Pnslcdnfe fcsfl. Politične novice. Vložitev pritožbe naše dižave svetu Zveze narodov. Naš zunanji minister B. Jevtič, ki se mudi v Ženevi, je vložil dne 20. novembra svetu Zveze narodov pritožbo naše države glede marsejskega atentata. Pritožba je podpisana od zastopnikov držav Male in Balkanske zveze. Razprava o pritožbi se bo vršila enkrat po 20. januarju 1935. Naš državni proračun. Državni proračun za 1935—1936 je že predložen narodni skupščini po ustavnem roku 1 mesec pred zasedanjem. Proračun je zmanjšan za 183,387.541 Din od vseh prejšnjih proračunov. Celotni novi proračun znaša 9.987,863.257 Din. Predldg proračuna izdatkov splošne državne uprave, ki ee krije z neposrednimi in posrednimi. davki, z raznimi manjšimi dohodki in presežki dohodkov državmih gospodarskih podjetij, znaša 6.850,188.818 Din in je od sedanjega proračuna manjši za 64,165.522 Din. Predlog proračuna izdatkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov, ki svoje izdatke krijejo z lastnimi dohodki, znaša 3.137,674.439 Din ter je tudi nižji za 119,222.019 Din. Novice iz drugiti držav. Kardinal Gasparri f. Dna 19- novembra je umrl v Vatikanu v starosta 82 let kardinal Pet-r Gasparri. Rajni je bil -papežev tajnik od leta 1914 do 1930 in je podpisal leta 1929 lateransko pog.dbo, po kateri se je Vatikan pobotal z italijansko državo. Domače novice. Most se je podrl pod avtomobilom. Iz C.e'ja je peljal tovor.ni avto g. Pestotnika iz Šoštanja. V Mali PJrešici, 8 km od Celja, se j.e zrušil pod avtomobilom lesen most, ki je spajal banovinsko cesto II. reda. Lastnik avlomobila ima 20.000 Din škode. Neznanega moškega utopljenca je nesla Drava mimo Kamnice p-ni Mariboru. Smrtna nesreča hlapca. V Rošpohu pri Mariboru je smrtno ponesrečil 351etni hlapec A. Urajnik. S škednja je padel 5 m globoko iu je priletel na cementna tla. Smrtno je povozil vlak dne 17. t. m. pri Zalogu pnii Ljubljani železničarja Janeza Rome. Smrtno ponesrečeni je opozarjal progovne delavce, naj ee izognejo bližajočemu se vlaku, a je pozabil pri tem sam nase. Lokomotiva ga je ¦podrla, strojevodja tovornega vlaka ni mogel več ustaviti in je peljal celi vlak preko nesrečneža. Nesreča se je zgodila blizu čuvajnice, v kateri je. stanoval Rome s svojo družino. Žena je bila ppiča moževe snrrtne nesreče. Smrtno zaboden. V Žalni pri Višnji gori je bi<l kot zaključek fantovskega pretepa smrtno zaboden v vrat 291etni delavec Jožef Matja-. šič, po domače Plešetov iz Luč. Za dan 1. decembra. Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja, da morajo biti frgovine na dan ujedinjenja dne 1. decembra ves dan zaprte, zato pa smejo biti vse trgovine ^. nedeljo dne 2. decembra odprte ves dan, naj kar opozarja združenje svoje Clane iin kupu-i joče pbčinstvo. Dopisi in prireditve. Tezno pri Mariborn. Po dolgotrajni in mm čni bolezni, previideno s sv. zakramenti, smct dne 17, t. m. spremljali našo ljubljeno, spon štovano, v 66. letu stoječo ženo, mater in se-* etro Senaič Alajzijo, rojeno Gornik, posestai-^ co v. Jurškem dolu _>rJ Sv. Jakobu v Slov, g.Ł k večnemu počitku. P_i odprtem grobu je ||  brai od svoje sestre v imenu vseh navzočih s kratkimi besedami žalostno slovo vzel. Blagop-fcojna nam o§tane v trajnem spominu! Vsern spremljevalcem. na zadnjj poti rajne čskreni: Bog plačaj! Prevalje. V nedeljo dns 18. novembra ee je vršil v Koprivru na Koroškem sestan.k FKA. Sestanka so se udeležili vsd fantje iz vse fare. Za predsedmiika FKA za župnijo Koprivno je bil izvoljen g. Jakob Keber. Otv_ritveni sestanek je vodil predeednšik dekanijske fantovske KA, poročevalec »Slovenca« g. Albin Dretnik iz Prevalj. Prav je in le tako naprej! Jarenina. V Fluherjevi viničariji v Vajgnu je nastal na nepojasnjen način dne 16. nov. proti večeru požar. Starša sta bila pri gospodarju zaposlena. Ogenj je uničil, dasiravno je bila pesniška požarna bramba takoj na licu mesta, revnima viničarjema vse itak borno imetje, hrano in oileko. V ognju sta našla žal emrt tudii poldrugo leto stara dvojčka Stanislav in Stanislava. Revni starši! Dabrosrčni Jareninčani se bodo gotovo revežev spomnili, a ljubih otrooičkov jim nikdo ne more več povr.niti. Goinja Radgona-Negova. Zakonsko zvezo sta dne 12. t. m. sklenila Mirko llajnžič, organist v Negovff, in Zefika Kaučič, šivilja v Stavenskem vrhu. Poročal je nevestin sorodnik g. Franc Lasbaher, kaplan v Kamnici. Bog daj obilo sreče in blagoslova! Zvečer so gostje darovali 150 Din za dijaško seimenišče v Maniboru. Bog povrni! Slatina-Radenci. Gasilska četa Slatina-Radenci priredi dne 25. novembra, popoldne ob petih, v restavraoigi g. Maršeka zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Prijatelj. pošt.ne zabave vljudno ¦vabljeni! Iz zagrebške torbe. Zadnja nedelja dne 18. nov. je bila zopet eden naših lepih dni.. Zgodilo se je, kakor je napovedal in žel&l naš dosedanji dušni pastir g. Janez: v nedeljo se nas je pri sv. Roku zbralo več, kot jih je zaniogla spre__ti cerkvii'ca, ki je zdaj res lično i_i prikupno popravljena. Ob 8 je bila blagoslovitev popravljene kapelice in sv. maša, ob 10 so pa naši ljudje pritisniidi k sv. Roku. Bilo je lepo jesensko vreme, kot bi se še solnce z nami veselilo, da smo zopet dobili prostorček za slovensko službo božjo. G. Jožeta, ki bo odslej vodil slovensko službo božjo pri sv. Roku, eo ljudje lepo sprejeli. Štrukljeva M. mu je v pozdrav izrekla lepo deklamacijo in mu podala šopek nageljnov, prav tako tudi zastopnica Marijine družbe, ki mu je dala šopek belih krizantem. Najvažnejši pa je bil pozdrav, ki ga je izrekel g. M. Težak, kateri je med drugim izrekel iskreno zahvalo župnemu vodstvu sv. Blaža ter zagrebškemu in Ijubljanskemu škofu, ki je omogočil, da smo zagrebški Slovenci zopet po 4 mesecih dobili prostorček, kjer se bomo v svojem materinem jeiziku pagovorili s svojim Bogom. Med sveto mašo je lepo prepeval pevski zbor, ki ga vodi g. Jagodic. Vsem ljudem se je bralo na obrazu ves&lje, da se bomo spet vsako nedeljo zbiraK k sveti maši iin k litanijam pri sv. Roku. Če nas bo vedno toliko, kot jih je bilo v nedeljo, bo to najlepši dokaz vereke zavesb'; todaupamo, da nas bo še vsako nedeljo več. — Letos so začeli v Zagrebu šteti in zapisovati, koliko otrok se rodi vsak mesec in eo dognali, da je vsak mesec okoli 250 novih Zagrebčanov, to se pravi, da se jih je rodilo do konca meseca oktobra 2500. Kdor hi milslil, da je to dovolj Ka Zagreb, mu povemo, da ni, ker leta 1925 «je bilo v Zagrebu 3385 novoroj.n.kov, 1. 1926 pa celo 3528, lani pa komaj še 2746, to je 782 maaij kot leta 1926. To pa marsikaj pove: vsako leto 782 otrok manj! Pa to še ni vse: pomislimo, da jih od onih 250, ki ee rodnjo vsak mesec, v istem meeecu že okoli 38 umre! To so znamenja »moderndh časov«, za katere najbrž ne bo delal pokore samo posameznik, impak celi narodi iin države.