Poštnina plačana v gotovini
V	Ljubljani, dne 14. februarja 1935.
Leto Vlil. — Štev. 6.
Belavs&a
"Pravica
Glasilo Jcrsča osice 0«	Ifuzistvei
fchaj« vsak četrtek pop.; v slučaju praznika
j — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-
Nefrankirana pisma »* ne sprejemajo II toox«mstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
d*n popre! 4«va c.
II Posamezna Številka Din 1‘—. ~ Cena: za 1 mesec
Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- ji Din 4’—, sa četrt leta Din 10"—, ita pol leta Din 20‘—j
ii Oglasi, reklamsoije in naročnina na uprav* I Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I, nad. II Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Važna ugotovitev
torišče, na katerem bije delavstvo boj za pravico, je strokovna organizacija. V kolikor je bilo ono organizirano in po njej inočno, toliko uspehov je želo: v kolikor je bilo slabo, toliko je zopet doživelo porazov. Za delavstvo je strokovna organizacija merilo uspehov in porazov.
Preteklost nam je pomen strokovnih organizacij pokazala v jasni luči. V povojni dobi, ko so bile sprejete po državah nove socialne zakonodaje, je bilo le od delavstva odvisno, v koliko se bodo te socialne zakonodaje v praktičnem življenju tudi izvajali-. Razumljivo je bilo. da bo gospodarska družba stremela stalno za tem, da zmanjša vpliv socialne zakonodaje, da zgubijo svoj pomen socialne ustanove, prav tako pa tudi delavske strokovne organi-zacije in po njih delavske zbornice, ki so n'a najvažnejših delavskih pridobitev.
Priznati moramo, da se je to gospodarskim krogom v precejšnji meri posrečilo v veliko škodo delavstva. Čeprav imamo pri nas dobro socialno zakonodajo, ki bi marsikaj preprečila, kar je delavstvo moralo doživeti, smo žalibog prišli celo tako daleč, da se smatra, da je socialna zakonodaja samo še na papirju. Toda, če ni tožnika, ni sodnika. In tako bo socialna zakonodaja še vedno le na papirju, dokler ne bo tožnika in sodnika, ki bosta zakonodajo spravila zopet v življenje v vsem njenem duhu in nalogi.
Vzrok usodnega padca socialne zakonodaje in posledic je v delavstvu samem. Razbito po vseh mogočih frakcijah v stran-karsko-političnem življenju, ki je v povojnih letih zaživelo v najbujnejšem cvetu kakor na povelje modernega kapitalističnega sistema, je delavstvo zapustilo svoje strokovne organizacije in drvelo za političnimi preroki, ki so ga lovili za glasove z vsakovrstnimi obljubami. Toda politika je politika, korist od nje je imel predvsem le kapitalizem, ki je ob razbitih delavskih vrstah v strokovnih organizacijah lahko nemoteno izvajal svoje načrte, delavstvo je pa ostalo praznih rok in oškodovano za to, kar si je s težavo in dolgoletnimi boji pridobilo.
V	težkih časih, ki jih delavstvo dandanes preživlja, in po tolikih skušnjah, se jttora delavstvo vrniti zopet nazaj v strokovne organizacije. Iz svoje strokovne organizacije, ki je njegovo delo in sad nje-?°Ve požrtvovalnosti, mora gledati vso svo-j0 bodočnost, poraz ali zmago. Svojo borbo Podjetju in izven podjetja mora delavstvo Pflati le iz strokovne organizacije. Prav
Sklepi beigrajske ankete Del. zbornic
Predlog za zakon o postavitvi odbora za pobijanje nelojalne konkurence n zlorabe pri odmeri minimalnih mezd
Anketa ugotavlja, da so delavske skupine, katerih minimalne mezde so padle tako nizko, da predstavlja to i osebno in družinsiko katastrofo za te skupine delavstva, i . veliko nevarnost za gospodarstvo i za narodno skupnost.
S slabljenjem konzumne sposobnosti širokih delavskih slojev se povečava gospodarska kriza in otežkočuje možnost gospodarskega podviga. Poleg tega se z neenakimi mezdami v istih gospodarskih panogah ostvarja nelojalna konkurenca in se izpodkopava obstanek teh in vseh ostalih gospodarskih panog.
Anketa smatra, da je tej zlorabi delavske nemoči po gotovih gospodarskih panogah zastaviti pot z javno intervencijo.
Anketa ugotavlja, da je vzrok tako nizkega pa«lca delavskih mezd tudi v tem, ker je delavcem v gotovih gospodarskih panogah silno otežkočena njihova samopomoč, a marsikje celo popolnoma onemogočena njihova svobodna strokovna organizacija in gospodarska borba. Da bi delavstvo samo moglo vplivati na povečanje svoje konzumne moči, je neobhodno potrebno pomagati vsem delavcem najpoprej s popolno svobodo strokovnega organiziranja in gospodarske borbe.
Anketa nadalje smatra za potrebno, da bi bil izdan poseben zakon o ustanovitvi odbora z na-
logo, da pobija nelojalno konkurenco m zlorabo pri odmerjanju delavskih minimalnih mezd v gotovih gospodarskih panogah. Taki odbori naj bodo pri ministrstvu za socialno politiko i i narodno zdravje in pri banskih upravah. Sestavljeni morajo biti iz enakega števila zastopnikov delavcev in delodajalcev po predlogih delavskih in delodajalskih zbornic in iz nezainteresiranih strokovnjakov (filozofi, politični ekonomi) po predlogih pristojnih zbornic.
Naloga teh odborov bodi, da ugotavljajo višino mezd, da določajo, na katere gospodarske panoge in skupine naj bodo predpisane minimalne mezde, in kakšne naj bodo te minimalne mezde za delavce, delavke in mladoletne.
Odbori naj bi predpisali osnove in vidike za ugotavljanje mezd. Odloki teh odborov stopajo v veljavo z rešitvijo ministra za socialno politiko in narodnega zdravja ter banov, a za njihovo izvajanje morajo skrbeti izvršilne oblasti.
Ta zakon mora nadalje predpisovati sankcije za izvajanje rešenja o določanju minimalnih mezd, kakor tudi omogočitev nadzorstva nad izvajanjem teh rešenj ob sodelovanju predstavnikov delavskih strokovnih organizacij in zakonitih delavskih poverjenikov pri izvrševanju inšpekcije.
Narodna skupščina razpuščena
Letos poteka življenjska doba narodne skupščine, ki je bila izvoljena 8. novembra 1931. Tedaj je bil predsednik vlade general Pero Zivkovič. V tej zbornici je bilo 305 poslancev. Med njimi 29 aktivnih in bivših ministrov, 51 trgovcev in indu-strijcev, 43 agronomov in posestnikov, 22 duhovnikov, 20 profesorjev in učiteljev, 19 županov, 19 upokojencev, 12 zdravnikov, 12 zasebnih uradnikov, 9 časnikarjev in 7 drugih podjetnikov. Ta skupščina pa je bila 6. februarja, za marsikoga malo preuranjeno, nenadoma razpuščena in istočasno razpisane nove volitve, ki se bodo vršile
5.	maja.
Nova zbornica bo štela 370 poslancev. Volitve novih poslancev bodo javne in se bodo vršile po volilnem zakonu z dne 10. septembra 1931, oziroma njegovih dopolnil z dne 24. marca 1933. Za udeležbo pri volitvah se postavljajo liste z državnim nosilcem kandidatne liste. To listo mora podpisati v polovici vseh okrajev, ki se nahajajo vsaj v 6 banovinah, po 30 volilcev. Okrajni kandidati pa
tako pa tudi delavčevo udejstvovanje v političnem življenju mora izvirati in izhajati le iz strokovnega sindikata. Delavčevo udejstvovanje v javnem življenju more biti le delavsko in delavstvu v prid, ako mu daje smer le strokovna organizacija.
Ko prehajamo ponovno v novo politično življenje, ki je že v svojih prvih početkih razgibalo popolnoma novo življenje, je ta ugotovitev zelo potrebna. Ž. S.
lahko kandidirajo, če jih sprejme nosilec na svojo listo. Dravska banovina bo imela v bodoči zbornici 29 poslancev. Na področju bivše mariborske oblasti pripada 15, ljubljanske pa 14 poslancev.
Razpust zbornice in razpis novih volitev je znova razgibalo politično življenje. Vsepovsod se govori o samih volitvah. Kakšna bo končna grupacija političnih sil glasom volilnega zakona, je težko vnaprej naznačiti, ne da bi bila izključena pomota.
Za delavstvo je važno predvsem to, da se vnaprej trdno drži svoje strokovne organizacije in politično gibanje motri iz te perspektive. Največja njegova napaka bi bila, če bi se znova prepustilo v celoti zopet političnemu življenju, zanemarjalo pa svoje strokovne organizacije, ki so I končno vendarle njegova hrbtenica.
Sanacija bratov, skladnic. Dne 21. in 22. februarja se bo vršila ponovna anketa glede sanacije pok. zavarovanja bratov, skladnic. Ministrstvo za gozdo. ve in rudnike je pripravilo na podlagi predlogov prejšnjih anket potreben material, ki se bo na anketi obravnaval. Za ljubljansko Del. zbornico se ankete udeleži tajnik F. Uratnik.
Čisti dobički ameriških industrijskih podjetij
so bili lani za 70 odstotkov večji kakor 1. 1933. Pri tem pa je bila skupna vsota vseh izplačanih plač že v prvih 10 mesecih za 25 odstotkov večja kot v letu 1933. Dohodki kmetijskih podjetij so znašali 5 milijard dolarjev, za eno milijardo dolarjev več ko leta 1933.
Uredite o viničarskem reda ne pustimo spreminjati
Vloga kr. banski upravi načelstva Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru.
Z ozirom na časopisne vesti, da so ob priliki zasedanja banskega sveta bili stavljeni tudi predlogi za spremembo sedanje Uredbe o viničarskem redu, kair je pri viničarjih vzbudilo splošno poaornoist, se je načelstvo »Strokovne zvene viničarjev v Ljutomeru« sestalo k svoji seji dne 11. februarja, in je v objasnitev in v obrambo obstoječih zakonitih pravic viničarskega stanu sestavilo in naslovilo na ki-, bansko upravo naslednjo vlogo:
Dnevno časopis je je pri neslo poroči lo iz zasedanja banskega sveta v Ljubljani, da sta banska svetnika gg. Janžekovič in Gornjak govorila proti sedanji uredbi o viničarskem redu, zahtevala njeno ukinitev, češ da nalaga vinogradnikom/prevelika, bremena.
Ob tej nenadlni novici je na mah zatrepetalo 25.000 viničarskih delavskih družin, tu po obširnih vinorodnih krajih srezov: Ptuj, Maribor le.vi breg, Maribor desni beg, Ljutomer, Celje in Konjice, zavedajoč se, da bi z ukinitvijo uredbe o viničarskem redil padla še ta skromna, edina in zadnja socialno zaščitna uredba, katera jih je dosedaj z vso svojo avtoriteto pravodajne moči branila pred nasiljem, preveliko samovoljo in izkoriščanjem gotovih vinogradnikov, posebno pa to od strani inozomcev. Z poslabšanjem, ali celo z ukinitvijo, te uredbe, bi postalo, vse viničarsko delavstvo' na mah v popolnem brezpravju napram svojim delodajalcem^ in to posebno še napram ornim, ki sedanje; uredbe o viničarskem, redu dejansko do danes sploh izvajali niso, ker smatrajo viničarje zgolj kot sredstvo svojih gospodarskih teženj. Kakor sužnji smo na mah, ako te uredbe več nimamo. Ta zahteva se .“talno ču j e od strani gotovih vinogradnikov, kateri nas viničarje pač ne smatrajo za sebi enake sodržavljane s pravico človeka dostojne eksistence:, kateri bremen naših pravic, za storjene naše protidolžnosti nikdar nebi radi nosili, vendar pa ne zamude zato nobene prilike, da ne bi sami, ali po svojih ljudeh rovarili proti uredbi o viničarskem redu.
Motivacija teh vinogradniških krogov, češ zakaj pa vinogradniški delavci v drugih delih naše države nimajo zakonite zaščite, v našem položaju nikakor ne drži. Nikjer drugod v naši državi ne živi na enem ozemlju kompaktno toliko Ivtiničarjev Ibreziposestni-kov, kot to ravno' tu, na severnem, obmejnem delu dravske banovine. Ravno viničarji tvorimo tu, po svoji poklicni kvalifikaciji, po svojih stoletnih tradicijah in po svojemu posebnem in bednem gospodarskem ter socialnem položaju, poseben del prebivalstva — poseben stan.
Za zaščito viničarjev so že pod bivšo avistroogrsko monarhijo obstojali »Viničarski redi« kot deželni zakoni: iz let 1865, 1886 in 1898. Veliki župani bivše mariborske oblasti so ravno viničarskemu vprašanju posvečali vedno veliko skrbi. Sedanji podban g. dr. Pirkmajer je kot veliki župan v Mariboru uprav pred oblastno skupščino. podal v svojem ekspozeju tudi to, da je nujna rešitev perečega viničarskega vprašanja največje važnosti predvsem tu v obmejnih krajih iiz narodnostnega, kakor tudi iz državnega stališča.
S tem, da je potem) bivša oblastna skupščina mariborska, dne 20. julija 1928 potrdila novo uredbo o viničarskem, redu in da je razveljavila vse prejšnje avstrijske viničarske rede, je s svojo uredbodajno močjo prvič prajktično pristopila k rešitvi viničarskega vprašanja, ker je bilo tedaj in je še danes, naši jnladi državi le v čast in v korist, dokazujoč, da se hoče pri nas brigati in skrbeti tudi za viničarje kot za enakovredne državljane.
Zato nam je nepojmljiva ta časopisna vest, da bi naj kr. banska uprava ugodila zahtevam gotovega kroga ljudi, ki nastopajo v imenu viseh vinogradnikov, da se spre'-meni ali celo ukine sedanja uredba o viničarskem redn.
Vkljub stalnim predlogom] in zahtevam viničarjev na naslov kr. banske uprave: o službe mi stalnosti viničarjev, a zaščiti minimalnih mezdi o bolniškem in starostnem zavarovanju, o viničarskem! fondu se ni o vsem tern še ničesar ukrenilo. Zato pa ne moremo verjeti, da bi se nam viuičarjemi ravno od strani kr. banske uprave hotelo odvzeti vsako social nepravno zaščito, česar nam pod prejšnjo in tujerodno avstrijsko državo niso jemali, marveč celo dajali. To je bilo tedaj, ko se je nas, slovenske viničarje, smatralo kot manjvredne, ko od nemških mogotcev nismo drugega mogli pričakovati kot zgolj milosti.
Ako tedaj odgovarjajo1 ta razburljiva časopisna poročila resnici in bi kr. banska uprava v Ljubljani na prigovarjanja in pod-tike nasprotnikov viničarskega delavstva res pristopila k temu neopravičenemiru dejanju ter bi sedanjo Uredbo o viničarskem redu, z ozirom na naše, v njej zakonito zajamčene, pravice^ poslabšala ali celo ukinila— tedaj smo pač primorani proti temu v imenu vsega. viničarskega stanu odločno javno protestirati kot en mož.
Protestiramo tako tudi proti vsem nartaljniin nameram in intrigam onega dela vinogradnikov, podpiranih celo po inozemcih in nedržavljanih, ki bremen po uredbi o viničarskem redu še sploh niso nikdar nosili. Merodajnim oblastem pa hočejo ti ljudje v neresnični luči vsiliti nujnost njene ukinitve, češ da je v nevarnosti obstoj vinogradništva.
Kr. bansko upravo prosimo in zahtevamo, da se podrobnejše in sigurno zanima «a. vzroke, radi katerih mora toliko tisočero pridnih in delavnih naših viničarskih družin životariti v največjem obubožauju. Zanima naj se predvsem'o obstoječih in vsiljenih mezdnih plačah, delovnih pogojih, o skoraj škandaloznem zdravstvenem in socialnem skrbstvu, o sabotaži uredbe o viničarskem redu, kar bo takoj razkrinkalo resničen dejanski položaj viničarjev pa tudi vsa izmišljena. strašna bremena vinogradnikov.
Brezpogojno zahtevamo nedotakljivost sedanje »Uredbe o viničarskem redu« in da se čimprej pristopi k nadaljndm; rešitvam perečega viničarskega vprašanja! — Za načelstvo: Mir Andrej I. r„ načelnik; — Ribič Avgust 1. r., tajnik.
Strokovni tečaj v Škofji Loki
Na kratko smo v zadnji »Delavski Pravici« orisali potek dosedanjih predavanj na strokovnem tečaju naše skupine.
Predavanje (J. V. Demšarja v četrtek 7. februarja o Gospodarskem načrtu krščanske internacionale s priključkom zagrebške resolucije, je nam dalo pravo sliko temeljev, na katerih bo delavstvo gradilo nov, na krščanskih načelih sloneč družabni red. Da omenimo tudi udeležbo, ki je za nas prav razveseljiva, kljub temu, da so nekateri tovariši precej oddaljeni, se predavanj redno udeležujejo. Gospodoma predavateljema dr. J. Pokornu in V. Demšarju pa iskrena hvala za trud in požrtvovalnost.
Strokovni tečaj v Tržiču
Tukajšnja skupina je priredila izobraževalni tečaj, na katerem so predavali zastopniki JSZ. Tečaj je trajal več nedelj. Obravnavali smo vsa delavska vprašanja, v prvi vrsti pa delavsko socialno zakonodajo, delovno pogodbo itd. V debatah, ki so bile brez izjeme vise zelo živahne in stvarne, smo deloma obdelani m at eni j al še i »drobnejše objasnili, deloma pa tudi odprli nova vprašanja. Tečaj je ob zor jen obiskovalcev razširil in v marsikaterih pogledih odprl nove vidike. Ta tečaj je bil tako potreben, obenem1 pa plodonosen, da je vodstvo organizacije skleniilo, da bo v jeseni s takim tečajemi nadaljevalo. Obisk je bil zadovoljiv. Koi bi pa storili vsi člani svojo dolžnost, bi bil pa še boljši.
Iz centrale
Na podlagi sklepa načelstvene seje z dne 12. februarja sklicujem za nedeljo, dne 17. februarja 1935 ob 9 dop. v urad. prostorih JSZ
ŠIRŠO SEJO NAČELSTVA JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE
Vabljeni vsi člani načelstva, namestniki in nadzorstvo. — Ker je dnevni red seje zelo važen, prosim, da se seje vsak sigurno udeleži.
Žumer Srečko, t. č. načelnik.
Papirničarji
Vevče. Občni zbor naše skupine dne 10. februarja je potekel nad vse zadovoljivo. Udeležba je bila napram prejšnjim občnim zborom naravnost sijajna. Poročila odbora so pokazala napredek organizacije, kar je uspeh pravega dela v pretekli poslovni dobi. Članstvo je narastlo od leta 1933. preko 100%. Predsednikovo poročilo se je nanašalo na delo v organizaciji in podjetju, o težko-čah delavske borbe in o enotni fronti z ostalo strokovno organizacijo za zboljšanje delavskega položaja. Nadzorstvo je predlagalo odboru raz-rešnico, ki je bila soglasno odobrena. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: Rešek Edvard, Vidergar Jože, Pogačnik Feliks, Orehek Marija, Kamšek Ivan, Sotlar Henrik, Hočevar Anton. V nadzorstvo pa tovariša Čuda Franc in Završnik Jože. O bodočem delu je poročal tovariš Rešek Edvard in nakazal potrebo temeljite vzgoje organizacijskih zaupnikov in članstva, tako strokovne kot ideološke, dalje o potrebi navezanja stikov z delavstvom ostale papirne industrije v Dravski banovini. Pripraviti se je treba na tež-koče, ki nas čakajo letos najbrž doma, ker namerava podjetje zopet racionalizirati gotove oddelke in reducirati delavstvo. G. kaplan Sladič je govoril o pomenu evharističnega kongresa, ki bo letos v Ljubljani. Namenjen je za vse stanove, tako tudi za delavstvo in ima namen poglobitve
človeka in družbe v duhu Kristusovega nauka. Njegova izvajanja so bila nagrajena z aplavzom, kakor tudi izvajanja tov. Srečka Žumra in tajnika Rozmana, ki sta poročala o težkem stanju delavstva v naši državi, posebno na jugu države, o padcu delavskih plač, o nasprotnih strokovnih organizacijah, njih zadržanju in ideologiji. Oba sta poudarila tudi nujno potrebo resnega študija vprašanja papirniškega delavstva in delavskega položaja na splošno.
Lahko rečemo, da je bil občni zbor važen mejnik v našem strokovnem gibanju za delavsko borbo in je tudi ideološko dokazal, da stojimo dosledno na krščanskih načelih.
Oblačilno delavstvo
Iz Škofje Loke. 2e nad tri mesece posluje v »Društvenem domu« Ljudska kuhinja, katera se je ustanovila z velikimi težkočami. Kuhinja ima precej veliko režijo, zato bi priporočali vsem tovarišem in tovarišicam, ki so na hrani po gostilnah in drugod, da se v prvi vrsti poslužujejo te svoje ustanove, da se ista uveljavi. Priporočamo vsemu članstvu, da za isto agitira tudi izven tovarne. Čim več nas bo na hrani, boljša bo. Ne iščemo dobička, to so vam porok naši tovariši, ki so v načelstvu in nadzorstvu močno zastopani. Tovariši in tovarišice! Več smisla in razumevanja za delavske ustanove!
Skupina oblačilnega delavstva ima v Domžalah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 17. febr. ob pol 10 dopoldne v Grobljah s sledečim sporedom: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3 poročilo blagajnika, 4. volitve novega odbora. — Tu se bo položil obračun o delu za preteklo leto. Zato je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora udeleži. Člani delavske organizacije ne smejo biti samo na papirju. Delavstvo, ki se ne udeležuje sestankov, pa na) tudi plačuje članarino za organizacijo, malo ali nič ne pomeni, ker sc ne zna boriti za svoj stan in sploh ne ve, kaj dela njegova strokovna organizacija, kakšen pomen ima in zakaj se bojuje. Da vsak član ve, kaj dela organizacija, dobiva naš neodvisen strokovni list »Del. Pravico«. To je list, kjer lahko branimo svoje pravice, da pridejo v javnost. Časopis, iz katerega zajemamo svoje strokovno zinanje, zakone in sploh vse, kar mora v današnjem času organiziran delavec vedeti, da si zna uravnati pot v bodočnost. Le tako bomo priborili delu slavo in čast in oblast. Vsi do zadnjega na občni zbori
Bol za soc. zavarovanje v Ameriki
Tobačno delavstvo
Ljubljana. Vsemu članstvu Strokovne zveze tobačnega delavstva sporočamo, da se bo vršil v sredo, dne 12, marca 1935 ob pol 6. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice (dohod iz Čopove ulice) redni letni občni zbor Strokovne zveze tobačnega delavstva s sledečim dnevnim redom:
1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. Poročilo odbora; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Poročilo zastopnika JSZ; 5. Volitev novega odbora;
6.	Volitev nadzorstva; 7. Volitev delegatov za občni zbor JSZ; 8. Slučajnosti.
Vstop na občni zbor je dovoljen samo redno plačujočemu članstvu. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze bo poročal o važnih vprašanjih, ki se tičejo interesov tobačnega delavstva. Vabimo vse članstvo, da se tega občnega zbora sigurno udeleži v polnem številu.	Odbor.
Pletilno delavstvo
Kranj. Vse brezposelne pletilje, ki so bile zaposlene v tov. »Ika« obveščamo, da je Borza dela nakazala podporo prijavljenim potom pristojnih občin. V slučaju, da katera od članic še ni prejela podpore, naj to javi na naslov Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, Delavska zbornica. Za brezposelne, ki stanujejo v Ljutomeru, je Borza Poslala knjižice na ekspozituro v Mursko Soboto, ki bo nakazala podporo. Za brezposelne, ki stanujejo v Krškem pa bo podporo nakazala Borza dela v Celju.
V	zadnjem času je tov. »Ika« pričela sprejemati delavke nazaj v delo. Dosedaj je bilo sprejetih okoli 15 in to v oddelku za nogavice. Pri zopetnem sprejemu v delo se opaža, da se podjetnik hoče iznebiti nekaterih delavk in to predvsem onih, ki so bile ali zaupnice ali da so kakorkoli aktivno sodelovale pri svoječasnih borbah v tej tovarni. Podjetnik takih delavk, ki imajo neustrašno voljo braniti svoje interese, ne rabi. Zavo je tembolj razumljivo, da se pri zopetnem sprejemu delajo razlike. Zelo radovedni smo, iz kakšnih razlogov ,se tudi v ostalih kranjskih tovarnah odklanja sprejemanje v delo brezposelne delavke iz tov. »Ika«. Imamo primere, ko se je nekaterim delavkam reklo: »Ikarc« ne sprejemamo. Kdo ima pri tem svoje prste vmes, Mar naj brezposelne čakajo na milost tovarne »Ika«, da jih pokliče v delo. Mar so te delavke krive, da je podjetje sredi najhujše zime ustavilo delo. Podjetnik ni hotel na vprašanje, koliko časa bo obrat počival, ničesar navesti. Ljudje, ki se igrajo v Kranju z usodo tolikega števila delavstva, si nakopavajo veliko odgovornost.
Kovinarji
Jesenice. V poročilu »Konstituiranje obratnih zaupnikov v 4. številki »Del. Pravice« se nam je vrinila neljuba pomota ter jo že zaradi tega, ker g. Kralju nočemo delati krivice, danes blagohotno popravljamo. Pravilno bi se moralo glasiti, da je za zapisnikarja seje bil g. Kralj predlagan od novoizvoljenega glavnega zaupnika.
Prejeli smo in priobčujemo: POPRAVEK
Jesenice. Zaupniški zbor se je konstituiral. Vsled nepravilnega poročanja in resnici na ljubo: »Ni res, da bi se bil za zapisnikarja te prve seje Kralj Ignac v imenu kluba SMRJ predlagal samega sebe,« — temveč je res, — »da ga je takoj po izvolitvi kot novi glavni zaupnik na Savi predlagal za zapisnikarja ter prve seje s. Perko Venceslav, obratni zaupnik iz žične valjarne.«
Iz uprave
Nameščenska priloga, katero smo napovedali v zadnji številki »Del. Pravice«, izide v prihodnji številki. V prih. številki bo priobčena tudi »Mladinska priloga« in bo zato Jašla »Del. Pravica« na osmih straneh.
To in ono
Polhov Gradec. Pri nas je tudi nekaj lesnega S*elavstva in precej revnega delovnega ljudstva, o je ljudstvo, ki se mora res truditi, da se pre-lv>, posebno oni z družinami. Malo pa je med ^*ini se delavske zavesti. Vzrokov je več. Prvi je,
nismo nikdar prišli do kakega pravega delav-časopisa, iz katerega bi pridobili vsaj malo se^? drugam, v nam podobne kraje, in kako del ^ie delavno ljudstvo zna boriti za zboljšanje ‘*vskih razmer. Sedaj nas pa z vsemi podob-j:	1 vPrašanji seznanja naša vedno bolj priljub-
je ,a »Delavska Pravica«, kateri hočemo lo leto pridobiti več novih naročnikov.
Predsednik Roosevelt je predložil kongresu t. j. ameriškemu parlamentu več predlogov za socialno zavarovanje. Važen je zlasti predlog’ za brezposelno in starostno zavarovanje.
Predlog' za starostno zavarovanje določa, da bi dobival vsak ameriški državi jam, ki bi dosegel 65. leto starosti, 'iz zvezne državne blagajne mesečno 15 dolarjev, posamezne države naj bi prispevale tudi, toliko. Torej bi dobival vsak vpokojenec, odnosno vpokojen-ka.30 dolarjev mesečno. V dinarjih 1313.
Predlog' o starostnem zavarovanju bo gotovo sprejet, ker ni tesnega odpora proti temu. Le za višino pokojnin gre.
Delavci in nameščenci zahtevajo, da. morajo znašati pokojnine najmanj 200 dolarjev mesečno. Predsednik nima prav nič proti zvišanju le s to omejitvijo, da bo prispevala zvezna blagajna le 15 dolarjev, posamezne
| zvezne države pa morejo svoje prispevke poljudno zvišati. Predlog določa le minimum, I ne omejuje pa višine. Če bo obveljal predlog Roosevelta, bo morala zvezna vlada prvo leto prispevati za 'izvedbo starostnega zavarovanja, okrog 100 imlUijoinov, naslednja leta pa okrog 220 milijonov dolarjev. Ce bi obveljal pa predlog socialnejših elementov, ibi morala pa prvo leto prispevati ca 200, naslednja. leta pa od 400—500 milijonov dolarjev.
Predlog za brezposelno zavarovanje pa predvideva1, da bi država plačevala za. vsakega brezposelnega za dobo 15 tednov tedensko po 15 dolarjev. Posamezne države pa naj-mlanj toliko, lahko pa tudi več.^
Oba načrta sta zbornici izročili posebnim komisijam v proučitev.
Pri nas je starostno zavarovanje prav za prav že uzakonjeno, samo izvedeno še ni. Kdo ga bo? — Delavstvo samo, ako bo strumno in močno organizirano.
Neposredni davki in delavstvo
vi.
Enako kot davki sami in zakonsko besedilo, ki te davke uvaja, daje povod za pritožbe izvajanja teh zakonov. Upravni aparat gre pri tem še dalje, kakor bi po besedilu zakonov smel iti, ali pa se ne ozira dovolj na posebne razmere, pod katerimi bi delavstvo in nameščenstvo izredne davke v času krize še preneslo.
Iz vseh treh vrst povojnih davkov imamo za to tipične primere.
Tako je napravila administracija iz fakultativne obdavčitve, kakor jo predpisuje § 37. zakona o samoupravnih cestah, obligatorično in je na tem dolgo časa uporno vztrajala.
V	pogledu 1% doklade na uslužbenski davek je izdala uprava provedbeno navodilo, ki je v direktnem nasprotju s tekstom zakona. Tekst zakona pravi: kot izredni prispevek za to proračunsko leto plačajo vsi zavezanci uslužbenskegu davka 1% tistih kosmatih prejemkov, ki so temu davku zavezani. Od tega plačevanja so izvzeti; hišno služabni-štvo, delavci in dninarji, orožniki i. t. d. Davčna uprava je dala temu členu pojasnilo, ki pravi: Pod delavci iz točke 4. § 15. finančnega zakona za leto 1934-35 je razumeti samo nekvalificirane ročne delavce-dninarje, ki jih zbero v hitrici za izredne in nujne javne potrebe in ki po določbah § 90. zakona o neposrednih davkih ne plačajo uslužbenskega davka. Iz primerjave obeh besedil se jasno vidi, da je pojasnilo v nasprotju z zakonom.
Upravno sodišče v Celju, na katerega so se delavci pritožili, — šlo jim je pri tem za princip, ali sme kršiti davčna uprava, če gre samo za delavce, jasna določila zakona, — je pritožbi ugodilo in pravi v utemeljitvi:
»Že po načelih, izraženih v prvem odstavku § 16. točka 4 finančnega zakona za leto 1934/35, niso zavezani izrednemu prispevku nekvalificirani delavci dninarji, najeti na hitro roko, ker sploh niso zavezani u s 1 u ž b e n s k e m u davku.
Zato določila drugega stavka navedenega določila, da izrednega prispevka ne plačujejo delavci in dninarji, ni mogoče razumeti v tem smislu, da so tega prispevka oproščeni samo oni delavci in dninarji, ki so nekvalificirani in na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah (glej razpis ministrstva financ, ki je citiran r dejanskem stanju te sodbe). Kajti ob taki interpretaciji bi bilo določilo, da so izrednega prispevka oproščeni delavci in dninarji) popolnoma odveč.
Radi tega se mora pojem »delavci in dninarji« Interpretirati s splošnega narodno-gospodarskega stališča.
Davčna administracija se je pritožila dalje na državni svet.
Posebno mesto med novimi davki bi lahko zavzemal bednostnl sklad v Dravski banovini in slični socialni davki. Temu davku se ob njegovi vpeljavi industrijski in obrtni delavci in nameščenci niso upirali, ker so si mislili: Kakor predstavlja nov davek tudi za mnoge težko obremenitev, položaj nezaposlenih sodelavcev, katerim naj bi se s tem davkom pomagalo, pa je še težji. Mimo njihove
usode pa je še zaposlenim moralno nemogoče iti.
V	eni ali drugi obliki jim je treba nuditi pomoč. Pri upravljanju tega fonda pa so napravili tudi ta davek med delavstvom enako nepopularen, kakor vse druge davščine. Danes delavci Dravske banovine v tem davku ne vidijo več socialne dajatve, temveč enako krivičen davek, kakor so vsi davki zadnjih let. Kako je do tega prišlo?
Donos davka se uporablja za lečenje vseh socialnih ran v banovini in v korist vsem slojem prebivalstva. Obdavčuje pa se majhen del donosov narodnega gospodarstva in to še oni, ki je relativno najšibkejši.
Donos tega davka se uporablja v veliki meri za zasilna idela. Mezde pri teh zasilnih delih so,\ skladu z odgovarjajočim državnim zakonom tako določene, da so postali ti fondi sredstvo za zbijanje mezd in slabšanje socialnega položaja delavstva. To je mogoče le zato, ker se ne posvečuje pri nas nikaka pažnja načelu, da se stiska brezposelnih ne sme izrabljati za okoriščanje kogarkoli, temveč stoji menda tudi naša zakonodaja in naši javni faktorji na stališču, da je to dopustno, ker bi bili brezposelni drugače še teh nenormalnih mezd ne dobili.
Delavska kultura
Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru .sta v 1. 1934. zopet napredovali. Ljubljanska knjižnica je izposodila 52.253 knjig, to je 1716 več nego v prejšnjem letu, mariborska pa 35.009, to je 3885 več napram prejšnjemu letu. Promet v obeh knjižnicah še vedno raste. Tako je ljubljanska knjižnica v letošnjem januarju izposodila 5608, mariborska pa 3631 knjig. Knjižnici stalno nakupujeta nove knjige v vseh jezikih, tako da je vedno na razpolago vsa dobra in najmodernejša literatura za vse okuse. Knjige se izposojajo tudi na deželo. Knjižnici sta radi bogate izbire knjig postali tako splošno znani in priljubljeni, da ju obiskujejo vsi najrazličnejši stanovi. Mi želimo predvsem, da bi ju še v večji meri obiskovali tisti, ki sta jim v prvi vrsti namenjeni, to so — delavci in nameščenci. Pri tem opozarjamo še na to, da imajo brezposelni ob že itak nizki izposojnini še 50% popusta. V ljubljanski knjižnici dobe delavci tudi legitimacije za polovične karte v opernem in dramskem gledališču.
Zagorje. Člani tukajšnje »Mladinske zveze«, ki je krepko zastavila brazdo na kulturnem polju, so v nedeljo 10. februarja odigrali v tretje Nušičevo komedijo »Narodni poslanec«. Igralci so svoje vloge zadovoljivo rešili. Pripravlja se že tudi prekrasna opereta »Faust«, ki bo prišla na vrsto v marcu.
Litija: Dne 17. II. 1935 priredi naša skupina v »Društvenem domu« v Šmartnem pri Litiji dramo v 4 dejanjih: »Mati ljubi«, ki jo je priredil g. župnik Lovšin Vinko.
Igra sama je večno lepa himna materine ljubezni, ki je brezmejna in tako globoka do svojih otrok, da je ne morejo najtrše preizkušnje omajati. Mati trpi tiho, vdano, srce se ji trga od bolečine ko mora gledati, kako pada kri njene krvi, njen otrok, v močvirje in se pogreza vedno bolj in bolj. In ko doseže njena bolečina višek, ko ji pokažejo
Zemljevid delov, plač v Jugoslaviji
- Zakonska ureditev delavskih mezd je brez dvoma eden najbolj perečih narodno-(gospodarskih in socialnih problemov današnjih dni. Številni projekti zakona o minimalnih mezdah, razne ankete delavskih zbornic itd. nam nesporno pričajo o tem.
V	želji, da najširša javnost, zlasti pa prizadeti faktorji, ki se pečajo s problemom delavskih mezd, dobe objektivno sliko, kakšne posledice je pustila svetovna gospodarska kriza pri delavskih plačah, je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani sestavil priloženi »Zemljevid delavskih mezd v Jugoslaviji«.
Iz zemljevida so razvidne povprečne dnevne zavarovane mezde vsakega posameznega okrožnega urada za zavarovanje delavcev po stanju meseca septembra 1930 in septembra 1934. Zaradi pravilnega pojmovanja moramo takoj -pripomniti, da znaša faktični dnevni zaslužek povprečnega delavca — zaradi sistema lestvice mezdnih razredov in zaradi nepravilnega prijavljanja — kakih 20 odstotkov več.
Iz zemljevida so nadalje razvidni absolutni in relativni (odstotni) padci povprečne dnevne zavarovane mezde od septembra 1930 do septembra 1934 za vsak posamezni okrožni urad. Izbrali smo namenoma v obeh slučajih isti mesec, namreč september, da na ta način sezijske oscilacije eliminiramo. Razlike povprečne dnevne zavarovane mezde predstavljajo torej konjunktur ni padec, povzročen po gospodarski krizi.
Naglasiti moramo, da se izkazane zavarovane mezde nanašajo samo na delavce, zavarovane pri okrožnih uradih, torej brez članov privatnih društvenih blagajn, seveda tudi brez rudarjev, železničarjev in poljedelskih delavcev. Nadalje pripomnimo, da se je v času od 1930 do 1934 število okrožnih uradov zmanjšalo od 24 na 17, tako da se je območje 7 manjših OUZD-ov razdelilo in priključilo sosednim okrožnim uradom. Te teritorialne spremembe so manjšega obsega in jih ni bilo mogoče v računu vpoštevati. Suponirali smo zaradi tega, da je bila povprečna mezda v septembru 1930 pri okrožnih uradih, ki so se kesneje na račun razdelitve 7 manjših OUZD-ov povečali, ista kot na sosednem ozemlju, katero se jim je kesneje priključilo.
Stvarnih redukcij plač v intervalu posameznih mezdnih razredov zlasti v najvišjem mezdnem razredu iznad dnevnih 48 Din kakor tudi v najnižjem mezdnem razredu izpod dnevnih 8 Din zaradi sistema lestvice mezdnih razredov ni bilo mogoče v računu vpoštevati in v zemljevidu izkazati. Zaradi tega smo izračunali relativni padec v odstotkih zavarovane mezde leta 1934 (ne leta 1930), ker se nam zdi, da taki odstotki bolj odgovarjajo faktičnim padcem.
V	sledeči tabeli so podatki, urejeni po višini relativnih (odstotnih) padcev povprečne mezde, dočim je zemljevid graduiran po višini absolutnih mezdnih padcev.
ZEMLJEVID DELAVSKIH 3UCOSLAVDI.
LjuoUAhA
7MCP.E3
MEZD V
karlovecv: ~y-z-zosijek,
W' liOVIMj?
I ~	—	i	-	|	,
v-M \ PpSI
\	6‘•o	\	w	>	-v-«	<	l-*-*
*	V w	TUZLA	j	iKJ	\
: rl 'um '■
trik -JV-
\v.k>S5PUT ^	v_	,y.-,r	:
l_E.QE.MDA~	..	-	V	.	■' j■	.	■	.	-
•Mj sedež okrožnih, uratioo. °	C- 'v - ' :	'soai.	.	’	'v,	/
* ^	  >	•	v	^ *
Jactec c/elcu>sk.ih. 77xe^-d od. 25 v,	^	*
stphmbta i9iO do sipUnibm *	;	A	v	ti ti	’l
-!<35U znaša nad.	^-3-	/	v	•“'•'i	'	1» 75
f—| Din Z,-	'	\	^	\	;t%	•	'
,----.	.	/	5	®
:	I . h—	—■>	7	;	skoplk	:
' ■ ■ ■-’	•»	(	i	V	____
t-J—_	£•_	StturiMlš	i>	obm&c/u.	txscc&e$cz	c)	_	|	-	■
L.~ ~l	OllZD-a.	pcmeTiijo	••	)	o
6 —	i.)	obuuno	o	sep*.1910.	v i	-	-	-	■
*) Jev/vcečiia dnevno s.cu*ztroostna mJ!xc{o u -St/ ? W
s.) Si<poupt-. cCneorze v<uck%r.	t>	j	■
M) Jcul&c. povpr dntujie zcivcjv mezite u odifetMih..
njenega otroka kot zločinca in morilca, mu ona ne zapre vrat do svojega srca. Ljubi ga, moli zanj
in le žar njene materinske ljubezni ga privede
zopet nazaj v pošteno življenje.
Tovariši in tovarišice! Posetite to lepo dramo
v obilnem številu. Ne bo vam žal. Povabite s seboj tudi svoje znance in prijatelje.
Domžale. Naša skupina oblačilnega delavstva je priredila dne 20. januarja igro »Na Osojah« v prostorih društvenega doma v Grabljah. Igra je bila prav dobro obiskana. Že tu se je poznalo, da občinstvo zna ceniti delavstvo, ker se je odzvalo vabilu v tako velikem številu, da so bili vsi sedeži zasedeni. Igralci so vloge rešili prav dobro, vsa zahvala za to gre našemu režiserju Fr. Starb-ku. Na željo občinstva stno igro ponovdli v društvenem domu v Domžalah, kjer je bila zopet prav lepa udeležba. Zato se zahvaljuje skupina vsem prijateljem delavstva, ki ste s tem pokazali, da nas pri našem kulturnem delu podpirate. Vabimo vas, da nas podpirate tudi v bodoče.
Na izrečno željo podpisanega priobčujemo naslednji popravek
Podpisani Alojz Perme izjavljam, da vsebina članka »Kdo ima prav« z dne' 24. I. 1935 ni resnična.
Zgroraj' omenjeni članek je izšel brez mojega privoljenja ali vednosti pred izidom. Dopisnikar teffa članka me ni prav razumel, ter je poročal stvari, ki se niso na sestanku obravnavalo v tem smislu, kot jih omenja člankar.
Na tem sestanku sem bil osebno navzoč ter sem vprašanja o č. g. t\r. Tomincu J az stavil. V odgovor na moje vprašanje c. g. Gabrovšek ni napadal ali celo- žalil č. g', dr. Tominca.
L j u b 1 j a n a, dne 6. febr. 1935.
Alojzij Ferme.
Povprečna dnevna zavarovana mezda
Padec
v se	ptembru	abso-	rela-
1930	1934	lutni	tivni
26.97	22.70	4.27	18.81%
23.87	19.91	3.96	19.89%
32.77	27.15	5.62	20.70%
28.85	23.22	5.63	24.25%
28.92	23.24	5.68	24.44%
24.62	19.78	4.84	24.47%
31.33	25.10	6.23	24.82%
30.81	24.27	6.24	25.40%
25.06	19.96	5.10	25.55%
22.33	17.71	4.62	26.09%
24.11	18.78	5.33	28.38%
23.18	17.80	5.38	30.22%
25.97	19.57	6.40	32.70%
21.95	16.20	5.75	35.49%
27.76	20.30	7.46	36.75%
22.34	16.19	6.15	37.99%
23.39	16.62	6.77	40.73%
26.32	Din 21.40	Din 4.92	22.99%
Ljubljana Karlovac Sušak Split Zagreb Novi Sad Beograd Dubrovnik Osijek Sombor Skoplje Tuzla Banjaluka Subotica Sarajevo V. Becker Niš Vsi
Najmanjši relativni padec ima Dravska bano-vina, to je OUZD v Ljubljani, in sicer 18.81%. JNiej sledilo sosedni, oziroma bližnji OUZD-i, in sicer: Karlovac 19.89%, Sušak 70.70%, Zagreb
24.44% itd. Največji relativni padec ima Niš 40.73%.
Njemu sledi Vel. Bečkerek 37.99%, Sarajevo 36.75% itd.
V	glavnem je iz zemljevida razvidno, da je relativni padec delavskih plač na jugu in vzhodu dvakrat tako velik kakor v severozapadnih pokrajinah. Naše delavstvo na jugu in vzhodu trpi poleg velike brezposelnosti tudi na horendnem znižanju plač, katero je tekom kratkih štirih zadnjih let doseglo skoraj polovico sedanjih preostalih zaslužkov. Socialne in gospodarske posledice te ugotovitve so najraznovrstnejše in zelo daleko-sežne: obubožanje delavstva in z njim v zvezi padec konzuma in nadalje padec cen — selitev delavstva iz juga in vzhoda na severozapad in z njim v zvezi konkurenčno ogrožanje sedanjih delavskih zaslužkov v Sloveniji — težave slovenske industrije in obrti vsled tega, smeli bi reči »socialnega dumpinga«. S tem so pojasnjene tudi finančne težave bolniškega zavarovanja na jugu in vzhodu, katere so se pojavile v nepričakovanem obsegu, ker so se s padcem mezd znižali tudi zavarovalni prispevki.
Na tem mestu si dovoljujemo opozoriti, da bi bilo iziedno važno, interesantno in tudi zelo potrebno ugotoviti vzroke, kateri so povzročili tako velike padce delavskih zaslužkov v južnih in vzhodnih pokrajinah Jugoislavije. Brez dvoma je to eden najbolj interesantnih in hvaležnih problemov za delavske organizacije.
Že iz teh kratkih pripomb je razvidno, kako težak in kompliciran je problem minimalnih mezd, da o drugih važnih vplivih: spola, starosti, kvalifikacije, poklica, sezije itd. itd. na višino delavskega zaslužka sploh ne govorimo.
RAZNO
Trbovlje. Inšpekcija dela je razveljavila volitve obratnih zaupnikov v cementni tovarni. Vo-livni odbor je grobo kršil predpise pravilnika za volitve obratnih zaupnikov. Ponovne volitve se bodo vršile pod nadzorstvom inšpekcije dela.
Prihajajoče volitve v bratovsko skladnico, ki se imajo vršiti letos, zelo razburjajo duhove, kako ravnati, da bo kaj glasov. Največ izgleda imajo bojevniki. Delavci volivci se zanimajo za volivni red, katerega še ni. Starega odklanjajo, ker ni demokratičen in zahtevajo, da pride nov.
Rudarji delajo tri dni v tednu, počitek je res nekaj vreden, samo če počivaš sit, lačen je pa še ležati težko.
Spomladi, ko bo topleje, bo občina pričela z gradnjo cest, saj pozimi nimajo brezposelni za tako delo potrebne obleke, poleti pa bo že šlo. Ceste se bodo gradile, kakor pravijo, mimo Pusta do stare občine in iz Urhočeve Loke na Posetje in od Radeja proti Štihu. No, to bo pa že nekaj dela in zaslužka.
ZA KRATEK C AS
Očetova šola. »Jurček, zakaj si pa pojedel kolač, ko sem ti vendar rekla, da ga ne smeš?« — »Zato, mamlilca, iker atak vedno pravi: Ce reče žena ,ne‘, pomeni to ,da‘.«
Urejuj« in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jujo»l«ran»ko tiskarno: K. Ce*. — Iadaja m konaorcij »Delavske Pramec 8. Žumer.