere sem tudi jaz pomagal vjeti dne 15. t. m. Vzeli smo jim namreč prednje jarke, jih uničili ter vjeli 22 mož in 2 strojni puški. Bog me je še tudi tukaj obvaroval» Vurberg. Dne 9. marca smo pokopali blago mater Nežo Vezjjak. roj, Ornik, posestnico v Grajenščar ku Rajna ie bila vrla čitateljica „Slovenskega Gospodarja" ter vzorna krščanska mati, ki je v visoki starosti 71 let mirno v Gospodu zaspala dne 7. marca. Blag ji spomin! Nagrobni spomenik Ji bodi pobožna molitev! Marenberg. Dekliška Zveza ima na belo nedeljo, dne 15. malega travna, pri Sv. Janezu mesečni sestanek. Pridite! RogaSka Slatina. Ker je vrglo pri nas v preteklem tednu veliko snega ln je še vrhu tega veliko deževalo, smo imeli dne 29. marca od 6. ure zvečer do polnoči tako veliko povoden j, kakoršnje naša okolica že ni videla več kakor 16 let. Povoden] j«' •"»-pravila ne samo v okolici, ampak tudi v tu i-.: - j h kopališčnih napravah zelo veliko fckode. Celje. Umrl je v starosti 74 let tukajšnji stavbenik in hišni posestnik Anton Dimec. — V mesecu marcu je dobilo v tukajšnji meslni vojni kuhinji 280 do 300 oseb na dan toplo opoldansko kosilo, bodisi brezplačno, bodisi po znižani ceni. Sv. Vid na Planini, Dne 17. marca smo spremili k večnemu počitku spoštovanega očeta Antona Luskar, starega 79 let. Rajni je bil nekdaj skrben, delaven in pošten gospodar. On ]e lepo vzgojil svoje otroke, izmed katerih sta dva duhovnika, eden kot kaplan v Mozirju in drugi misijonar v južni Ameriki, in tri hčere so se posvetile redovništvu. Starejši sin pa je vrl in vzgleden gospodar na domu. Rajni oče se priporoča vsem znancem in prijateljem v molitev. N.. p. v m.! Dobje pri Planini. Dne 8. marca je po dolgi in mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala Ana GraČner, po domače stara Ber-došca, v Ravnem, stara 83 let. Bila je daleč okrog znana kot zelo skrbna mati in vzorna gospodinja. N. v m. p.! Kapele pri Brežioah. Dne 8. marca smo spremili k večnemu počitku vrlo 581etno gospodinjo Mar. Medvedec, rojeno Stergar. Rajna je bila občespošto-vana daleč naokrog. Pokojnica je bila blaga, dobra in vzorna krščanska mati. Svojo bol je pa potrpežljivo prenašala. Zapušča žalujočega soproga in še- stero otrok, med temi dva sina-vojaka, Bog ji daj nebeški raj! Brežice. Davčna oblast brežiškega okrajnega glavarstva naznanja, da se je dne 1, aprila preselila v Celje. Vloge na brežiško davčno oblast se naj odslej naslovijo: Davčna oblast pri okrajnem glavarstvu v Celju. Davkarija ostane še prejkoslej v Brežioah. Nove šmarnice za 1. 1917 pod imenom „Kraljica vic" so ravnokar dotiskane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jih je vlč. g. Pankracij Gre-gorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Isti pisatelj je bil spisal šmarnice „Novi majnik" za leto 1915, ki so bile tako zanimive, da so bile popolnoma razprodane v enem tednu in jih na stotine naročnikov niti več dobiti ni moglo. Letos se nam opisuje v šmarnicah Marija kot Kraljica vic, ki kot dobra mati obrača vso svojo pozornost na trpeče duše v vicah. Res ni primernejšega predmeta za letošnji majnik, kot je Marija, Kraljica in Pomočnica vernih duš v vicah. Ni je skoraj hiše, ki bi ne objokovala smrti enega ali drugega svojih domačih, ki so žrtvovali v tej grozni vojski svoje življenje za stiskano domovino. Za svojega cesarja prelil je svojo kri ali dobri oče, ali pošteni sin, ali pa zvest prijatelj. Preselili so se v večnost. Domači žalujejo za njimi, dobri otroci objokujejo smrt dragega očeta, zveste žene tarnajo za svojimi moži, blage sestrice prelivajo bridke solze za svojimi brati. Pa to žalovanje ne zadostuje. Ako smo padle junake res ljubili iz srca, potem jih ne smemo pozabiti, ko so se ločili od nas in še mogoče trpijo časne kazni v vicah. Hiteti jim moramo na pomoč s svojimi molitvami in dobrimi deli, priporočati jih moramo Mariji, Kraljici vic, da jim pride na pomoč in jih reši iz trpljenja v vicah ter preseli njihove duše v nebeško slavo. In letošnje šmarnice nam živo opisujejo vice in trpljenje v vicah ter Marijo, kot ljubeznjivo mater in rešiteljico uvicanih duš! Zato so te šmarmce za krvavi vojni čas več kakor primerne in jih vsled tega vlč. gg. dušnim pastirjem in pobožnim vernikom toplo priporočamo. Ob koncu premišljevanj je še kratek dodatek, ki obsega eno sv. mašo za rajne, litanije za verne duše in razne druge molitve za rajne. Knjiga se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane pa trdo vezana z rdečo obrezo kljub grozni draginji s poštnino vred samo K 2.60. V zlati obrezi se knjiga ne dobi. Na Kalvarljo I. Ljudska izdaja obsega 30 raznovrstnih križevih potov. Spisal Fr. Segula. Take rbirke križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. Kot dodatek je pridjan še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Na Kalvarijo n. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Šegula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnim pastirjem. V knjagi so natančne raz- Ustiilea inroggmiStm Od mnogih strani, posebao od vojakov iz bojišča smo dobili te dni nebroj velikonočnih pozdravov. Ker nam pri najboljši volji ni Mogoče teh izrazov prijateljsta spraviti v list, se vsem našim prijateljem za poslane pozdrave iskreno zahvaljujemo in jim istotako vračamo naše srčne velikonočne pozdrave. — H. M. Lučane: Priloženi znesek se Vam j- vpis/1 za naročnino. — M. C. Sv. Jurij ob Taboru: V mariborskem okraju še sedaj trgovci smejo dati za odrezke marče-vih sladkornih kart sladkor, tako, da ne gre noben odrezek v zgnbo. čudimo se, da je v celjskem okraju drurače. Na» bi veselilo, ake ki nam trgovci iz drugih slovensko-štajerskih okrajev poročali, kako je z razdelitvijo sladkorja. — Braslovče: Pride prihodnjič. Pozdravljeni! — Stara-Novavas na Murskem polju: Ker nam ni znano, kake so najvišje cene za jajca v t&mošnjem okraju in po kaki ceni predaja radgoisko glavarstvo sladkor, Vam v tem ozira ne moremo dati zaželenega odgovora, dokler nam niso znace rene za jajca ia sladkor v radgonskem in ljutomerskem okraju. — Olede nakupovanja živine pa je Vaša misel, da bi se naj invalide aastavlo za nakupovale«, zelo dobra. —. Če nakupevalec tako postopa, kot Vi pišete, ga lshko takej naznanite na živinsko nakapovaho komisijo v Gradcu v roke ravnatelja g. Schneiterja. — Al. Fegeš: „Vrtec" se naroča v Ljabljani „Pred škofijo" št. 9. in stane za eelo ieto 5 K 20 v. — Remšnik: Pozovite g. župana, naj stori potrebne korake, da se bo sladkor, moko in petrolej praviino razdeljevalo. Zadevo radi kart pa naznanite okrajnemu glavarstvu. — črmlenŠak — Št. Rupert: Hvala za pojasnilo! Povdarjamo, da ima g. župan pepolaoma prav, ako skrbi za red v ebčini in skuša razne nerodnosti odpraviti. Pozdravljeni! Vabilo na občni zbor. Hranilnice in posojilnice pri Sv. Antonu v Slov. goricah reg. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši dne 22» 8|5FHa t. 1 popoldne ob 3. uri v hranilničnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje računov za leto 1916. 8. Volitev načelstva in nadzorstva: 4. Predlogi in nasveti. prave o teh-le predmetih: 1. PoČetek in razvoj Križ. pota. 2. Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3. Odpustki sv, Križ. pota- 4. Stacijonski križci. 5 Bratovščina živega Križ. pota. 6. Obrednik za Križev pot. 7, Lega in zgodovina Križeve ceste v Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p, n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrezi K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru. CotarljflkB Številke. Gradec, dne 28. marca 1917. 42 65 52 31 54 Line, dne 31. marca 1917. 9 18 25 84 89 Kuharica za graščino se ižče. zelo pobožno, fino DEKLE za kuhinjo, ki se je pri fini kuharici učila, se iS6e za veliko grofuvsko hišo na deželi. Ponudbe na „L 727" na anončno pisarno Jos A. Kienreich, Gradec. (15 Kienr.) Savec Miha, Nova Vsi št 76 p.. 8v. Marko pri Ptuj o, Tojni invalid želi kje vstopiti *a oskrbnika; razume se na vin~gradska is poljska dela. 801 Posestvo. Na prodaj nadstropna hiša pri Ptuju (pripravna za penzijonisa), * gostilniško koccesijo. Njiva in vrt. Zelo lepo poslopje pri glasni cesti, '/a are « d Ptuja. Posestvo se proda zaradi odpotovanja za 9000 K,. Ako kdo hoče s a lahko zamenja za drugo posestvo. Naslev: Ivan Arbeiur, Zabovei pri Ptuju. 296 Proda se posestvo, k< obstoji is leptga zidanega poslopja, obokaae hleve, blizu železnice in • | MALA NAZNANILA. | aiklaste itli iz j«kl» K 10 —, 14'— in 18 K, « radlam srit-lobno ploščo K H - l«'— 23., 2 Ia kolesjem K 24 — SIV—, s radium svitlobno ploščo K 38 82-—, 36"—, z preeizijskim kolesjem K 50-—, srebro» d rs z nategljivo zapestnico K 26'—, BO-—', zlata ura s natogljivo eapertnicoK90-—, 100"- Siet- | ao jamstvo. Zamenjava dovoljena, aH pa denar sazsg. ?o-SUja se proti povzetja; na ba-jiifio proti prejšnjima nak&zgn denarja poleg 30 v za poštnino. Prva tovarna ur Ivan Konrad, e» beseda stane 5 vinarjev, potitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila it ttaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 36 vinarjev. Za y«č » a tu o objavo znaten popast. Inserati se sprejemajo le proti predpla Čiin, Zadnji jas za sprejemanje Inserator torek opoldne. Viličarja in delavse za vinrgradna Jela sprejme Jakob Vrečko, Maribor, Melje 10. 252 Viničarja z 2 ali 8 močnimi delavskimi ljudmi sprejme proti dobremu plačilu Janez Pobeiin, Gorca pošta Podlehnik pri Ptuja. 238 Mala Lenčka od Svetega Boga. Primerna knjižica za prvoobhajance. Stane 50 v in se dobi v tiskarni sv. Cirila. Hiša na Teznu pri Mariboru, no-vozidana s štirimi stanovanji, velika klet, studenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova uliea 59. 248 Želim kupiti posestvo od 8—14 oralov z gozdom vred na ravnini blizu okrajne ceste. Ponudbe se naj pošljejo na: Andreja Bassa, Lugac, pošta Cmorek. Štaj. 250 Iščem konjskega hlapca. Oglasi se naj pr! gosp. županu v Framu. Plačilo po dogovoru. 249 Več panjev čebel kupi ali vzame v rejo H. Likar. Blanca pri Sevnici. 243 Šafar za kmetijstvo, živinorejo in če mogoče tndi za vinogradništvo (vešč teh del), se sprejme pri Ed. Suppanz, Pristova Štaj. 246 8rednje težek konj in breja krava sta na prodaj v Celju, Gaberje št. 21. 244 Prodam svojo pristavo v Roš-pahu pri Maribora. Sadonosnik in tiavnik na pobočju hriba. Zraste 3 do 4 vagone živinske krme. Na posestvu so tudi primerna gospodarska poslopja. Posestvo je kakor nalašč za dobičkanosno mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. Ved se poizve pri posestniku Fran-«u Smodej, Auberg, občina Rošpah pri Mariboru, župnija Kamnica. 239 Prodam dva vprežna vola, staro okoli 1»/, feta, 1 bika in 1 krava. Fran» Smodej, Auberg, Rošpah pri Maribora (blizu Kamnice). 239 k IlfiiOllO ki imajo s kmet-gfeim ljudstvom nje,™ dobijo M 0 S ^ČO, provizijo in dijetami. Dopisi na generalno zastopstvo družbe „Kos-mos", Gradec, Jakomini trg št. 11. Redka prilika! Radi preselitve I 250 komadov lepih razglednic, namesto K 20-— sedaj samo K 10"— franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. Sapira, eks-portna hiša Galanta št. 110, Ogrsko. __191 Zanesljiv kočfjaž, (je lakke tudi čez 50 let star) se sprejme na dobrem zasebnem in stalnem mestu. Plača K 160,— ■ prostim stanovanjem Ponudb« pod „kočijaž št. 206" na upravništvo Slov. Gosp. v Mariboru. Majer z 2 aM 3 delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se v Mariboru, Gartengasse 12. frlfltflVir U j® Se dobro Ohran-UiajUIll, jen želim kupiti. Kdor g» ima na prodaj, naj mi naznani. Rozman Anton, organist, Št. Ilj v Slov. goricah. 219 Konj, 3leten, krasen, se proda. H. Drofenik, o. kT. davč. upravitelj, _195 Kislo zelje in repo kupuje M. Berdajs, Maribor, Sofiji» trg. _197 „Solzna Avstrija'4 Dve novi p«gmi v trajni spomin: 1. „Z Bogom zv«u«vi T in 2. „Ro-marska Marijina" stan« vsaka s pošte vr«d 2» vin., t«r«j «k« I« vin Knjiga pod naal«v«m „Salzm« Avstrija* s 25 bojnimi p«smimi j« še tndi za «no kr«n« in 4« vin. na razpolago. Kdor j« še nima, naj si j« takoj naroči. Zn«s«k s« lahk« peAJja v nep«rabl)emik poštnih znamkak ali pa v danaij«. Na brezplačna naročila s« n« m«-r«m ozirati. Naročuje s« pri Matiju B«1m pri tv. Bolfankn v Slov. ffrioak vi« Ptu; itajcnko. «. I. k. dvorni dobavitelj v Brflssj 800 na Ceškocn. 2 I); Učenca poštenih staršev, (ne pod 14 let starega), pridnega, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj trgovec J. Traun, Ptujska gora. Ponudbe se naj pošljejo v Celje, Gosposka ulica 32 Ivin Traun. 204 Ko nfak« Pri slabostih vsled starosti in t» iavah v želodcu je konjak očiščen (destiliran) iz starega vina že več »toletij znan kot najboljše sredstvo ta dolgo življenje in ojačenje. Pošiljajo se Bteklenice, ki vsebu jejo 4 pollitte 12 let staregt konjaka franko za 40 kron Sletnega konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg ijenjt pri trganju v členkih 4 pol litrske steklenice 32 K. Prodaj« s« tudi vino od 66 litrov naprt Beli rizling in rdeči barguadc liter po 8 K 60 v. Benedikt Heri), releposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko. 1 Site). Viničarja« in dolavte za vinograda« dtlo. Redi si lahko tudi svojo kravo. Ce pa je priden za delo, si lahko tudi dve živinčeti redi Pogodba po dogovoru. Josip čeh v Studencih pri Mariboru it 7. V kritkem pridem na Kokolsnjšak št. 25 kjer posestvo leži. 288 Učenec poštenih starištv, ki ima veselje do krojaškega dela, se takoj sprejme pri krojaču Ivan Par-tlič v Studencih pri Maribora, Okrajna cesta št 1. S?4 S Enonadstropna hiša z vrtom se pro :a. Vpraša se pri lastniku v Studencih pri Mariboru, Šolska uliea it. 9, 285 Kupim KISLO ZELJE vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kio kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na d«m prevzet. So priporočam spoštovanjem Jes. Šerec, trgovec Maribor, Tegetkof-ora ulica. 2*-8 Slatba organlsta in cerkovnika j« v Ribnici nad Mariborom raz-pissna do 15. aprila. 287 Takoj se sprejme fant in dekle več kakor 15 let star), za delo na dežel< kot za svoje. Naslov: Ivanka Tiz v Lukaveih, p. Kr -žavci pri Ljut«meru. 293 Na prodaj ima lep«(a deteljnega semena: Jote Kol«žaik, Remiiik, p. Marenb rg. 2-9 Malo posestvo z enim oralom . em-lje i« malo poslap e se proda za 1000 kren 5 minut od cerkve Sv. Jurij ob južui železnici. Kd«r želi ku iti, naj vpraša Al«is Luraak restavraciji SUvanski Bistrici. 274 Slovenski fantje nahajajoči se na Krasu, p«iil amo srčna pozdrave vsem š ajerskem fantom in dekla-tam. Vesele velikaaečne praznik«! Franc Potočnik, Sv. T«*až; Metk« Fr.ne, Vičanci; Ivap Miklo-žč, Sv. Miklavž; Aloja Zinko, 8v. Tomaž; Fr. Bobanee, Mala Ne-d Pa; Jožef Slaaa, Sv. Uvronc; Jožef Znvoo, P«l«nšak in Križani« Rama«, gv. Miklavž. Na veselo svidenje! 291 14« m dobre ljudi, kateri bi vzeli otroka 3 mesece starega v varstvo. Plačam dobro po dogovora. Janez Čolnar, Kališ«v«c, Rsjfaan- burg. i 92 Veliko posestvo aa prodaj, oddaljen« 1 uro 15 minut od trga Velsnje. Obstoji iz 80 «ral .v lepega smrekovega gozda, 48 oralov njiv in travnikov, 1 '/, orala vinograda n z dvth hiš, kleva (gumno), kozclca, svinjaka, koračnico, kleti in velike nove ž^ge. Redi se po 25 glav goveje živine, 50 ovc in več konjev. Pridela se po 20 polovnjakov sadjevca. Cena 100.000 K. Več pove S. Gorjan v Stari vasi, p. Velenje p. Štajersko. 290 STANOVANJE v Mariboru soba in kuhinja, se takoj vz>me v najem za 3 osebe in sicer v kaki mirni hiši. Ponudbe pod „Stalna stranka na upravništvo Slov. Gosp". 270 Vo¥oiici" i Slov. Gradca iščem malo posestvo v izmeri 2 j do 10 oralov ali malo vt^je. Ne j predaleč od ceste in ne preveč od- J daljeno od mesta. Teodor Zdaisky, Tegethof-ova ul. 57. Maribor. 2,7 ! Jurij JMeiM «ofrntf »Uhmr in ptraftat-v MAHMBORV se priporoča slavnemu občinstva, da mi poieri vsa dela mojo stroke. Izvršujem jih v vseh slogih, j slikam sobe, trgovine, dvorane, fasade itd. po nizki ceni. 263 za spomladansko od poljedeljskega mini-ster~tva dostavljeno se ££ kupi v trgovini ££ r. stermecel celje. Pošlje se tudi po povzetju mora biti pa naročilo od občine potrjeno, da se rabi za setev. 278 Zabojiki za vojno-poštne pošiljatve se dobijo pri Ferd. Kaufmanu, špecer. trgovina, Maribor, Glavni trg. 268 Vinič&r s kolikor mogoče mnogimi delavskimi silami se nujno išče. Poleg lepe plače in dnine mnogo njiv in zelenjadni vrt Dobi tudi mleko od 2 krav. Rihard Ogriseg, Maribor, Langergasse. 267 Majer 2 starejša človeka se sprejmeta za vinegradno delo in nadzorstvo; večja dela se opravi o z dninarji. . Mesečna plača. FRANC 6ERT, me-dičar v Mariboru. 269 Dobičkonosna posestvo s hišo, v najb ižji mariborski okolici z lepim sadnim in zelenjavnim vrtom se proda. Vpraša se pri Franc Selinšek, Maribor, Lutherg. 8. 270 Vinograda« posestvo v Grušovi pri Mariboru, obstoječe iz okrog 1 V» orala vinograda, 6'/» orala zemljišča za vinograd; 1 o-ral njive, vrt, s» dno drevje, velika kat, preša, hlevi in 3 stanovanja za viničarje Cena 18.000 K. Naslov v upravništvu „81ov. Gospodarja" pod „Vinogradno posestvo it 271 . Rafila in vseh vrst SMSMKMllVA se dobijo pri trgovcu Ivanu Sirk, Ms-ribor, Glavni trg. 2€0 Malo posestvo na prodaj; 2 sobi, kutin a, svinjski hleri, lep vrt in njiva. Se to ceni proda. Osem tisoč K. Franštaadnerstr. štev. 64. Pobrežje pri Mariboru. 261 Pri Sv. Petru niže Maribora pri j J. Senči iku so trije j u n č k i sa-I mojaki na prodaj. Majnika bodo ; leta stari. 262 želim manjše posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v lepi leti, bl'zu mesta ali trga, ali v večjem okraju in ne daleč od železnice, za gotovo plačil». Ponudbe s ra naslov: Iv«n Petan, RogaČka Slatina. 272 Dobri čevlji po ceni« Pošiljam vsepovsod proti povsetjn sledeče obuvalo in sicer tako dolgo, dokler bo kaj zaloge po najnižjih fabriških cenah: Otroške čevlje s klobučevino in podplati iz lluoleja št. 19 do 28 4 K. Otročji čevlji, prima kakovosti i močnimi p rob kovinastimi podplati št. 21—1,6 5 K. Dobri čevlji za šenske ii clobučerine z debelimi skozi za Sitimi klobočevinastimi podplati št. 87-42 II K. (D roje čevljev). Močn! moški asnjati čevlji s pribitimi lesenimi podplati št 42—46 21 K. Naslov Rudolf Werdiaheim tovarnišra zaloga čevljev, Gradec, 8porgaBse 11. 76 Automatična mišnica za podgane 5 K 80 v., za miši 4 K, i V eni noči se na ' lovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapld" polovi na tisoče žn-želk v eni noči, K 3'70. Povsod naj boljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetju. Po štnina 80 v. Razpošiljalniea Tint ner, Dunaj III./72. Neuburggass« št. 28. (1 Laszl6) Kupim domačo siivovko • • Ssbelni vosek • • « nnski kamen • • • •sako množino po najvišji ceni. Ponudbe naj se pošljejo: Iv, Šereo, trg., Maribor, Tegett-hof-ova aL 57. 91 Gostilna y Mariboru na lepem prostoru v sredi mesta se takoj proda. Lep vrt, gospodarska poslopja s hlevom. Cena 46.000 kron. Pismene ponudbe na upravništvo pod „gostilna v Mariboru štev. 167." Kovači pozor! V Hotinji vasi p. Slivnica pri Mariboru se sprejme kovač, tudi invalid. Nekaj orodja se dobi v vasi. Mesto stalno z dobrim zaslužkom. Blizu železniška postaja. Najboljša zveza z Mariborom. Oglasiti se je pri občinskem aradu v Hotinji vasi, p. Slivnica. 101 rt Isce s« začasno samski organi', t in cerkrenik, ki se ne vstraši nobenega dela na p lju in v nogradu. Stanovanje, hrana in zajamčenih letnih I2n0 kroj. Naslov pri u-pravništvu 81' v. Gospodarja. 273 „ITsi^jelirAn" je najboljše postavno zavarovano sredstvo z» ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poStnine poäilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. StarovaSnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe po-pust. ___IM „Panorama-International" Maribor, Grajati! trg itev. 3, zraven gostilne „k örnemn orla" se priporoča na obilen obisk. Odprti cel dan. Vstopnina 80 v, otroci 20 v. Predstava traja 25 minut Vojni drgodki iz vseh bojišč, pokrajin« vseh dežel celega sveta v naravni velikosti, slikovit« in resnične. Za malo denarja in malo izgubo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," piide zopet, ker. so redno nove predstave. Nobenega zobobola več. Nobenih noči brez spanja. Sredstvo ,Fides" smanj iuje bol pri votlih zobovih, kakor tudi pri najboi; trdovratnem, revmatičnem zobobotu, kjer te i« v» druga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, sa poSIj: •Staar nazaj. Cena E 1'50, 8 škatljice K 4'—. — Nobenega kamni na zobovih več I Snežno belo zobovje se doseže s sr edstvom „Xirisova vods za sobe." Takojšni oapeb. Cena 2 K; 8 steklenice K 6. Komeny, Koši o? (Kaschau), I. Postfach 12/Z 90, Ogrsko. 2 H. Sek, NaroCajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj list v Novem mestu Dolenjske Novice v»! dolenjski rojaki, ki živ te na zelen, m Štajerskem. Naprej plačana letna naročnina 3 krone. OOOOOOOOOOOOOI 8 Cvetje iz vrtov sv« Frančiška (glasilo III. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K. O O O 80000000000000 ZAHVALA. Presrčna bvala g. mpniku in g katehetu in g. nadučitelju za vodstvo pogreba Prisrčna hvala iz vsem sose dnim mladenkam za spremstvo in za na grobne vence vsem znancem in prijateljem izreksm iskreno zshvalo, ki so na šega rajn»g« JANEZA DIRIVIJKK spremili k večnemu počitku. Piršenberg pri Pišeceh 19 marca L 1. 276 Žalojoči ostali. Jr*. 11. j£ i-)|>oci<»fii Uiiietovalcetii naznanjam, da sprejmem naročila na vsakovrstne 247* IKMETIJiHE STROJE kakor: pluge, brane kulttvatorje, sejalne in kosilne stroje, stroje za obračanje sena, grablje, vitle, bencinove in pli-nove motorje, m atilnice za ročni in pogon s silo, slamo-roenice, reporeznice, drobilm mline, pariluo kotle, grozdne in sočivne preSe in mline, naprave za vodnjake itd. — Priporočam nujne nabave, ker bo v kmttijukih strojih pozneje najbrž pomanjkanje. — Izdelki prvovrstni — Poset za r« flektanta brez stroškov - poštna dopisnica zadostuje. Priporočam se z odličmim upoštovaujetu Ivan Hajny, Maribor n. D. Kokottnekova mlica 32. •traa 8, SLOVANSKI ÖOSPODAH. ö. aprila l#lf,- udska hranilnica in posojilnica ¥ dü^ü^l ji peglttr&vana zadrug« s neom. zavsxo sprejema Mine Tiogs oi mtmf ö B aDreitaji 55 0 Za nalaganje denarja po pošti bo na raspola gopc-ložnice c. kr. poštne hranilnice na Dnnaja št. 92.465 Eentiii davek plaču e sadrnga «an* Pesolila dale čiauom na vknjižbo, na poroštvo in zastavo pod zelo ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemljeknjižno izpeljavo izvršuje posojilnica sama brezplačno; stranka plača le koleke. mm ura vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. 16 e« Hotel Beli vol", Graiks (««sarjg Viljema) cesta it. 9 Semena zanesljivo kaljiva kupnjte samo pri tvrdki Ivan Ravnikar-Celje. Na primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in ramemo, nuličao travino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dnevnih cenah. Kisi bele zelje, repo, kupuje trgovina Poš, Maribor, Koroška cesta 20. ,„ Kostanjev les od lm dolgosti, lOcm debelost; naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: J. POGACNlk, Ljubljana, Marije Terezije c 13. 282 SKLEp Na dan 27. 3. 1917 odrejena prisilna dražba zemljišča vi. št. 71 k. o. Sv. Bolfank in vi. št. 162 k. o. Sitež se v zmislu §134 št. 1. c. p. r. uradoma preloži na 17. aorila 1917 dopoldne 9 uro pri spodaj podpisanem sodišču, soba št. 2. Pogoji so neizpremenjeni. C. kr okrajna sodnija Ptuj odd. IV, dne 27. 3. 1917. 28» Hranilnica in posojilnica na Dobrni ima dne 22. aprila ob 3 uri popoldne svoj OBCN1 ZBOR v svojih prostorih SPORED PO NAVADI: Govori gospod nadrivizor Vlad. Pušeniak. Pri nesklepčnosti cb 3 uri se vrši občni zbor ob 1/eA uri na istem mestu in z istim vsporedom. 2»* Načelstvo. I a « ijice z< Ceaa 1 steklenice je K 120. 0 dobrem očiafe ¥•¿5^51 teh kapljic imam mmgc prizealsih ia ¡se Šivalnih pisem. |Fe Prull, mosta» lefc&ra» „pil e kr. csriu" Maribor, Glavni trg it. 15. '¡Z a h t a I a. HImib «srjal, da M te kapljica kaj poaunh. Eadaj ka sen r ptaprižai, da ros pomagajo, Vass isrekasa Ispo nvals t»f pjrtoerflfe; t» »drsiiio rum erinj^oicom. Prosim, pofijite mi «pet »fta^rai Ssi ifits s* rdeilso b sicer Litre kakor Kscr*t« 6 »tekl.ni» g -gstiatri' vrb Bkorjane. 3r*tinj« ras. -in» (5, avgajfc» 1913, Gonilne jermene takoj razpošilja Kattner 8 Co., Gradec 46. Brzojavni naslov »Gigant«, Gradec, i Kis». Vabilo REDNEMU OBČNEMU ZBORU posojilnice pri Sv. Benediktu v SI. gor. kateri se vrši v nedeljo, dne 22. apflla P° večernicah v uradni sobi s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 3. Poročilo o izvršeni reviaiji. 4. Predlogi. Ako se ob določeni uri ne zbere zadostno število članov, se vrši občni zbor 1 uro pozceje pri vsakem številu članov. 298 NAČELST VO. Tesarski mojster m podjetnik Jožef JSTekrep, Maribor, Mozartova ulica it. 59, se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mesU& za vsakovrstna dela. Telefon St. 15/VIII., Maribor. Čevlji z lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi & kožuhovino. St. 26—28 K 14-— „ 29—34 K 17-— „ 3B—38 K 20'— „ 39—41 K 23 — „ 42—46 K 26 — Poši^anje po pošti Povzetje. Zamenjava dovoljars Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v. M, Schräm, Maribor ob D. 3t GOSPOSKA ULICA Vsako mm v » m Milo (žajfa) m pranje 1 kg 1 krono v trdih kosih si zelo lahko vsak sam doma napravi. Natančno navodilo za kuhanje takega mila (tajfe) za pranje poiiiem vsakemu po povzetju za 3 K 40 v. 28i K. Poženei, Idrija 262, Kranjsko. kupi veletrgovina flnton jCoSenc» Calja« Izvorne pip podplaie, ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne in nepre-močljive priporoča v nakup in razpošilja Rudolf Sfarovalnik, SC^njfee. itaj. CENA: za moške K 5-50, za ženske K 4 50 in za otroke K 3-50 par. Denar naprej ali po povzetju. Obdelati se dajo ravac-tako kot podplati iz usnja. 2Be j Priporočam svojo novoofivorjeno tapetniško delavnico v Gaberju pri Oelj«. Prevzamem vsa, v to stroko spadajoča dela ter iib hočem natančno izvršili. Z velespoštovanjem Ivan JSZ&ec, Galerje 81 pri C> Jju. (Dohod k moji delavnici: Od sokolskega demo 5 minut po stranski cesti.) 286 Kmetijska zadni ;a v Račab kupuje okrogel in «an les Y Krapínskih se zdravijo osebe, ki trpijo na protinu, trganju in bolezni v toplicah (Hrvatsko) ISCHIaS. .Pojasnila in načrti zastonj. aaiiemr.) MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. ■1 Í Sijajna bodočnost je zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turškim srečkami Nakup teh izbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slačaja veliko bogastvo! Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez dva milijona kron! Pogoji za nakup teh srečk so tako ngodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo! 192 Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana. REDIVO laneno in makovo seme kupuje po najvišjih cenah At.$termeckl v Celju, oblastveno doočen» nakupovalec za se dne okraje: 20S Celje, Vransko, Gornjigrad, in Šmarje. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.