V itnenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Na praznik presv. Trojice slišii v sv. evangeliju Kristusovo naročilo, da naj gredo apostoli po vstm svetu, naj ufijo vse Ijudi in jih krstijo v imenu Oč«ta in Si»a im Sv. Duha. Tako smo bili krščeni tudi mi s temi besedami, krščeni v imenu presv. Trojice. Ima zelo globok pomen, da je ukazal Kristus, da se mora izvršiti krst ravno s temi besedami. Krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha nam hoče povedati, kaj je nam Bog. V imenu Očeta. Če smo, smo le samo zato, ker nas je Bog poklical v življenje iz nič. Živimo in delamo samo zato, ker nas Bog vzdržuje pri življenju, ker nam on daje redno na novo našo moč in vse naše zmožnosti. Bog skrbi za nas. Sam je rekel: »Ko bi tudi mati pozabila svojega otroka, jaz tebe ne bodem pozabil!« Res Bog je naš oče. In Sina. Oče ljubi svojega otroka in mu hoče dobrc. Tako je odločil Bog, naš oče, tudi na za neizmerno srečo. A prvi člove , ki je nosil v sebi usodo vsega človeškega rodu, je zapravil to srečo, je izgubil ključ do vrat, ki peljejo v to srečo. Od tega trenutka so bila vrsta k tej sreči zaprta vsem ljudem. A prišel je božji Sin kot človek, da ' i pomagal svojim bratom. Neskončni Bog je postal res reven, je trpel najhujše muke, je umrl najgroznejše smrti, da nam je zopet odprl vrata, ki peljejo k sreči. Bog sam, reven 64ovek, opljuvan, poteptan v blato, križan, ali ni to neskončna ljubezen? I-n Sv. Duha. Presrečen cilj je dal Oče človeškemu življenju, Sin nam je odprl vrata k tej sreči. A kolikokrat hoče človek priti še tudl sedaj na stranpota, ki peljejo vkraj od tega cilja. Pot k temu cilju je strma in težka, ubogi človek tolikokrat oraaguje na njej. A na ubogega človeka gleda i neizmerno ljubeznijo Sv. Duh, mu kaže pravo pot, opominja, svari, podaja omagujočim svojo božjo roko. Krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha nam drugič pravi, kaj nara hoče Bog še postati. V treh božjih osebah uživa Bog neskončno blaženost. V Sinu se Bog Oče gleda, v Sv. Duhu se Oče in Sin ljubita in iz tega gledanja ter iz te ljubezni izvira neskončna božja sreča. Ko je Kristus zaukazal, da se pri sv. krstu izgovorijo nad nami imena božjih oseb, je hotel naznaniti, da po sv. krstu dobimo pravico, da tudi mi uživamo blaženost, ki živi in se pretaka v presv. Trojici, da naj bi tudi mi gledali Boga v njegovi lepoti, da naj bi ga tudi mi ljubili. In iz tega gledanja in iz te ljubezni bo prihajala sreča, o kateri pravi božje razodetje. da bodo izvoljeni od nje kakor pijani. Tako naj bi se potopil enkrat človeški črviček v božjo luč in božjo srečo. Pri sv. krstu pa dobi človek tudi že poroštvo in nekak začetek te sreče v Bogu. To se zgodi po posvečujoči milosti božji. Po posvečujoči milosti prebiva Bog v treh osebah na poseben način v duši človekovi. Z neizmerno ljubeznijo gleda in se, da se tako izrazimo, sklanja dol k človeški duši, v dušo sije iz Boga božja lepota, božja svetost, božje mišljenje, človek je v svojem najbolj notranjem življenju preSinjen od Bo- ga, j# pr«rej«n v božjega »troka. T« tako tesno zv«zo med Bogom in čl»vekom hočejo označiti besede, s katerimi smo bili krščeni. Hoče pa krst v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha tudi povedati, kaj naj bi bili mi napram Bogu v vsem svojem življenju. Pokorni, do pičice pokorni naj bi bili svojemu Bogu, ki je naš stvarnik, naš gospod, od katerega smo odvisni v vsakem trenutku svojega življenja, pri vsakem utripu svojega srca. Ljubili, z neomajeno ljubeznijo naj bi ljubili svojega Boga, ki nas je najprej ljubil, ljubil tako, da je umrl za nas. Čisto naj bi bili vdani, vdani z vsako mislijo, z vsako željo svojemu Bogu, ki ž očetovskim očesom gleda na nas in nas hoče z očetovsko skrbjo peljati skoz življenje in pripeljati do našega clIja. Krst je neizmerno velik dogodek v človekovem življenju; hoče ustvariti življenjsko zvezo med nami in med Bogom. Po krstu hoče Bog postati naš, naš že v tem življenju, še bolj naš v večnosti, a mi naj bi postali božji. Bog hoče v našo dušo dejatl svojo luč, svojo moč, svoje življenje, a mi naj bi svojo dušo Bogu odpirali, odpirali njegovi luči, njegovi moči, njegovemu življenju in nosili vse to radi. Če naj je med nami in med Bogom ta pravična zveza, je pa odvisno od nas. Če mi držimo svoj krst, če odpiramo svojo dušo Očetu in Sinu in Sv. Duhu, drži tudi Bog svojo obljubo, da hoče priti k nam in pri nas prebivati. Spomnimo se na praznik presv. Trojice na svoj krst! Spomnimo se, kaj naj bi bll za nas krstl Spomnimo se na krst pa tudi vsak dan, da, najboljSe vsakokrat, ko se prekrižamo v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. In kakor se vsak dan prekrižamo v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha, tako naj bi tudi vsak dan zvesto izvrševali svoj krst, da bi bil vsak dan našega življenja v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha. Zelo uspešno sredstvo zoper bolezni. Škof Sagot v Agen-u je pozval v posebnem pastirskem listu svoje ver nike, da podpirajo posvetno oblast pri pobijanju grozne ljudske morilke jetike z gmotnimi sredstvi. Pa opominja škof svoje vernike, da naj to ne zadostuje, temveč da naj nastavijo sekiro na korenino mnogih bolezni. Velik vzrok, da se dandanes razne bolezni tako širijo in imajo tako velikansko žetev, je pomanjkanje vere in verskega življenja. Če se pri vzgoji otrok nič ne gleda, da bi se naučili premagovati sami sebe, pa se potem mlad človek uda raznim strastem, razuzdanosti, pijančevanju. To razdira telesno zdravje in odporno silo Sirokih Ijudskih plasti in je toliko ljudi tako dovzetnih za razne bolezni. Tudi pravi škof, je nespametna ženska moda, ki Cloveškega telesa ne zavaruje dosti proti vremenskim vplivom, vzrok mnogim boleznim, zlasti pri ženskem spolu. Uvaževanja vredn« b«s«d« tudi za iul Saj m takt bpolmujt li«i««a it. pisma: »Kdor svojega Stvarnika n« uboga.pride zdravniku v roke.« Samomorilna kuga, Tajništvo Zve ze narodov v Ženevi je priobčilo nedavno silno pretresljivo, natančno štatistiko samomorov v Evropi. Po tej štatistiki se izvrši v Evropi vsako leto okoli 50.000 samomorov, torej vsakih pet minut eden. Prvo mesto pri tem žalostnem pojavu zavzemata Čehoslovaška in Ogrska, kjer pride na 100.000 prebivalcev 26 samomorilcev. Razne države, kakor Ogrska in Nemška Avstrija, so začele poskušati z raznimi sredstvi proti tej kugi. Na Dunaju so osnovali posvetovalnico za one, ki so siti življenja. Tam jih skušajo pregovoriti in jim zopet vliti veselja do življenja. Na Ogrskem je izdal notranji minister ostre postave zoper samomor. Vprašanje pa je, ali bodo ti zunanji ukrepi kaj izdali. Najuspešnejše sredstvo je zopet le vera, vera, ki člo veka varuje pred lahkomišljenim življenjem, ki tolikokrat vodi v samomor ,vera, ki človeka krepi, da prenaša trdote življenja, vera, ki budi ljubezen do bližnjega, da pomaga tistim, ki jih zadevajo življenjske nesreče. Devica Orleanska. Na Francoskem letos posebno slovesno obhajajo proslavo svoje narodne svetnice Ivane DArc, ker je letos 499 let, odkar je ta mladostna svetnica rešila mesto Orleans iz angleške oblasti in rešila Francijo.