Posamezna številka stane 20 t. m. številka. Maribor, da» 1. avcusta 1918, 62. letHik. List ljudstvu v pouk in zabavo. naročnino, inserale in reklamacije ¿Rserate se plačuje od enostopne pentvrste za cnfrat 4? vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. stane beseda iti via. — ieserati se sprejemajo do torka opoldne. farvenavstriiske dežele 8 K. „Katoliškega tiskovnega cesta itev. 5, spre je «st Za večkratne oglase prtmeren popust V oddelku .Mala naznanila1 Nezaprte reklamacije «o poštnine proste. Peto leto svetovne vojne. Preteklo nadel j o, dne 88. julija, smo stopili * peto le o svetovne vojske. Dne 25. julija 1914 je dospel odgovor Srbijo na avstrijski ultimat. Drugi dan, dne 2Q. julija, so že oznanjali veliki rdeči lepaki mobilizacijo. Dne 28. julija pa se je po vseh. koncih in krajih razlegala strašna beseda: Vojna 1! .Vojna! I In od tega dne nosi svet to strašno, krvavo breme, od tega dno se mor»n]e rS nehalo. Mnogo lju-(t je takrat vriskajoč in pevajoč pozdravljalo izbruh vojske, danes pa ¡ od njeno težo stoka in vzdihuje ves svet. V svežem spominu so nam žilavi boji v Srbiji, in v Crnigori. Posebno se §e spominjamo, kako so milijonske ruske armade udrle v Galicijo in že če« Karpate proti Budimpešti in Dunaju. Danes, v po --tem letu vojne, nimamo več proti sebi milijonskih ruskih armad, vzhod je v takozvanem miru v Bresiu-Litovskem odložil orožje. Toda vojna traja i uprav nezmanjšano silo dalie in nikjer ni upanja na konec. Sovražnik je izenačil izgube na vzhodu z ameriško bojno silo in je prešel zadnje dni proti nemšlft armadi ob Marni sam v ofenzivo. Pričakujejo sedaj najsilnejših, najliutejših in ob enem odločilnih bo jev. Izvestni ljudje širijo vesti o skorajšnjem koncu vojne, ker bo odločitev baje kmalu padla. Vojni po ročevalci v nepristranskih deželah namreč zatrjujejo na vso moč, da je 'nemška napadalna sila zlomljena in da bodo sovražne armade nemško armado potiskale vedno dalje in dalje s francoskega na nem-gko ozemlje. Ti ljudje sodijo, da bodo zdaj tisti Nem-ei, ki so dosedaj trdili, da ne sme Nemčija s sovražniki skleniti sporazumnega miru, temveč jih mora premagati in jim narekovati mir, kakršnega bodo Nemci hoteli, da bodo ti vsenemški prenapetneži sedaj postali bolj ponižni. Kdo ve, kdaj bo na obeh .straneh nastopilo pravo razpoloženje za pogoje sporazumnega miru? Pred štirimi leti nihče ni mislil, da bo vojska ¿rajala toliko let in bo zahtevala toliko žrtev. Koliko aaših najboljših ljudi smo izgubili na svetovnih bo-flžčih! Na tisoče in tisoče jih je. Koliko revežev m .....^-«¡BrBSSHBS. nesrečnežev je rodila vojna! Kmetskemu stanu je vsekala toliko krvaiviih ran, da desetletja in deset -letja ne bodo zacelile. Najboljše moči so padle, z ne- • številnimi rekvizicijami je vse izžemano-. Kmet je da- : nes suženj raznih oblastnij in komisij. In mi Slovenci! Vse smo žrtvovali za domovi- ] no- Zvestoba naših sinov je na vseh bojiščih posvo- j dočila, da smo narod, na katerega lalhko domovina stavi vse svoje upanje. In kako delajo z nami? V začetku in ves Čas vojske so nas po nedolžnem pro-ganjali in nas Še preganjajo. A tudi to bo minilo , kakor bo tu&i vojna minila, mi pa bomo še vedno o-stali. Vo.na lr trpljenje sta nas im< ,go naučila. Da^ nes dvigamo Jugoslovani neustrašeno svoje glave k solncu svobode. Po potu jugoslovanske politike korakamo preko vseh ovir in zaprek proti uresničenju naše srčne želje. To leto vojne nas be pripeljalo še bližje naši Jugoslaviji! Ne obupujmo! Vstrajajmo! Vo>ia se bo enkrat nehala, prišel bo mir, z mirom pa pride zlata svoboda! Ne prod \jajte slovenskih hiš in posesti v Posestva, naj si bodo njive, travnu.;, vinogradi, gozdi ali tudi samo vrtovi in hiše imajo zdaj velikansko vrednost. Razni prekupci in vojaški „liie-ranti" so si nakupičili stotisiče in milijone premoženja, tako da ne vodo, kam z denarjem. Za denar se zdaj bojijo. V skrbeh so si, da bi utegnili denar izgubiti. Zato. pa si prizadevajo na vso moč, za denar nakupiti posestev, ker vedo, da je denar v posest -vih najbolj varno naložen. Za hiše in posestva se sedaj ti bogataši kar trgajo. Ako zvedo, da je kako (isestvo na prodaj, potem hodijo okoli lastnika kakor- muhe okoli medu tako dolgo, da ga opeharijo za njegovo zemljo. Ponujajo seveda ogromne svote. 0-ra! slabe zemlje plačujejo zdaj že po 7000 do 10.000 U Jj* t Vojaški novinec Belgijska povest. Žgptgfrf Henrik Konsians; preložil za „Slov. Gospodarji!* Ai. B. I. Najmlajše pomladansko solnoe .i« r vsem svojim sijajem žarelo na sinjem nebu. Kaicor da je veličastno obličje božanstva, ki is smehljajočim se obrazom kliče svojim stvarem: „Pokončni Zim» je mi-r«»a, oživi.e so in veseli bodito pred uioiim oblič-jfeml" talo milo jo razlivalo svojo mlado luč čez pustinjo in njive, da je vlažna zemlja t njegovih žarkih pričela kipeti in puhteti. Le malo rastlin ie bilo slišalo klic prijatelja iiveta: samo zvonček je kimal s svojimi srebrnimi «veznicami, leska je razvijala zibajoče sa mačice in podlesna veternica je kaaala svoje prvo cvete — a ptice so veselo skakale v toku svet oba ter z zvoč -»Inii glasovi pele o bližajočem se času ljubezni. Nedaleč od Cerzelboša* sta «tali druga poleg aruge dve ilovnati hišici„ samotni in pozabljeni. V prvi je stanovala uboga vdova s svojo hčerjo; vso cjjeno premoŽenje je bila ena krava. Tudi v drugi hišici je Stanovala vdova s svojem zelo starim očetom in dvema sinoma, izmed katerih je bil eden že v mladeniški dobi. Bili so pro-s»žnejši od sosedov, ker so imeli vola in kravo tbr v najemu dosti več zemljo. Vendar so bih prebivalci teh koč že dolga leta ona sama rodbina. Ljubili so * Povest se godi r Belgiji lota 1853. — Opora- prolagato^a. se mod sabo tor si pomagali, kjer je bilo treba. Janez in njegov vol sta delala na polju uboge vdove; Katrica je hodila po krmo tudi za vola, pasla za sosede in jim pomagala žeti. A tem ljudem ni nikdar prišlo na misel, da bi bili računali, kdo je največ — storil za" drugega. Priprosti, nevedni v vsem,, kar se godi drugod v vrvečih človeških množicah, so živeli zadovoljni s kosom črnega kruha, ki ga jim je dal Bog. Njih svet j« imel ozke meje; na eni strani vasi ponižna cerkvica, na drugi pa neizmerna pustinja in nebo broa moj. In vendar je vse okrog samotnih bivališč pelo in se smejalo; veseljo jo vladalo v njih in nobeden izmed teh siromakov bi ne bil svoje usode zamenjal % aavidezno boljšo. Ljubezen jo o svoio čarovno palico tudi tukaj oživila samoto. 'Janez in Katrica — še sama nista vedela to — sta se ljubila z neizgovorjenim in plahim etiRtvom ki napravi, da srce ufipa o najmanjši priliki, da čelo oblije rdečica o najtišji bese-fi, ki življenje lzpremeni v dolge sanje, v sinje nebo, polno lesketajočih srečnih zvezd, v neizmerno globočino, kakor da bi človeško srce za vedno moralo ostati to, kar je iz njega naredil prvi vzdih lju -beani. Siromaki! Nikdar niso mislili na veliko družbo, ki mrgoli v daljnih mestih; ker ničesar niso zahtevali od nje, so mislili, da se jih nikdar ne bode spomnila, ter polni zaupanja živeli v svojem lepem In sladkem uboStvn. A nepričakovano so prišli in zahtevali od teh ilovnatih koč krvni davek. Edini mladenič, ki Je tam Mval — edini, ki je imel moč, nehvaležna tla ao; et napraviti rodovitna s svojim potom — on bi bil moral žrebati in ostati vojak, ako bi tresoča so roka njegova poto^nila nesrečno Številko. Moral bi so za dolgo 8asa posloviti od svojo pustinjo, svojo matere, Iv, oral vinograda po 15.000 do 20,000 K. Slovenci! Ne dajfe se opehariti za svoja po -s-estva. Kdor ima posestvo, naj ga obdrži. Ako mu morebiti jxisestvo res tudi nič ne nese, ima vendar večjo vrednost kakor denar. Za denar se danes le malokaj še dobi ali skoraj nič, posestvo pa te ven-dai redi, če ga vsaj nekoliko obdelaš, Kaj ti pomaga, če dobiš zč. svoje i osestvo 100.o0!) K ali še večT ča ti pa za denar nikdo nič ne da. In posestvo o-stane posestvo. Velikanske svote, ki se dandanes ponujajo za posestva, marsikoga preslepijo, da posestvo proda. Ljudje ne pomislijo, da je vrednost denarja padla, zato pa poskočila vrednost blaga. Zdaj povprečno za 10 K ne dobiš toliko kakor poprej za 1 K; nekatere reči pa so se podražile celo za 20- do 50krat. Ce to nekoliko pravdariš, potem moraš uvideti, da je tvo,% posestvo, katero je pred vojsko bilo vredno 20.000 , zdaj vredno najmanj 200.Q0Q K in še več. In recimo, da dobiš za svoje posestvo danes res 200.000 K, kaj Bi s tem pridobil?, OQ posestva si živel sam in tvoja družina; Če pa posestvo prodaš, boš imel v žepu sicer denar, a živeža Še za denar ne boš mogel dobiti. Velikan»ke svote denarja te torej naj ne preslepijo. Aio je tvoje posestvo za kupca toliko vredno, jo vredno tudi za tebe. Dragi kmetje! MeŠčatai, bogataši, razno ban-kj so poprej niso brigale za posestva. Posestniki kmetje, poljedelci so bih zaničevani, K večjemu k ¿k vinograd si je Še meščan nasadil za zabavo, da je v i oletju pri vinogradu živel s svojo družino na letovišču in tupatam svoje mestne prijatelje povabil na izlet. Drugače Da nikomur ni bilo za posestva. Vse je rajši imelo denar. Zdaj pa ravno meščani, bogataši, banke itd, stikajo za posestvi, da bi jih spravi?! v svoje roke. Ti gospodje že vedo, da je d e - svoje prijateljice, morda za vedno ločiti se od njih, in opešati vsled ran, ki bi jih divje vojaško življenje zadalo .¡.¡egovi čisti, pokojni duši. Prišel je oblačni dan v marcu; v koledarju za leto 1833 od Katrioe zaznamovan s črnim križem. Mladenič je bil s kakimi desetimi tovariši odšel v Breht k naboru. V koči pa sta materi in deček s povzdignjeni-mi rokami klečali pred Marijino sliko in ste molili. Stari oče se je nemo opotekal gor in dol ter se nazadnje uatavil pred vratmi, z roko se uprl ob tram pri uti ter povesil glavo, kakor bi gledal v grob. Deklica je stala v hlevu pred. kravo ter topo in žalostno živali gledala v oči, rahlo Ji božala glave , kot bi jo hotela tolažiti zaradi bližajoče se nesreče. Težka tišina je ležala nad kočama. Le včasih io jo pretrgal vol z votlim mukanjem. Katrica je molče stopila k staremu očetu ter mu nekaj časa proseče in molče gledala v oči. Starec se je vzbudil iz mučnega premišljevanja, prijel za težko popotno palico in rekel deklici: „Ne obupaj, Katrica, Bog nam bo-pomagal v loj grozni stiski, — Pojdiva, čas je, da greva malo nasproti ubogim novincem." Katrica je šla z dedom po stezi, ki je mimo hišo peljala v vas. Dasi jo je huda nestrpnost gnala naprej, je vendar šla s počasnimi koraki. Starec se jo Ozrl nazaj na deklico in videl, da gre s povešeno glavo in silno bledimi lici za njim. Sočutno jo rahlo prime za roko in pravi: „Ubožica, kako moraš rada imeti našega Jane-aa. Čeprav ni tvoj brat, si vendar bolj pobita kakor mi. Bodi vendar bolj pogumna, Katrica; saj še ne vaš, kaj je sklenil Bog.* „Tako sem prestrašen«!" vzdihne deklina, vidno trilsoč so in 7. očmi ; rodirajočimi gozd o temno gošiavo. uvl fijrj(Sf-i '.^¿v-- fV^ slovinskigobbdoa ju- i. arsuota lila. a a b v poststru a a j b o 1 j S e i» n a j v a r - | tejli naložen, drugaŽe bi posestva 119 kupo - J vali. Cs pa jo pametno in koristno, da meščan ali j bogatin ali kaka banka svoj denar, naloži ▼ posest - t vu, zakaj pa bi za tebe, slovenski kmet, to ne bilo pametno in koristno? Slovenci! Zapomnite si torej kot zlati uauk. de prodajajte zdaj svojih posestev, svojih hiš, tem-v»B obdržite jih, že Vam tudi ni5 ae noeejo. 0« bo vs6 drugo odpovedalo in izgubilo vrednost, tvoje posestvo bo vrednost obdržalo, (ia. celo njegova vrednost bo rastla. Ako pa bi kateri Slovenec res bu prisiljen prodati svoje posestvo, potem ga naj ne proda tujcu, ampak zDpet Slovencu, da ostane t slov. rokah. Pač pa si naj Slovenoi prizadevajo, da pokupijo kolikor mogoče nemških in nemškutarskih po sestev ter tako svoj denar, ako ga imajo, varno naložijo y dosedaj tujčeva posestva! Tujec na naši zemlji naj gineva, da slovenski rod aa lastnem domu tedno bolj prospeva! Državni zbor ia nova vlada. Politični dogodki naše tostranske državne polovice v preteklem tednu so bili velezanimivk ker so vnovič dokazali, da v Avstriji pač ni mflfcoeo trajno vladati samo s pomočjo Nemgev brez sodelovanja Slo-»anov ali celo proti Slovana». O resničnosti tega se je najbolj prepričal bivši ministrski predsednik dr. Seidler, ki sedaj ni več avstrijski minfctrski predsednik, marveč je moral iti v jplitfrčni — pokoj. S svojim znanim govorom, v katerem je trdil, fla so le gama Nemci hrbtenioa države in v katerem je hvalil na vse pretege Nemce, čeS, oni doprinašajo naJveC žrtev, je temeljito odbil od sebe vse avstrijski ne-nemške narodnosti. Vrhu tega je Se pa iSeidlerfev« vlada začela preganjati Cehe in Jugoslovane ter zatirati Češko in jugoslovansko časopisje. Mož je bil tako' zateleban v nemškonacioualno politiko, da ni videl prepada, pred katerega je zavozil s svojim Slovanom sovražnim politikovanjem. Vlada je zahtevala od državne zbornic», fla ji dovoli proračun sa dr-Savne potrebščine. Kljub skrbnemu iskanju v potu svojega obraza Seidler ni mogel najti v zbornici večine, ki bi glasovala za državni proračun, Čeprav Je vedel, da ima za seboj samo Nemce in še celo od teh ne vseh, kajti nemški socialni demokratje so mu tudi pokazali hrbet, a proti sebi je pa imel vse ne-nemške avistrijske narodnosti, mož do zadnjega ni hotel odstopiti. Držal se je ministrskega stolca huje kakor kloŠČ kože. Se-le ko je videl, da nima iz zagate, v katero se je zapletel s svojo protislovansko politiko, nobenega izhoda več, je odstopil. Njegov odstop, kakor tudi odstop obeh poljskih ministrov j» tesar sprejel dne 22. julija, torej le nekaj dni pred glasovanjem o državnem proračunu. Za novega ministrskega predsednika je cefear imenoval Hussare-Pa, ki je bil v Stiirgkhovem ministrstvu naučni minister in je torej sokriv preganjanj Jugoslovanov « sačetku svetofvne vojne. Razen obeh poljskih mini -etrov ostanejo dosedanji člani ministrstva na svojih" mestih. Za nova poljska ministra sta imenovan« Po- „PrestraSena?" ponavlja starec ter si prizadeva, da bi uganil vzrok njenega strahu. „Nesreča se je že zgodila', ihti deklica ter Bi ■ predpasnikom zakriva oči; „gotovo so je žo izžrebal." „Odkod pa moreS to vedeti? Se mene spravljaš v strah", pravi ded plašno. Deklica pokaže s prstom daleč preko drevja in Odgovori: „Tam-le, za gozdom — posluSajte!" „Ne čujem ničesar. Rajši se požuriva; bržko-se so rekruti. Tem boljše." „Moi Bry!" vzklikne deklica. „Oujem pitss — jo tako žalosten in potrt; kot težak vzdih mi *veni n» tSasa." V plahi zmedenosti ded nekaj iasa opazuje deklico, ki je poslušala daljne glasove. Tudi on napne «Sesa, da bi slišal šum na tihi pustinji. Prijazen u« omev mn razjasni obraz, nato pa pravi: „Neumnica! Veter je, ki vleče skozi smroko,.". „Ne, ne", odgovori deklica, „dalje, dalje, aa-laj za gozdom. Ali ne slišito tožečega glasu?" Star60 nekaj časa posluša in odgovori: „Zdaj vem, kaj te vznemirja. To je pes najemnica Klesa, ki tuli za mrtvecem; najemnica, ki Je i-mela jetiko, j» menda umrla sinoči. Bog Ji daj dobrot" Deklica, ki je imela zaradi ven emir jenih $uv-Ftev bližnje tulenje za oznanjevalca nesreče, spozna svoio zmoto. Neprestano brisoč si solze, pospeši korake in gre molče trn. starcem, dekle* t» nt ispro -govcrl: „Katrica, a2o si ŽG ti talD neutoWiv«, k*} oal prati njegova mati, kaj jaz, njegov dodf Tsgo-flla sva g a v potu svojejga obraza, ljubila ga, kot zenloo svojega očes». Zdaf sva stara in bdtemia — on mora delati za noju v najinih težkih linah io ato beg ni poslal svojega dobrega angela, ^a mu vodi reko, mora ¡osla« vojsB It saju zs$,nsfl» t ne^ni fttsHU11 -> < .H • ljaka Galecki ln Poraj-Ma&ojski In sioei pceflednji »a naučnega ministra). Državna zbornioa je imela od 2S. do 25. Juliia taine seje, v katerih se .,e razpravljalo o dogodkih ob reki Piavi. Cehi ia Jugoslovani so stavili pred -log za obtožbo ministrskega predsednika Seidlerja in bivšega notranjega ministra Toggenburga. Predlog je bil odklonjen z 213 glasovi ..proti 102 glasovom. Finančni minister je predložil zbornici državni pro-a&un flo konca tega leta, ki izkazuje 24.320 milijo-atv K izdatkov in samo 4855 milijonov K dohodkov, fortt bip treba najeti novih 21 milijard K. Pretekli petetC, ilne 26. julija, se je vršila razprava in glasovanje o državnem proračenu. Hussarek je imel la ko se jt predstavil državni zbornici kot novi ministrski predsednik, govor, v katerem ni dosti pozidal. Glede dosege miru je rekel, da bo vlada zastavila svljo moč v to, da doseže ta vroče zaželi«n; cilj, sa katerega pa ni dovolj, Ga razvijamo svojo ■oŠ samo na zunaj, marvef zahteva v enaki meri : našo notranjo mot in sfrnjenest. V bližnji bqfločnost> bo treba ustvariti predpripravo za jasnost th red o-nil veliBih vprašanj, ki že dolgo nasprotujejo mir-■emn raavoju našegs «stavnega Življenfa. V teku te vojne se je jasno pokazalo, da se rešitev narodnostnih vprašanj v Avstriji ne Oft voč Odlašati, toda re-*iti s« morajo samo v notranjosti države in po njenih potticnnih postonsih. Vlala smatra za svojo dolžnost, da ustvari ra-apijivo ozračje, v katerem «e morejo pod p mim vodstvom rešiti zamotana narodnostna vpraSanja. Ko je še nato liuen® ooire&o sodelovanja državnega zbora t tpraisnji» ¿lede ljudsEe prohrane, državnih fi-nant, povzfhge gospodarstva, je j|pvoril o političnem načrtu njegove vlade za bližnjo bodočnost. Naglašal je, Ba mora B18 to ostati pero In vodilno temeljno i4»lo njegKvfi vlade pravittaost napram vsem avst -rijskim naroSBta. S temi besedami je Hussarek zadel v živo pri Ntmeih, ki nočejo ničesar vedeti o pravičnosti vlade napram nenemSkim narodom. Hussarekov govor pa tndi nifafor ni sadovoljU Jugoslovanov, ki so sicer vajeni slišati iz ust ministrov lepe besede, katerim pa navadno sledijo nasprotna dejanja, kar je najbolj» oznaHI naslednji govor naslednika Jugoslcvans kega kluba posl, dr. Korošca, ki je me-. drugim izvajal sledeče: Pred vsem povdarjam, da Hussarek i reklical nemSkega kurza ali toka in si e obdr-fe! uso ministre, ki so podpirali ta kurz. Glede v-praianja o miru je zavzel popolnoma napačno stali-Sie. ko pravi, da je treba mir izsiliti, kajti celo izven države se smatra tak mir za nemogoč. Jugoslovani poznamo novega ministrskega predsednika Že iz Sturgkhnvega ministrstva, ki je prineslo naši državi vojno, Jugoslovanom pa toliko gorja in preganjanj» Ce HussaneE govori o potrebi sodelovanja dr-?avnega sbora pri rešitvi reznih perečih vpraganj, potom pravim: „Slilfim sicer blagovest, a v njo ne verujem", kajti sli in a zatrjevanja sme slišali tudi iz tet *sefi njegovih prednikov. Mi Jugoslovani pa pomnimo novega ministrs -tega predsednik» posebno Se radi tega, ker je s svojimi tovariši vred pod Stiirgkhovim ministrstvom dobro vedel za vsa preganjanja, katera je moral v začetfu vojne naS narod pretrpeti* A Eolikor nam jo znano, ni imel niti poguma niti srca, preskrbeti po ntdolžntm preganjanim žrtvam od strani držav» za- Hofltenja. f! dogodki m saBetku vojne na našem ja- gu nas nepozabno pečejo t dušo. Do dane« niso ie Izdatno preiskani, a Se manj popravljeni. Ran ven dveh novoimenovanim poljskih ministrov tvorijo vsi člani sedanjega ministrstva vlado, Iti jo proglasila nemški kurz kot vodilno zvezdo za vsako avstrijsko vlado, in ki je označila edino le nemški narod kot hrbtenico te drŽave. Nobeden teh ministrov ni niti najmanj« skušal ugovarjati proti takemu vladnemu načelu, nobeden izmed njih se ni od -stranil iz ministrstva, ki je postavilo za vse narode tako žaljiv načrt. Vsi skupaj so bili v sporazumu z Seidlerjem In so tudi pošteno v tem smilslu sodelovk-li. Kajti govor ministrskega predsednika in njegovih pomagačev niso bile prazne besede in fraze. Dejanja so v tem slučaju BI a Se pred besedami. Mi Jia/o slovani to hudo občutimo. Poslancem je pri nas z a bran jen o, da se z volile i svo-bodono pogovore o perečih vprašanjih. Vojaštvo ln žandarji jim to branijo. Časopisje in cenzura nam n« dovoljujeta, da razpravljamo o najnuj-«»¡Sih narodnih in gospodarskih vprašanjih. ] m Ra^^' Našim fantom na fronti in sploh vojakom je zaJbranjeno na-ročeva/nje in čitanje narodno pisanih listov. V istem Gasu, ko se izganjajo slovenski uradniki iz domovine, raste ošabnost tujih uradnikov in njihova sov -ražnost proti jugoslovanskemu ljudstvu do nežno® -nosti. Nositelji tega nam sovražnega, na zatiranje in tlačenje jugoslovanskega naroda naperjenega kurza se vedno sede na vladnih klopeh. To nam je dokaz, fia kura preganjanja in zatiranja Jugoslovanov ostane le nadalje. Toda, gospoda moja, čim bolj je narod zatiran, tem bolj hrepeni po svobodi. S ponosom, radostjo in zahvalo moramo izreči našemu jugoslovanskemu narodu vse priznanje. Taka zasledovanja niso klonila našemu narodu dulie , marveč mu utrd|ila odpornost, mu dvignila pogum , in poglobila njegovo hrepenenje. Sploh moramo vsem morebitnim zlobnim govoricam nasproti ugotoviti, da je misel ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov na temelju samoodločbe v svobodni državi objela že vse plasti našega naroda. Ob tej priliki in v te} izjavi pozdravljam izjavo naših tovarišev v hrvatskem Saboru, ki so tudi iz svoje strani povedali odkrito r-> neinje Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvatski. Za-cvaljujem se tudi Srbom, Hrvatom in muslimanom v Bosni in Hercegovini, ki so kljub izločenju ustave v*izrecnem trpljenju vsled od oblasti hudo zanemarjene in pomanjkljive ljudske prehrane, kljub hudemu pritisku, s katerim so jih snubili iz Budirapešn te, zvesto vstrajali na misli, da mora dobiti u j od hijeni narod Slovencev, Srbov in Hrvatov lastno državno življenje. Ip kiar se tiče Slovencev, se iiiti po zapoSetih preganjanjih niti s pomočjo protinarod-nih slojev ne bodo dali odvrniti od edino prave s-meri in bodo delali naprej v popolnem sporazumu s svojimi hrvatskimi in srbskimi rojaki, dokler ne Io* sežemo popolnega državnega zedinjenja jugoslo a-skega naroda. Vsako vlado bomo presojali po tem, lako 'tališče zavzema napram osvobojenju jugoslovansl.'..¿a naroda od vsake tuje nadvlade. Podpirali bomo mo tisto vlado, ki nam prinese mir, kruh in po no svobodo. Glasovali bomo proti predloženemu t Sol«« so udero deflici na to besede. Nekako v-kiiuBovalno odgovori-: „08e, vso to ni nič„ tudi jaz imam dvoje rok in ako vidva ne morela vo8, pojdem sam» % volom na polje ln sama opravim vse težko delo. A kaj bode z Janezom, siromakom? Ko ne bo slišal drugega, kot preklinjanje, prenaSal udarce, v aaporu sedel, stradal in dobil jetiko od jeze. kakor nesrečni PavelČek. Stujik, Saterega so tam v štirih mesecih zmučili do smrti. In nikogar več no bo videl od vseh, ki ao ga ljobili na tem svetu, ne vas, ne matere, ne malega bratca, ne . . ., nobenega Človeka več, samo zlobne ia razuzdano vojake." wNe govori tako, Katrica", pravi starec s stisnjenim glasom. „Bole me tvoje besede. Cemu bi tožila tako bridko? Ti stokaš in trepečeš, kakor bi no dvomila o njegovi nesreči. Meni pa se kar zdi, da so fcvije; zaupam v dobroto božjo." Deklic« se komaj vidno nasmehne med solza -nai; ne odgovori pa ničesar in dalje gresta molče -flokler no prideta do vasi. Jftun je na eesti, po fateri so morali rekruti priti «fflraj iz Brehta, stala «snožica ljudi v malin gručah. Vsi so nestrpno čakali, da bi slišali, kako io je EonSalo žrehanje. Lahko je bilo spoznati tisto, katerih sin, brat ali ljubimec je #el v Breht; tu in tam je stala mati s predpasnikom pred očmi; očeta, SI se Je silil, Ra bi sakril strah, ki pa se mu je proti njegovi relji bral a obraza, deklico z bledimi liti in plahim pogledom, hodečo od ene gruče do dri> BO. kakor bi Jo gonila tiha bojazen. Mnogo drugih, ki so stali tuknj ia agolj ra8o-▼oftnosti, je naglas govorilo in se Šallilo. Stari ko-va8, K jo svoje dni služil pri Napoleonovih dragon-tlh, jt na tiso moG BvaliJ voSedlki stan, pri tem pa t» It podpiral pijan! sin mlinarjev, Si Je služil 11 mesecev iu meS tem »pravil in zapil o&etovo pro »oženje, Kortš si govoril s slabim namenom; tola»-8ti Jo ffotol STGje bqj«*Qiv» pri}atel}o a nasttnjteatml spisi, salo Jo Ko«2 ve»« „Vsa! dan juha in meso, denarja kot Črepii , Modro pivo, zala dekleta, ples, >|mkok in borenje, da cunje lete naokoli; to vam je življenje; Saj ga ne i:(«nate, saj nič no veelel" a njegovo besedo so imele tisto nasproten »poh; pomnožile so materam solze in ozlovoljile , marsikoga, Katrica se ni mogla dalje premagovati:. v te Jalah jo bila beseda, ki ji je ranila srce. S povzdi eajeno pestjo jo planila proti posmehovalcu ter krilata: „Sram vas bodi, nesramni kovač! Vsi naj po stanejo taki pijanci kot ste vi, kaj ne? In pa prfdneži Kot malovredni potepuh, ki se pri vo^ ! ni naučil drugega, fcajcor razuzdano živeti in sie Se spraviti poti zemljo 1" Mlinarjev sin se Jo togotno zagnal proti njej, in hotel biti surovo a predrzno deklico, a ta hip ie »klical nekdo na drugi strani oeste: „So žo tu! So že tul" In res jo bilo v daljavi videti rekrute, ki so iz gozdiča stopili na cesto in si Bližali vriskajo in pre-povaje, da je zrak odmeval. Nekateri so v znamenje veselja visoko metali klobuke in čepice in vsi «o pa bili videti kot tolpa pijancev, ki se vračajo z žeg -nanja. Tega pa ni bilo mogoče videti, kdo izmed teh jo pel in bil vesel, kdo pa Je molčal in bil potrt. Ko so se rekruti pokazali na cesti, so jim od vseh strani hiteli nasproti sorodniki In prijatelji, — Stari ded nI mogel iti tako hitro, dajsi ga je Katn-ea vlekla aa roko. Ko nazadnje deklica ni mogla vaii fcrzdatl svoje nopptrpežljivosti, videča, kako so ma-toro in tfekletal a glasnim vriskom objela nekatere mlaflenlfe, jo izpustila dedovo roEo in kolito» Jo mo* gle toKla naproj, a so aflnjci ustavila sredi poti bet bi }o bal» nhromVfe nevSBna mt®, Opotekajo se Je v-Stasnito as Orn», radona* gtevo ma drevo, «b6ta>& is lofitAfc , i , , Bali 6 priBIdojliv. t. «rcnate 1B14 „_ »trtama pittraJtana. OGcrrornlS« ifesfctaio Io«pSlQtw-« C*hi i» mnogi Poljaki.) Hussareku se j« posrečilo pridobiti rajsen Mera-•8T So tudi Poljak» za državni proračun, lei !• bi! v državni zbornici sprejet a 213 glasovi proti 19t> glasovom, torej z neznatno večino 19 glasov« nakar jie bilo poletno zasedanje zbornice zaključeno. Sel j« Seidler, zatiralec} Jugoslovanov, a mi smer «stali, šel bo pa tudi Hussarek. ako bo lictdil po stopinjah Seidlerjevili, a mi Jugoslovani bomo o* stali. Da bi se Nemoi v svojem slepem sovraštvu do Slovanov, zlasti do Slovencev, toliko streznili in prišli dc prepričanja, da tudi Slovan stpa na dan in zanteva svojih pravic, to menda še tudi sedaj ni tipali Eno pa je gotovo, da v naši državi ne bo prišlo poprej do reda in miru, dokler Jugoslovani ne dobijo svoj« samostojne., naodviisne držav» pod iez-ktfn Habgburžanov* t Sir«a 8. Slabi gospodarji. SlaH gospodar je tisti, ki kopiči dolg »a dolg» pa ne skrbi, da bi se dolg skrčil. Tudi naša vlada je slab gospodar. Celoletni državni izdatki znašajo, kakor je vlada izkazala v začasnem državnem proračunu za leto 1918, nič manj nego 24.321 milijonov K, dočim znašajo dohodki samo 4859 milijonov kron. Celo državno gospodarstvo ima torej blizu okoli 2Q milijard K primanjkljaja, ki se bo moral pokriti z najetjem novih vojnih posojil, Dosedanji vojni dol -govi znašajo že nad 57 milijard K, od katerih je le 25 milijard pokritih z vojnimi posojili. Sedaj bo vjla-da zopet morala najeti 21 milijard K novega vojnega posojila. Ce bo vojna trajala Še naprej v dosego tistih ciljev, ki jih želijo vsenemci, bratci naših gg. nemčurjev, bomo imeli okroglo 100 milijard vojnega dolga. (Nemčija ga ima že zdaj blizu 150 milijard!) .Teh 100 milijard bo požrlo na leto nad 6 milijard K obresti. Proračun za leto 1918 in 1919 pa izkazuje, dasiravno imamo tako visoke davke, samo 4% mili -jarde dohodkov. Kje so še torej državne potrebščine? Primanjkljaj bo leto za letom večji in mi hitimo gospodarskemu polomu naproti. Dasiravno poka v gospodarskem oziru, vendar Še vlada nima nobene resne skrbi za to, kako bi se izmotala iz te polomije. Nasprotno! Mesto, da bi poskušala gojiti zadovoljnost med narodi, pa jih naši ministri z nesmiselnimi govori vznemirjajo in razburjajo ter ščuvajo drugega proti drugemu. Nemcem na ljubo vlada prezira položaj ter stopa naprej po tej nevarni in pogubni poti. Kam nas bodo privedli J ministri, si lahko sami mislimo. Naprtili nam bodo ogromne nove davke in druge dajatve. Zgodovina bo pa zapisala v knjigo, da se je vse to zgodilo ob času nadvlade nemštva nad slovanstvom r Avstriji« i i Vinske cene. Poslanec dr. Fr, Jankovič je r imenu vseh jugoslovanskih štajerskih tovarišev se obrnil do poljedelskega in justičnega ministra s sledečim pis -mom: Iz Slovenskega Stajerja smo dobili obvjestilo , da v brežiškem okrajnem glavarstvu orožniki pri vmorejcih izprašujejo, kako drago se je vino prodajalo. Po gostilnah jemljejo poskušnje vina in jih pošiljajo v Gradec v svrho preiskave. fOd zanesljive strani zvemo, da se na sodnije pritiska, da se morajo vse Stranke kaznovati, ki so najvišje cen® prekoračile. Vinorejci so radi tega zelo razburjeni, ker se doslej še ni slišalo, da bi vlada na tak oster način nastopila proti trgovcem, prodajalcem usnja itd., kot se sedaj namerava proti proizvajalcem vina. Baš te neznosne cene, ki se za blago od trgovcev, foaranta-čev in prekupcev zahtevajo, so kmeta in vinograd -nika prisilile, da so nastavili cene vinu višje, da bi zamogli svoje najnujnejše potrebe vsakdanjega dne vsai deloma kriti. Razumljivo je vsled tega, da se je spodnještajerskih vinogradnikov radi nameravanega kazenskega zasledovanja polotila velikanska, naravnost nevarna razburjenost. Ce bi se res nameravalo ljudstvo radi neznatnega prekoračenja določenih vinskih cen kaznovati, bi se naroda polastijl skrajfno nevarni nemir, katerih posledice se še ne zamorejo preračunati. Vrednost denarja pada od dneva do dneva tako, da je kmet primoran ceno svojim pridelkom višje nastaviti. Vsled tega svarimo pravočasno pred takimi koraki. Da bi se posledice takega nevarnega napačnega koraka zabranile, si dovoljujemo Vašo eltscelenco o tem obvestiti in uljudno prositi, da bi se t» nameravani koraki takoj ustavili. Rekvi* iranje v ptujskem okraj u. DH Sv. Lovrenca v Slov. gor. nam pišejo: Od vseh Strani se slišijo obupni glasovi, kako bo3o kmetje v jeseni orali na njivah in s čim bodo gnojili. Živino so nam odvzeli, gnoja na tak način ni in kljub vsem tem neugodnostim, katere tlačijo tmetsko prebivalstvo, s» zahteva Se zrnje ▼ pretira- nih množinah. Mnogo na tem, da se a Staeti tako nečuveno postopa ter se pri odvzetju živine godijo »elika krivice, so krivi gotovi ljudje, kateri imajo to relo siv&r v rokah. Le-ti se ne zavedajo svojih dolžnosti napram kmetu in po krivdi teh ljudi so mnogi občutno oškodovani. Tako postopam^ i« treba z o-goröenjem zavračati. Komisija, katera j« odločevala, toliko je kateremu treba oddati, je v nekem kraju zapisala nekemu manj posestva kakor ga ima v resnici, na taki način in po krivdi par, Mihelnor je dotični močno prizadet. Nimam sicer tukaj namena kritizirati dosedanji sistematični način rekvüriranjat živine, ker se na moje kritiziranje tudi nihče ne bi oziral, toda vendar hočem opozoriti vlado in gotoive činitelje na morebitne posledice tega brezobzirnega rekviri-ranja. Pred vsem bi se naj zahtevalo, da se k rek-viriranju pritegnejo tudi grajščaki in enake vrste ljudi, kakor so tukaj n. pr. mestni oče in velik prijatelj Slovencev g. Ornig, kateri še ima polne hleve raznovrstne živine, dočim siromak nima niti ene krave. Tudi proti temu sistemu je treba protestirati, Ce 5a živi pravica, naj bo za vse in -ne samo za nekatere. Par mesecev še in šla bo zadnja živina s hleva, posledica tega bo, da drugo leto ne bo nihče mogel obdelati zemlje. In kaj bo potem, si vlada že sedaj lahko predstavlja. Toda tedaj bo že prepoznOi A kljub vtsemu temu se še najdejo hujskajoči kriöaöi-t ras» ^ ¿¿smt&i&i» & toda stvar se jim ne bo posrečila, ker nv stojimo trdno za deklaracijskim programom in ne odnehamo za las, magari če se visi Nemci in nemčurji na glave postavijo. Živela Jugoslavija* osvoboditel-jica slovenskega kmeta! Haše žrtve za domovino. Od Sv. Petra niže Maribora se nam poroča: Dne 26. julija je prišlo poročilo, da je padel dne 3. julija #na južnozapadni fronti Roman Bregant, sin Franca Bregant, posestnika in tesarskega palirja v N e b o v i, Pokopali so ga dne 4. julija na pokopar lišču vasice Tollo v okraju Borgo na Tirolskem. Junak je bil zet Janeza Slik, cerkvenega ključarja in kmeta v Hrenci, ki dan na dan pričakuje zastonj iz ruskega vjetništva svojega že 4 leta pogrešanega Sina Janeza. Sina ni, zet je umrl, zginilo je blagemu očetu- upanje, da bo imel pomoč pri svojem velikem delu in trudu v jeseni. — Izvanredno žalostna usoda je zadeia viničarja Janeza Kostanjevec v V o d o-1 a h, Štiri leta je čakal na svojega v Rusiji vjetega sina. Nobenega pisma ni bilo o njem, ne glasu. Sedaj se je oglasil pred 14 dnevi iz Vel. Mezeričev, da je prišel srečno iz vjetništva in da upa na veselo svidenje. Šteli so ure, ko bo prestopil dolgo in težko pogrešani sin domači prag. A ravno na materin god dne 26. julija pride v hišo pismonoša, ki je prinesel brzojav, da je sin umrl dne 25. julija v Celju pri svoji nadomestni stotniji 87. pešpolka, odkoder se je mislil vrniti domov. Dne 28. julija popoldne so ga pokopali« Sla sta oče in mati na pogreb, da bi ga Še videla vsaj mrtvega. — K tretjemu pride rado, pravi pregovor. Žalibog se je uresničilo i pri nas. Dne 29. julija je dobila naša občespoštova-na obitelj Jožefa Lorber,, cerkvenega ključarja in župana v S t. Petru, pretužno vest, da je padel nadebudni najstarejši sin Pepi. Poročilo se glasi: »S prisrčnim sočutjem si usojam Vam, blagorodni gospod, poroča$„ da je četovodja Lorber Jožef, 4. bat. težkega polj, art. polka št. dne 24. junija daroval svoje življenje za domovino v zvestem izpol -njevanju svoje dolžnosti. Vzvečneli je bil dne 25. junija 1918 pokopan na vojaškem pokopališču IJI. v Campo Mulo v okraju Sedem občin v Italiji v posebnem grobu št. 48.931. N. ti», p.! Štefan Homjak m, p. diviz. župnik.* Ob binkoštnih praznikih je oče I orber sam smrtnonevarno zbolel in bil na domu s-previden. Prišla sta nato oba sina vojaka, Pepi in lojzek, na dopust. Cez 14 dni sta se vračala mirna nazaj, ker je očetu postalo boljše, A vrnil se je angel nesreče zopet k Lorberjevi obiteljd. Mesto skrbnega očeta je vzel s seboj v večni mir Pepeja, ki je bil ponos in ljubljenec vseh. Mogoče se je še ceio blagi mladenič ponudil Vsemogočnemu tam na fronti kot žrtev zarsv°.i0ga preliubljenega očeta! In Bog jo je sprejel, mi pa se klanjamo ponižno njegovi pre-sveti, nam nerazumljivi previdnosti, ki vse obrne zopet v; na^o dobrobit. Bogu bodi za vse hvala in zahvala! Naši slovenski junaki pa naj počivajo v miru! Žrtve so našega naroda, za naš narod! Njih spomin naj bo večen! Borba z Italijani je ugrabila vzglednega mladeniča desetnika Martina Žnider iz Sladkego-r e pri Šmarju. Bojeval se je hrabro na vseh bojiščih in je bil že odlikovan s svetinjo II. vrste. Dne 19. julija je padel, zadet od sovražne granate. Bil je takoj mrtev. Kakor že doma, bdi je tudi med vojaki priljubljen. V hedeljo, Bne 21. Julija, temo pri Sv. Miklavžu nad Laškim pokopali zopet eno žrtev (e nesrečne vojne. Dne 19. julija je umrl tukaj Fr. Lapornik. posestniški sin iz Konoa. Star je bil 27 let. Rajni je služil pri 87. pešpolku. Lansko leto je bil na italijanski fronti, kjer ga je zadela nesreča; dobil j« n s« strupenega plina. Bil je mnogo Časa g bolnišnicah. Letofr q Veliki noči je pa prišel na oče* tov dom, kjer pa je vidno hiral, dokler ga ni dohi ■ tela smrt. — Naša čeprav mala župnija ima veliko Srtev ■ tej vojni« Kadar stojimo ob grobu .r>i»»re?ker smatram, da ni naloga diplomacije , da se naj sili sovražnika ,v obupni boj, pri čemer bi bili tudi mi imeli večje ali manjše izgube. Član gosposke zbornice Barvinski je iznazil željo, da bi se nai v naši državi uvedla čim.ireio narodna enako vrednost vseh narodov, kar bi bilo za državo le koristno. Nato je bilo zaključeno poletno zasedanje gosposke zbornice. , Naš cesar je svoj čas pisal rumunskemu kra tju Ferdinandu prijateljsko pismo, naj sklene mir z 'Avstrijo in Nemčijo ter naj deluje za trdno organizacijo med vladarji, da se tako prepreči prekucuško gibanje, ki hoče strmoglaviti vladarje. Grol Cernin je izjavil v naši gosposki zbornici, da je on svetoval cesarju ta korak. 40 milijonov vojakov na bojiščih. Vojni urad Združenih držav Severne Amerike je izračunal po poročilu lista „New-York Times", da se udeležuje svetovne vojne 40 milijonov vojakov, od katerih odpade na četverosporazumove (nam sovražne) države 27.5 milijonov, na osrednje države (Avstro-OgrsK« , Nemčija, Bolgarija in Turčija) pa 10.6 milijonov m ua mornarico 2 milijona mož. Izlandija neodvisna od Danske, V danski zbornici je bila sprejeta zakonska predloga, da se^otok Izlandija popolnoma odcepi od Danske in bo v bodoče Izlandija popolnoma neodvisna od Danske, pač pa bo imela istega kralja kakor Danska. Tajni mirovni pogovori v Švici? V mestecu Vevey v Švici se vršijo mirovni pogovori, katerih se udeležujejo voditelji raznih strank iz vsen vojujo-cih se dežeL i :din, 3; ŽnidariČ Jožef in Marija, Meretinci, 2; Po-tokar Gregor, župnik, Bočna, 10; Sprevodnik Puh v Mariboru 10; Kumberger Peter, Sv. Vid pri Grob.. 20: Izobraževalno društvo in Marijina družba Sv- » Ema 62; Dve neimenovani Sv, Križ pri Slatini 5' Robič Jožef, vulgo Dolar, Hoče, 5; Glosemčnik Pe-ler, Razbor, 100; Sturnpf Marija, Kraljevci, 10: janež Deučman, Selnica ob Muri, 6; K. Marijan in Eiizab. 6; Šlander Anton, kanonik, Staritrg 500-Kumer Rudolf, Spodnji Duplek, 10; Rozman J., župnik, čemeče, 25; Zemijič Jožef, posestnik, Crešn.e-vci, 100; Slekoveo L, Kraljevci, 25; GlcdeS Gera'in Alojzija v Slivnici po 1 K; Mladeniška Zveza Kou-jice 50; Senčar Alojz, vojni špital 312, 4 K- Pun-garšič Anton, Sv. Duh, 4; Kranjo I. E., BiŠ, 5 K* Kermek Alojz, poštni uradnik, Sv. Benedikt v Slov. gor. 5; Šerc Alojz, Gorica, 2: Švarc Magdalena v Mariboru 1; Holo Matija, Sv. Anton v Slov. gor., t) K; Sturm Alojz, Maribor, 20% Neimenovana v G.Radgoni 10; Posojilnica Sv. Jurij ob Sžjvnici 20; Neimenovan v Mariboru 20; Dr. L. Kraaberger namesto venca na grob t g- dr. Tiplifl 20; Duh Jfl,n., Spodnji Duplek, 2; Obran Matija Maribor, 50 K:; Klarifl .Štefan, No-suas pri Mariboru, 4; Karel Lu-bw dvorni svetnik. Gradec. 13-: Jahajte« Ifarft« Sel išči, 10; Povb Veclav. Sv, Venčni» S; Temen* janež,, Zlatoličje, 1; Gornik Jožef, StrihDv»», 1 K$ Okoslavski 100; Slemnik Jernej 31; ©ošfcar Martin, Lastomeroi 23; Gačnik Frančiška in Poček Marij« l Brežicah po 2 K; Kmečka hranilnica in posojilnica Konjice 100; Valant Neža, Sv. Magdalenat i K;v Koželj Treza, Zagorje, 2 K. — Blagim d.rov!alcem najprisrčnejša hvala! — Dr. Anton IsrovŠek, ravnatelj Cirilove tiskarn« v Mariboru, Koroška lica 3. Podpirajte Dijaško kuhinjo v Mariboru! Vsako leto vojne je za Dijaško kuhinjo v Mariboru te-žavnejše. Sicer se je skrčilo število dijakov, a \1sa živila sq se podražila tako, da mora naš» društvo plačevati ogromne avote, če hoče nuditMe nekaterim dijakom razmeroma tečno opoldansko llrano. Pred vojno nas je stalo dijaško kojsilo 20—24 t, zdaj moramo plačati zanj 2 K. Kako bo v prihodnjem šolskem letu, Še ne vemo, lahka pa trdimo, da bo v tem oziru Še slabše. Približno si vsakdo lahko izračuna naše stroške, če mu povemo, da smo dajali v preteklem šolskem letu povprečno 22—25 dijakom vsak dan kosilo. Mnogo blagih dobrotnikov se je spominjalo našega ljudomilega društva; pošiljali so prav pridno darove, a z obžalovanjem moramo tudi pov-darjati, da je marsikdo izostal, ki je v prejšnjih ča-sin pošiljal našemu društvu bodisi denar ali živila» Res je, da so druge narodne potrebe zahtevale naših denarnih žrtev, a pri vsem tem nikakor ne smemo pozabiti na Dijaško kuhinjo v Mariboru. Izmed vseh revežev so pač najrevnejši dijaki. Že v prejšr njih časih se jim ni dobro godilo, kako Je to še le zdaj, ko ubogi dijaki večinoma nimajo ne zajterka, iD ne večerje! Posledice teh razmer se kažejo v šol in v zdravju dijakov. Tega pa Slovenci nikakor ne smemo pripuščati, da bi naša šolska mladina vsied pomanjkanja hrane morala opuščati študije ali pa trpeti na zdravju. Saj bo ravno v prihodnjosti treba, da bomo imeli inteligenco, ki bo sposobna zasesti mesta vsake stroke. Zato prosimo uljudno: Ljubi Slovenci, darujte za Dijaško kuhinjo v Mariboru I • Spominjajte se je ob veselih in žalostnih dogodkih, v oporokah in ob drugih prilikah; vse kar storite zanjo, vse bo v prid milega nam naroda. Ce bi kdo nameraval prirediti zbirke med znanci, naj nam blagovoli pisati dopisnico, vpošljemo mu položnice poštne hranilnice. Tudi živila radi sprejemamo, a v tem slučaju se nam mora to pismeno naznaniti, da pre-skrbijmo pri o. kr. okraijnem glavarstvu dovoljenje za uvoz. Vsa obvestila ter pošiljatve je nasloviti n« Dijaško kuhinjo v Mariboru. Dve veteranski slavnosfci. Od Sv, Petra niže Maribora nam pišejo: Na Petrovo, na god našega patrona. smo molili po namena sv. Očeta za skorajšnji, tako globoko zaželjeni mir. "V nedeljo, dne 30, junija, pa smo se spominjali na poseben način našega presvitlega cesarja ob priliki lepe slovesnosti, katero je priredilo na, Gori veteransko društvo od Sv Benedikta v Slov. gor. pod vodstvom svojega načelnika Frančiška Kavčič. 2e pred vojsko Si jeo-menjeno društvo pri najši gorski Materi pripravila lep spominek in sedaj obiskuje to cerkev vsako leto Prišli so letos veteran i-romarji z bandero in godbi prav slovesno. Bil je pa tokrat r a vin o na dopustu t . in kr. vojni kurat Marko Krajnc, ki je vodil cei.> slovesnost. Pričakoval je romarje z našimi veteran-c!.. zbranimi okoli svoje zastave pri župnijsid cerK-vL odkoder so potem vsi skupaj korakali, spremljani od velike množice ljudstva, na Goro. kjer je bila pridiga in slovesna sv. maša. Po »v. maši je nagovoril in blagoslovil romarje domači g. župnik. Potem pa so odkorakali proti župnijteki cerkvi, kjer se je g. načelnik v izbranih besedah zahvalil čč. gg. župniku in kuratu in šentpeterskim veteranom za prijazen sprejem in se priporočal še za prihodnjost« -- Drugo veteransko slovesnost pa smo v župnijski cerkvi obhajali 14 dni pozneje. Kakor vsako leto, se smo tudi letos ta dan spominjali vseh naših rajnih vojakov od leta 1866 do sedanje svetovne vojne.- Za njo se je darovala rana sv. maša; za nje se je darovalo skupno sv. obhajilo, kateregi. so se na vabilo udeležili sorodniki vseh padlih. Namenili so udeleženci pri sv. maši svetiti, pa žalibog niso dobdi sveč. Za to in še eno večno sv, mašo za rajne naše voiake so nabrali naši veteranci čez 1000 K< Največjo zaslugo pri tem ima Janez Cafuta, veteran iz i. 1866, ki je tako postavil svojim tovarišem.in sebi prelep spominek, ki je dražji in trajnejši kakor vsak drug! Na dopustu zaboden. Od Sv. Barbare v Slov. gor. nam poročajo o žalostnem dogodku: Dne 9. junija t. I. je Ivana Ceh imela poroko, dne 24, julija po je Že ležal njen mož Ivan Ceh, še koma,t 24 let star, mrtev na pragu domaČe hišice r Zimici, Bojeval se je čez tri leta na fronti, dobil je od tam do< pust tn bil potem nekaj tednov čez dopust doma. O-rožniki so prišli po njega in ko je stopil skozi vrata na prag, zabodel ga je orožnikov bajonet v hrbet in bil je v par sekundah mitev. Žena ni bila, doma. Obiskala je njegove starše, in na potu je srečala, ko t>« peljali mrtvega moža od -hiše v mrfvašnico. Ne-»reini mož je bil miren in spoštovan po vsej okolici. Podrobnosti strašne nesreče še niso znane. Pomiln-j«nc ubogo mlado vdova Nesrečna vojska, kaj vbo zakrivili! Vjetnlio se vrajlajo. Iz Rusije so pcSil- jaii vs« tiste vjetnfloa, Id Še dosedaj* .uiw mogli v 1. avgusta I&1S. i$o v Ruisiji pri odpravljanju vjetnikov, Največ.a je {«žara spraviti vietnike iz daljne Sibirije v Avst o ¿grško. Odlikovani so bili sledeči slovenski vojaki: S srebrno hrabrostno kolajno II. razreda: Oder Ant. in Gregor Jakob, oba doma pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; z bronasto kolajno: Valentin Vogriu cd Sv; Trojice v Slov. gor., Enčič Karel od St. Ilja v Slovi gor.; Bauman Frano iz Pernice, Bukovec F. iz Vavte vasi. Tudi letnik 1870 bo Se tekom tega leta odpuščen. Ravno tako bodo za stalno oproščeni kmetje iz letnikov 1871, 1872 in 1873, ki imajo izvid B in C. Tako je iz„avil domobranski minister, Ubežiti vojni vjetniki. V zadnjem času se do-gaiajo sluč; i, ko vojni vjetniki samovoljno zapuščali kraj, katerega, jim je vojaška oblast odkazala za delo, pobegnejo in samovoljno brez dovoljenja stom-jo k e drugod v delo ali službo. Kmetu ali kakemu drugemu podjetju je strogo prepoveda- o sprejeti v službo ali za delo s ,loh vojnega vjetnika, kateri ;e svoega delodajalca brez oblastvenega dovoljenja zapustil. Zoper tozadevne prestopke so določene visoke denarne globe. Velika nesreča se je zgodila v Nemčiji ; a *>.-hodni železnici dne 30. julija. Iz tira je skoč i br-zovlak. Mrtvih je nad 40 oseb. Petko a.„Straža" bo radi pomanjkanja pa. ir-ja izšla zopet samo na štirih straneh. Dokler to- r-h.n no ošl e tiskarni več papirja, b.-do list izšli zc-■ et v ski-česii obleci. Naš podlistek. Na splošno želje, naših eitatel-iev smo začeli z današnjo številko priobčevati daljši < odlistek „Vojaški novinec", ki bo gotovo zanimal posebno v sedanjih vojnih časih mlade čihitelje. Gospodarske novice. Izposojenega žita ne 'dajo nazaj. Ko so meseca ma a Kmet e „posodili" državi svoje zadnje zaloge žita je vlada obljubila, da bo to žito do dne 1. julija od svojih ukrajinskih „zalog" vrnila kmetom. A vlada ni dobila ukrajinskega žita, tako da e mora-n žito plač ti v denarju. Koroška deželna vlada je dala kmetom kot protiuslugo več sladkorja, usnje in cirnge potrebne stvari. Kedaj bo neki grof Clary — prišel na tako misel? Žetev v Ukrajini, od katere so mnogi upali rešitve, ¿e letos — slaba. V okrajih Proskurov, Užica k Kamenec je ozimna zelo slaba., ker je bila spomladi velika suša. V drugih okrajih je ozimna malo boljša, ¡a jarina je skrajno slaba. Lepo je le proso in koruza. Izvažanje žita pa je zelo težavno. Romarske tolpe in veliko pomanjkanje vozov zabranjuje izvoz. Vojaške oblasti so pokupile žito v Ukrajini kar na klasju Za oral ozimne so plačali 100 K. Slamo dobi posestnik nazaj. Za živež se mu pusti samo ena ir.tjina pridelka. Uporaba' žita na kmetih. Od 2(2. julija naprej se računa na kmetih za odraščeno osebo (od 15. leta naprej) na mesec 11 kg žita, za mlajše 9 kg in za nekmetcu ilce 6% kg žita. Ce vam mlinsko karto ne izpolnijo tema primerno, opozorite žitnega nadzornika na tozadevno odredbo urada za ljudsko prehrano z dne 22. julija 1918. Minister upa, da bo boljše. Minister za ljudsko pre: «jo Paul je izjavil, da bo prehrana ljud -stva v letošnjem letu boljša kot lansko leto. Minister pravi, da je letina bogatejša in da nam bodo Ogri dali vse svoje preostanke. Ce o a rani krompir. Za rani krompir so določene slede e najvišje cene in sicer za 1 kg: v dobi od 18. do 29. julija 64 v, od 29, Julija do 10. avgusta 68 v in od 10. avgusta do 17. avgusta 52 vin-Za rani kr npir, katerega proda, pridelovalec na trgu, veljajo ; ste najvišje cene, katere so določene za dotiSni tr Pod; late za smrekovo skorjo. Trgovsko ministrstvo naznanja, da dobi vsak, kdor izdela in ¡»roda 1 vagon smrekove skorje, ki se jo rabi za stroji- S to pri izdelovanju usnja, 3 kg podplatov in sicer od centrale z. kože in usnje na Dunaju, II., Asper i -bruckeng so 4-0. Kdor torej dokaže, da je oddal 1 vagon s . j ove skorje, dobi od imenovane centrale 8 kg j.i htov, za katere pa mora prositi pismeno. Najvišje cene za repo na Ogrskem so določene na 50 K .100 kig pri pridelovalcu, na 65 K pri ve-letrgovcu in na 80 vinarjev 1 kg za podrobno prodajo« Vagon živine poginilo. V Bolcan na Tirolsko t,e je pripeljal nedavno vagon rumunske živine. Bili so krasni voli. Ko vagon odpro, so bile vse živali že -• mrtve. Vsled lakote so živali druga drugo grizle, dokler niso vsled ran in gladu poginile. Apno, lepo. belo se dobi pri g. Horvatu, Sder-jeva ulica 9, Maribor. Preskrbite se z apnom, ker ga i ozneje ne bo. Dopisi. Maribor. V torek, dne 80. julija, je umrla v 51. letu svoie starosti gospa Neža Zorko, rojena Sovič, soproga g. Antona Zorko, železniškega podurad-nika, po dolgi in mučni bolezni, sprevidena g sv>. zakramenti za umirajoče. Pogreb bo v ietrtek, dno L avgusta, popoldne ob L uri iz hiše žalosti, Heu-gasse Št. 3 na mestno pokopališče «a Pobrežju. — Conjoni Zorkovi obitelji našo sožalje! Pokojmci svo-tife rein a la&! SEOVfljyiSiCI O O. g B O D A R. SU'sw* 6. Maribor. 121etni Šolar Ivan Terčko jo v pone-deliek ^rišel na Pragarskem pri igranju na tračnicah tako nelsreSno pod železniški stroj, da ga je sli i ovozil. Fanta so prej>eljali v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Maribor. Vsled nemčurskega pritiska je magistrat pred dvema mesecema zaprl gostilno g. Golecu na Tegetthoflovi cesti z motivaoijo, da g. Goleč „ni zanesljiv" vker je Slovenec). G. Goleč se je pritožil na cesarsko namestništvo, katero je ugodilo rekurzu g. Goleča. Te dni ]e dobil mariborski magistrat iz Gradca akt nazaj. Tako je zopet Slovenec zmagal nad ostudno nemčursko hujskarijo in škodoželjnostjo NamČurgki petelini so si brusili pete, pobirali so podpise, a sedaj je vendar zmagala pravica. Hoče. Dne 15. julija je v 85. letu svojo starost' umrl Jurij Vornik, mlinar in posestni! v Spo Iiočah. N. v m. p. 1 Zrkovcl. Dne 19. julija jo po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal v 56. letu posestnik Jurij Friš. Bil ,e dolgoleten naročnik „Slovenskega Gospodarja" in nai vrl somišljenik, Bodi mu žemljica lahka I St. Jakob v Slov. gor. Dne 28. julija je po dolgi in mučni bolezni umrla Mimika Peklar, hčerka -edinka g. Dominika Peklar, gostilničarja v 'Spodnjem Dola. Pogreb se je vršil v torek ob obilni udeležbi. Pri kiši žalosti in na grobu ji je jareninski pevski zbor zapel žalostinko. Pogreb je vodil in govoril nadrobni govor dekan vlč. g. Cižek, Globokopotrti rodbini naše sožalje! Rajni Mimiki pa svetila nebeška luč* Št. ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. julija, smo se i rav dobro imeli v našem Slovenskem domu. Igralke in pevke so dobro rešile svoje vloae. Hvala imi Posebno ra se zahvaljuje Bralno "društvo Jare-ninčanom. N,ihov t evski zbor nas je izvrstno zabaval pri celi prireditvi. Ena izmed pevk je darovala svoio brošo, da se je na dražbi prodala z prid slovenski šoli v Mariboru, znesek 70 K. Hvala njej in vsem, ld so k lepemu znesku pripomogli. Od prireditve same dobi slovenska šola v Mariboru 150 K . — Na narodni j raznik (sv. Ciril in Metod) so naša dekleta nabrala vsega skupaj okrog 200 K za stra -dajočo deco na jugu. Vsem nabiralkam in darovalcem jugoslovanski pozdrav! Sv. Ana v Slov. gor. Bralno društvo ponovi na s; lošno želo v nedeljo, dne 21. avgusta, igro „Mar-jelka" in vprizori tedaj tudi burko „Mutast muzi-kan t." Temu še sledita dva nastopa. Kdor so želi malo razvedriti, naj pride omenjenega dne ob štirih popoldne v prostore gdč. SeyIriedove. K obilni udeležbi vabi odbor! Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 21. julija je čislano hišo Cučekovo v Kutincih zadel hud udarec, U-mrla je, sprevidena s sv. zakramenti, dobra mati A, Cuček. Rajna je bila vzor slovenske matere. Vzgoji-la je svojo otroke v pravem slovenskem in katoliškem duhu. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi dne 23. julija. Svetila vrli Slovenki večna luč! Sv. Lovrenc v Slov. gor. Vsled nestrpnosti , ki vlada v ptujskem okrajnem zastopu proti nam Slovencem, postavlja okrajni zastop ptujski samo le nemške napise. Tako n. pr. ,0." Kumno ▼ veliki mali množini kupim. Fanc Huber, trgovte, Maribor, Tegetthcf ova nlica. 929 Kupim posestvo, tndi vinograd, s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem 'tanju. Ponudbe z ceao do 15. avg. na uredn štvo tega lista pod „Posestvo 916." 6'belni vostk in strd kapuiem. Posodo dam sam. R»yer, Tegett hofovanl 67 Msr bor. 9 "4 Iščem mslo posestvo, 4 do 6 •-ralov, 2 njivi, travniki in nekaj gozia. Naslov »e prosi: L. Z, Celje, poštno ležeče. 971 X Proda te: X PoJnokrvni „Fuchs Wallach", 8 let star, 166 cm visok, sijajno vesi in jezdi, dragocen „exsterier", popolnoma brez napake se proda. Stotnik Zupane, Maiibor, Nsjty-jeva o 11, I I, nad. ir. 15. 987 Mdška obleka št 44—4 6, temno sive barve, bolj debelo blag), toda zelo fioa in močna, s pravo laneno močno podstav«, pols'av-liena se proda za «50 — K Tudi dve rjuhi za posteljo, nnčni, kos po H. 120-—, koča ali oieja za posteljo ali konj* K 360 —, iensta srajes, močna K 50'—, nahrbtnik K öl)'— se proda Vse iz mirnega ruša in fino. „<4ehlaa" Gradec, Bteyrerg. 60/11. 905 Dva dobra samokresa se prodata s patronami v Žičah št. 44, polita Sv. Duh-Loče. 9,7 Lepo posestvo, hiša z gospodar-sk m poslopjem • 0'/, eral», oi mestne maribortke meje '/,ure hod», se po ceni preda proti lahkim plačiln m pogojem Naslov pove g fieliušek, Maribor. Evgenova nlica št. 6. 9n4 Novi raečti viioki ženski čevlji it. 89. —„Engelhornbüeher"— se prodajo. Meljska eesta IS. I. nad-»tr.__977 Kobila, mlada, teiks, preda Ksr-tin, trgove«, Gornja Polskava pri Prage skem. 988 Prod» s* debroideč« gostilna v Studeac h pri Maritoro. V. An-drejik, Koroška cetta 22, Mar bor. __9->l Koš za vino prešat se proda Na slov v upravi. 974 Vpreinji v0« «t proda. Frausttn-denersti afie 1». tobrežje, Maribor 980 Portla- d cement v sodih i. 200 kg ravnokar dospel. Avstrijska petro-lejska družba, Maribor, Burggasse it. 8. 980 lii» a aa trgovino na vagin, 2 nadstropna. Hiša za najemnite 1 in pol nadatr. 1 minuto od mestne meje v Gradcu in Eggcnbergn se obe takoj prodata is p ost« roke n nakupno ee&t K 12(.000. Bremen «a 4f.( 00 K. Hiša se proda samo Slovencu Dopisi se naj pošljejo n» naslov: „Hiia v Gradcu — dobro naložen kaiitil J. J. 931 na upravo „81 jv. Gosp." Več metrov finega domačega platna se proda Kdor teli kopiti, aaj ie oglati pri Eraitn Majhenii v Pobretjn, p. Bv. «id niža Ptn-j*, 87» Proda ie posestvo v Šmarisem pri Celja, Redi te lahko 12—14 fl v govejo živine in par konj. Poslopje jo «se tidtno, s opeko krito. Leži 6 minnt od velike o. Cona Be izve pri pi seitnikn Fran- 1 estn Dobiš v Čmartaom pri Celju št. 12. 907 Lepe posestvo se proda Hiša s opeke krita s dvema sobama. 2 knhin)i, pralnica, klet, oovo zidan hlev, vrt, njiva in travaik, skupaj 2 orala. Dogeie 49 pri Maribora. 910 Imam is kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinsko kamne na ' ¡»rodaj. Tudi žrmlje sa domačo ?aho. Jožef Planina Bogate«, Šta-ersko. 667 Decimalne tehtnice od 160 do 1000 kg. Eakor todi teht iee sa naglo tabo, na vsak kraj iroda Frane Snider, Cest« na Pobreijo št. 8, l ari bor 807 Deklica 14—1» leta* it dežele sli pa taka bres staršev 11 tako) sprajae v dobro službo in pres-kr»o. Naslov p ve uprava „»Uov. 601p pod št 898 " Kovaški učenec se s popolno oskrbo sprejme pri Ludovifc Hehler, kovaški moister, Gra dec, Körösistr ße St. 132 (Kienreich 20.) Za šivat je te vzame učenka, ka tera se ssse nči, pl»enj« to za vsak dan 1 i mleka, Maribor, Rei-serstraSe 16. 870 VMiéar z 4- 8 del. močili se sprejme za do'-ro planilo pr g, Frie Jeros, Počcho a 801 pri Ma riboru. 9-é U A irp prost vojaičino, ote IVinjL.ll B)(.B d0 2 otmka, slovenskega to 'U nekaj nemško, izveibm «a saliawo in viaar stvo. Zena veiča živinoreje, se sprejme sredi mesera »'gutta aa nekem p< se-tvu ua Sp Štsjerske«. ropotat ab p» pop. lua oskrba. Plač» po d gov ra «tala» slutba. Ponndoe pod .Mater 4oS a" na Rienreiehovo a knet ji pri vdovi. Nts!o> v upravi ^od „Invalid 98." Išče se takoj prazen 'oVal za trgo-vino v Celju. Posredovanje se plača. Dopisi se prosijo: Schächerl, ' Poštno ležeče Celje. 979 Iičem gospodinji ea malo poses ! t«o v Lei erB' trgu pri Maribora ' 216. O. Rošker. 962 » D s užeoi vejak samskega stanu ' prts z« s'uíbo za go 'neta čn vaia ali ( a za < surbuika, vseh del dotro vsjeo Li vree Jurij, Baé ko'C:, Wal» Nedelja. 9 6 Vlničar in majer se spre;me pod zelo ngoduia.i pogoji R bard O gr eeg, »tcrmtierg j.ri Mktihoru, p Pesn c*. 963 N» obra ž» n tapetar-dekorater, 25 let stsr, ož-ujm, pros: vojaščine, g. vori Bloven»k<', hr »t?ki, i talija. »ki in n m ki želi s ;remeuiti službo Rpre me todi službo ma gtetnarja a i oskibu ka posestva. Naslov: J. M., Gaberje 74 Celje. 9«4 • Zel m stopit, v siužlio kot hlapec pri kmetu. Ponudbe do 15. »üu sta na upravo pod „hia .-te 95i". Sprejme se dekla—plačilo 30 K na meBec O^iasiti se je Viktrmg-ht f ova nlica 13, Maribor, pritlié- i no. 936 Pomočn¡k» nn'no potrebuje kro i jaški mojster Ivan Partlič, krojač v btnt eucih p¡i Mariboru. 948 Sprejsae se titkoj ženska v stalno »lat^o s« domala b šsa dela in k enenu malean o'roku v oskrbo. Piod io»t imajo, k»t*ra s«a šivati. ^ pra a se pri Jožef Deičmso, 8tt 1-batii wätiter, Kaind nf, p. Leilmitz. Krijsškeira nierea sprejme Dor eani kroj mojtter, Župnijska nI. 1. Msrinor, 919 flprcjm» se mfč"" oriteno kme-sko d k le za služklrjo za vrtna ia domača d»la ¡.ko ima zmož-noit s« prinč tudi luhko v kuhinji ir. trgAviai I Trano, P u -sla gora. 973 Učenec fe «p'eime takoj pri g. M kl, čer ii- s« < iničar ia sicer mož in žeta sli tu<¡i z enim otrokom, bliiu me«ta pod telo ugodnimi pogoji. Og a0 Hlapca, tpremr vinarska iola Bu gw» d pri Maribora, i'l» XX Dvoje nočnih mcšMh čevljrv se cd ia ra o«0'. »■ ar bor, Nsgystr 11. III n&dst vr. 16 86S Vabilo na občni zbor .čavlj rske '.adra-ge na Liubnrm reg. zad s om. zav , t aterí se vrši dne 4 avgn 8'a 19i8 ob 2. uri pop na Ljnb n' rneie drn^i obč zbo-ki pa je sklep en < b*n' z'i r Ljudske posojilnic« v Op etnici, ?eg z d', z ne u. z », i s<- bo vršil dt.fc 1-. avgusta 19 8 ob 4 nri ¿iop v po soj Iničnib prostorih. Daevni red: 1 Odobreaje m >'snika o zadnj-m 1 bč zb ru 2 Porodilo načela bodo poa»«ržali. Ztslužek je stvir dogovo s. Ponudbe naj se poSljejo na npravo 81 Oosp. pod „Mesar Kon pa jon št 9 8 " Dam nive platnene robce za surovo m'slo. Maribcr, Ferdinand 0'a ul. 9 III. nadttr., vr. 8 9iS Bprejne se d'klici ol 5 let naprej k stmos ojni ženski. Ntslov pove; RaMolini Ivana, Weint'»a-ga1 V najem dobiti, oziroma ku iti Be žrli v t>liž'ni Maribora Malo posestvo, s lepo čedno aidau i hifto, k er tu se moglo rediti 1 krava, 2 8 »v nje in p.r kokoši. Ponud be losiati je „Najemnik it. 77., ftmtr o p i Jelšah." 939 B li tidan šal se zamenja za ii vil» Vat ov : Ma-ibor, Ferdinand st-sfle 9 II. nadst., vr. 7. 938 Lepi črni čevlji sa t letnega o-tn.ka se zamenjajo sa 12 kg pie nične ali korusne moke. Kje, pove Ulčar, brivoe Koroška eesca 7 , Maribor. 950 Dvoje čevljev sa moške od mirne dobe se zamenja »a žito. Nailov Sreazgasse 82, Maribor. 9(0 Skoro nova obiska za dečka od is—17 let, b«ker todi • ia pol m finega modrega sakva se za-meija za žirila. Več: Maribor, Meljtka cesta 28, vr. t, L aaiit. 88« 8'eže apno se dobi pri Hoarkm i Pri mas, Maribor, Tržaška eosM 2» ) poleg splošne bolnišnice. 124 Moško obleko samenjam za ma'ega prašiča Voi pove Jaaet F noht, cerkovnik, .faren in». 916 Za je eesVega prašiča se same- nja no. a doLa rimska snknja ie ia mirovnega blaga s mučno in toplo p. dlaeo. Po udre na „Slovensko šolo" v Hranniku. 916 LEP SPOMIN! Doprsna slika t naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete h tografijo Posnetek popolnoma po dohe-i. Ce j» < 22 -. Prosim as i ročiia aa Marko Ensit, Grade« Klortorvriesg 2 P.r Ure 884 Žveplo za sode 1 savoj 20 koso* K 7 — ¡m» v aalogi A. Krepek Mar bir. Bismarkstr. 19. SSi Nagrnone spomenike priporoča kamnosek Roban Fra< «, Ba4«, 687 Gostilna, dobro d« «4», prenovljena, enonad-stropna liš» s snbtmi ia tnice, stan -anja, ve ika svetla klet, lep vrt za goi'e. lep i;gled, lega n» vogala ' inrtnfrijskem k sjc v neposredni bližini Maribora po poln« ma i premljeno z us vim po-hiitvou, se zaradi dru ioiših razmer ,roda Vpraša se v upravi pod Gostilna št 88o." Barva za obleke OMa in nadomesti sami LNova tedai, če se le ' oajstauoviinej-io pristno Ia najboljšo barvo potiarva. Vsak si sam brez truda in muie lahko pobarva v po Ijcbui barvi obleko in kaj dragega, naj Bi bo iz kakinegakoli blaga — Nojmanjša uoš 1 a'ev je je 10 zavitkov K 1020 a poštni no in napodil«.m Trgovci 10*» zavoj. K 40-—, pri 1000, K 86 za 1< 0 zavitkov. — Oomminion „Mehlata", «radee, 8teyrerga<-e 60,11. 8(0 Ač. ■ ; - v ' K S v Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moi cenik b podobam' ur, zlatince, sre brnine, (¡odbenr instrumentov itd Ivan Konrad, ces. in kr. dvorui dobaviteli Most št. 19^)4, (Brüx) (Češko> Nik laste ali jeklene anker are K 26,- 28.—, 30.—, is bele kovine (Gloria-erebro), Goldin ali jeklene Remont, ure z dvoj nim pokrovom K 86.—, 40.—, 60.—, hO—. Violine K 22.-24.—, 26—, vlačae harmonike K 26.—, 2H,— in višje Za are triletno iamstvo. Pošilja se po povzetm. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj. (4 Du k) Cunj rseh vrst, juta, odpadk noveg« tukna, krojaški odrezki, raistrifsot nogavice, raztrgano mošk- in žen» ke obleke, stare posteljni '--s.¿» koče, kosti, konjske repe sv'nj«ki ičetlne, kupuje po najvišjih cena! M. Thorinek & Co. Celje itgov. in nakupovalci od hiie do hiše dobijo boljše cene. 311 Konja Za oslabele vsled starosti, za sIk bosti v želodcu in proti iigubi t« lesne moči je staro vlno-kon)«* te več stoletij zuan kot priznu» krepčilno sredstvo, ki oživlja dni in telo. Pošilja 4 pollitert - sve klenice franko za K 88' - . ViD. belo in rdeči bnrgundec od 6r naprej dokler je še kaj zaloge p< K 6'U) liter. Benedikt Heril, v«le Posestnik, grad Golič pri KcrijluaK 4taj__fii Vino In sadni moit, motno, pokra rjeno, zavreto kakor tudi diši po plesnobi se popiavi. ('rosi vso ree poslati na naslov: Petoi 8kcr bee pri deželnem odbora, Gor..». Primorsko. Tienogočneini je dopadlo poklicati v boljše življenje, po hudi štiritedenski bolezni, r starosti 58. let. dragega soproga, oziroma očeta, brata, strica, svaka goap. Aniona Sfumpf, bivšega posestnika in obči. odbornika v K'aljevcih nda krajn šolsk. svet« pri Sy Juriju ob Ščavnici nda vojaškega ve eranskega društva pri Sv. An tonu v Slov. gor. i. t. d. Vsem dragim sorodnikom, sosedom, pri jateljem in enaocem, ki so pokojaega obiskali in tolažili r njegovi mnčni bolezni, preč. g. Ivana Kotnik, kaplana anton;evškema za podelitev sv. lakraaentov in poznejži obisk v bolezni bodi tem poton izrečena najprisrč-nejša zahvala. Tadi pred duhovid ni mestne župnije radgonske, sls vnem« vojafcker u vete-rant-kemu društvu antonjevškemu, ki je z godbo spremila pokojnika in mu izkazala zadnjo čast, veleč gosp. Janezu Lubec, častniku vojaškega veteranskega društva za ganljivi nagrobni govor, sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da sq dragega rajnega spremili na zadnji poti, izrekava svojo naj-iskrenejšo zahvalo! Bog plačaj stotero! Blagega pokojnika priporočava v pobožno mol,ter in blag t-pnmin! Kraljeve i, dne 28. julija 1918. Harija Stumpf, roi. Oswald, soproga. Lndovik Stumpf, sin. 957 Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prij^teliem in znancem pretnžno vest, da nam je kruta usoda iztrgala iz cvetočega življenja na bojnem polja našega iskreno ljubjenega sina, brata gosp. Jožefa Lorber četovodja pri nekem težkem topnič.^rskem polka. Podlegel je težkim ranam zadobljenim po «ovražni granati, dne 21. jui ija 1918 popoldan na Mome Lungari, ter je bil dne 25 junija 1918 z vsemi vojašk mi častmi na voja-ketn pokopališču Campo Mulo položen k večnemu počitku. Sv. maša-Zfidošn ca se bo darovala pri Sv. Petru niže Maribora dne 8. avgusta 1918. Ljubljenega nepozabnega Ptptta priporočamo v blag spomin Sv. Peter pri Mariboru, dne 29. julija 1918' 965 Globoko potrti i-tarši, brata in sestrice i ] mmmmm t' .¿¡MM. Obvestilo in zalivala. Vsem aorodriiknm, priji teljem iu znan-com naziiaiijatuo tužno ve*t, da je naša is- n kreno ljubljena hčerk»», sestra 9 $ dne 11. junija po kratki a zelo mučni bolezni mirao v (lospodu zaspi la. Izrekamo ob entm prisrčno zthvalo za vse dokaze sočutja. Prav posebno se znhvji-1 j 133o veleč, g ¿upniku, duh. svet Atteneder-jn ¡1 Šoštanja za g - Ijivo besi de pri odprtini groba, v-leč. g. Jodl-nu domučenm župniku za tolnž '0 v bolezni. Zahvala pevkam in sp'oh vsem mladen-tam, ki so rajnico tako častno spremile, tir naravnost o1 »«le « cvetkami njeno zadnje počivališče. Srin» hvala vsem drugim, ki o izkaz»li v tako obilnem številu mši blagi Miciki zadnjo čat-t! Polteln, dno 30. jun'ja 1918 856 Žulnjoči ostali. f« avgusta 151A aBD9BH9KI QOIIDGXB. V službo se sprejme priden, trezen in pošten VOLAR (majer) katerega žena oziroma hčere bi prevzele dojenje in cskrb krav. Plača po dogovoru, s prostim stanovanjem, kurjavo, nekaj njiv. Ponudbe naj se pošlje na: »Kneževo oskrbništvo v Konjicah.< tu Parni stroj z 32 do 36 konjskimi močmi dobroohraojen, kupi tvrdka L čater v Celju. 89g LJUDSKI HRANILNICA In POSOJILNICA v CELJU, reg. zadrega z neom. zavezo. 3brestnje hranilne vloge po B '/4 %• Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hranilnice št. 92.465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Srednje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9. tnnlipfltöüi protin J reumo(Me), '■fflffiU Pravico Bp«kti zastonj. (Ischias). Dokra preakrka iljo». (Klnr.) Važno! Ne prezreti 1 Ker se je stavbeni material in pohištvo tako podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, pa večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo: 1. ki nima vsa poslopja in premičnine zavarovane, 2. ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zavarovanja in 3. ki mu zavarovanje pri tujih zavarovalnicah že poteka piše na Glavno poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice, Celje, Sreg 33, ki postreže vsakemu in sicer brezplačno a potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovalci. m» Delavci za spravljanje lesa moški in ženske, za sekanje Brhkega lesa za kurjavo se »prejmejo pri dobri plači in prosti oskrbi. Če ee morejo dobro rabiti se jim d& tudi popolna hrana. Tovarna vžigalic, Ruše. 801 ' -H i t¿: najprvo i. g. duhovnikom, sorodnikom, z»aa-cetc in prijateljem, ki ate se adtlofeli dno 27. t. m. pogreba uašega aepozabnoja Mateja RadeJ, posestnika v Sodna it. 1. pri Rajhenburgn ia tto mi t ten ickaaali zadnja éaaL Rajheabarj, iao 27. j alija 191«. FraaCÜka Rade], «oproga. Jožef ia Frano Rado] brat«, Jot«* Bode], otraii 9M Vsak previden kmetovalec si naroči že sedaj svoje Žrmlje (domač mlin), kotelj za žganje, parilnilf za krmo, kakor tudi druge tu ne naznanjene predmete, po-ljedeljske stroje in orodja, da se mu jih more pravočasno poslati po: Specialni razpošiljalnici za stroje: Ausländische Verkaufsstelle „zum Landwirt", Leobea, Langgase l^Gor. Staj. — Zastopniki se iščejo. 761 Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju reg. a»ir. i neom. nreso, Minoritski samostan. Obrestuje hranilne vloge po 3 lj<2 %. Za nalaganje po pošti so na razpolago položnice poštne hranilnice štev. 118.060. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilninica brezplačno; stranka plača le koleke. 689 Uradaje vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne Naznanilo. Naznanjam p. n. občinstvu v Maribora in okolici, da sem otvoril v Maribora, Burggasse št. 7., tik prodajalne Wogerer : posebno delavnico: v za popravila ur. v Vsled svoje strokovne izobrazbe, katero sem si pridobil v večjih tozadevnih podjetjih, sem v prijetnem položaju, da bom izvrševal vsa tozadevna popravila zelo vestno in natančno ter da bom kar najbolje in zelo solidno postregel svojim p. n. odjemalcem. Za številen obisk uljadno prosi Feliks Kneser, vran. »se D Inpajte le M MM, to je: pratm,pra>or: kr«l«Iai oijeraalcl oofn¡«jejo, tla karealnsk I -UinbülHMH- v Irak ioeh brs s kUaíla oilítranjuje kirlo ofi kradavla« trdo k*X. Uaaek »i»»;«. Cena I K, J lontk! 7 K. • lauttar u K Zok« kol adprarlja „HDKS", de trdavrataa ririuJien Mr>ra»« mMM, kaiar »a n» areíitr» sárokla U «« m. N »i m »kja v «lil, C« Iljipik Caaa I X, S ikaHJla« fft t ikal SU y»i sobne k ».««4 $»»<>e, war* <*■><* »« «XI lc«M|K Hk< 8*Ua ..XIXU'! T»k«jfcji3fcin I 3 KokS«M i«« 7 K. deaar aazaj. »tUle U K. atfi rti: >la-ioklte ca Oaaa i k. Podgane, miši «a >*f«lii<a tam*kl>« a paijsaaka Marijo. _______».__nftratnTu »triaai. Da* 4 K. 1 IkaOJlaa » K. Iko, ftartea «al««!« v karnalta „TOIUAr Ootk 1 S. S ktrtaal 7 K, ^rntoa »opor «fl araroa t K. I*«h (hm) poltai «tttlrt 181 »43, l\si znanje! Kako si je treba naročiti Slovenskega Gospodarja? List je treba plačati vedno naprej. Kdor si list naroči po dopisnici, dobi le eno številko s položnico na ogled. Še-le, ko pošlje denar, se mu začne list redno pošiljati. Svetujemo vsem, ki želijo postati novi naročniki našega lista, da ne pišejo prvokrat dopisnice in ne zahtevajo lista s položnico na ogled, ampak naj si kupijo na pošti poštno nakaznico ter nam takoj pošljejo po nakaznici denar, potem bodo list dobili v roke tekom enega tedna. Če pa najprej zahtevajo od nas položnice in potem po njej pošljejo denar, lista gotovo pred tremi tedni ne bodo redno dobivali, ker položnice mi preko Dunaja včasih še-le čez 10 dni dobimo. Na položnico ali nakaznico napiši razločno svoje ime ter kraj iu pošto. Ako si list že dozdaj dobival, napiši na položnico ali nakaznico besedo: star naročnik in pristavi zraven tisto številko, ki jo najdeš na ovitku svojega lista. Ce si pa list naročiš prvokrat, potem pa zapiši na položnico ali nakaznico: nov naročnik. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 8 K, za pol leta 4c K, za četrt leta 2 K; za vojake za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. sadie (jabolka) se kupi vsako množino, prevzame tndi brez poprejšnjega naznanila po vozovih mlekarna iu tovarna saduih kouserv, Maribor, Tegethof-ova ulica št. 63. 930 ^ j Kupujem po najvišjih dnevnih cenah strd, vosek, suhe gobe, janež in karano. IVAN RAVNIKAR, Celje. Pohištvo ao spalne in jedilne sobe, knjiinice Ltd., ka nji :a »prava, posamezne omare, postelje, mize, stole, pr &Jo ie omare iz mehkega in trdega lesa, etomani, spalni livad ter vse vrste lesenega, železnega in taperiranega p in po i ako nizkih cenah samo v trgovini KfVREL PREIS," Stolni fr$ št. 6., fl\arlbor. Ccrc.it i sastonj! Slobo&ao aa Oijii&l 3£&speii3jaxn aa vas strani pohištva. m Barvo za obleko, črna temnomodra, temnorjava, tem-nordeča, temnoza-lena in temnosiva za domače barvanje pHtna, volne in svile v zavojčkih ž. 50 vin.: poP1 na zunaj franko, če sp pošlje naprej znesek ; aa proti povzetju: H. Billerbek, Maribor, Gospe.ia ulica št. 29. 398 U ini -rožni mlini sa&mS«-*.) M«j aalvanalai ron) mlin jo posebno KlattM na aaletja maka, i!*»», alad-frsd». kara, araaiie K ir, utihov, vis-ato«, «ra*, rti, komu, rn i»iin Mlin—iiiiiiinini i 11 mini» mTmarataiim mil Minuni»—lin »lil iimiiMaii ninin POSOJILNICA V OORMJ1 KADGON reglstrovaiiii aKmlniKsi % neomejen«» %i¥eio. Z globoko žalostjo in tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 21. julija 1918 ob 2, uri zjutraj, previdena s svetimi zakramenti, umrla pO kratki, mučni bolezni, naša predobra mati, babica in svakinja, gospa Ana Cucek, pocestnica v Kuftinoih, * 0 katero smo položili k večnemu počitku dne 23. julija na pokopališču Sv. Jurija ob Ščavnici. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, častiti duhovščini, prijateljem, sosedom in župljanom sv. jurskim in malonedeljskim za mnogobrojno spremstvo na zadnjem potu dragi naši materi, in posebno pa častitemu gtspodu Andražu Klobasa za ganljivo slovo na grobu pokojnice in gospodu Kocbeku s celim pevskim zborem ?a lepo nagrobnko, ki so jo zapeli ob odprtem grobu. Mnogobrojoi izrazi sečutja so nam bili ob t* m žalostnim trenutku življenja v veliko tolažbo, za kar se vsem tem potom najsrčneje zahvaljujemo. Jožefa Hrašoveo, roj. Čnček, posestnica pri Mali Nedelji, Klara Vojsk, roj. Čuček, posestnica pri Mali Nedelji, Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 23. julija 1918. Jnrij Čuček, Franc Čuček, posestnik in gostilničar, Sv. Andraž v SI. gor. veletržec in posestnik v Ptuju, Valentin Čuček, Jakob Čuček, posestnik v Kutincih, trgovec in poštar pri Sv. Bolfanku v SI. gor. sinovi in hčere. Frane Čufcek, Marjan Čuček, Valentin čuček, Micika Čuček, Jožef Brašovec, Franc Hralovec, Konrad Vojsk, Štefanija Vojsk, vnuki in vnukinje. Ivan Hrašovec, veleposestnik in župan pri Mali Nedelji, Antonija Čuček, roj. Žibert, Ana Čuček, roj. Pichlcr, Ana Čn5ak, roj. Žnaderl, zet in sinahe. Jurij Čaček, pos. pri Sv. Benediktu, Kiča Pdič, roj Čuček, pos. pri Sv. Benediktu, Liza Čuček, velepos. pri Sv. Trojiei v Slov. gor. svak in svakinji. 459 la asahduik: KtmMko tiskovno druživa OOfmani uastiaBu Tmsia Zebot. VtdSturrm OtrOa m temtok*^