INTERNI INFORMATIVNI ČASOPIS | LETO DECEMBER 2006 metal INTERNI INFORMATIVNI (ASOPlS | LETOVl | ŠTEVILKA 24 | DECEMBER 2006 Na naslovnici: Zima Fotografija: Janko Vučko IZ VSEBINE: 3 Čestitka 4 Uvodnik 5 Uvodnik Valjarski program 6 Projekt rekonstrukcije kontinuirnih peči v Valjarni profilov Valjarski program 8 Nove pridobitve v jeklovleku v letu 2006 9 Motivacija in ocenjevanje delovnih skupin Anketa 11 Enote za gospodarjenje Naši novi tiski 12 Visokokvalitetna jekla (priročnik) Umetnostna dediščina 13 Metalova likovna zbirka Ekologija 14 Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo Poslovanje 16 Poslovanje v obdobju 1.-10. 2006 Upravljanje s človeškimi viri 17 Jesenska zaposlitvena sejma in Metal Ravne Upravljanje s človeškimi viri 19 Kadri Upravljanje s človeškimi viri 20 Metalov letni razgovor Upravljanje s človeškimi viri 20 Novi štipendisti v Metalu Ravne 21 Obhod v jeklarni Aktualni jeklarski kotiček 21 22. mednarodna konferenca za ferolegure v Pragi Aktualni jeklarski kotiček 22 IFMA2006 Aktualni jeklarski kotiček 23 Euromold Varnost in zdravje pri delu 26 Uporaba osebne varovalne opreme v Metalu Ravne Aktualno 27 Zakon o obveznem izvodu publikacij Bonton 28 Se znamo rokovati ali smo "mrtve ribe"? Srednja šola Ravne 29 Naših 60 let Tehniška dediščina 31 Mednarodni strokovni posvet: Med železom in kulturo, naša dediščina -naša pot Razvedrilo 32 Nagradna križanka Izdaja: METAL RAVNE, d. o. o.. član skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem Uredniški odbor: Andreja Čibron - Kodrin, Eleonora Gladež, Andrej Gradišnik, Gabi Urnaut, Andreja Krajnc Jezikovni pregled: Andreja Čibron - Kodrin Produkcija: © crashgroup.net Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem Uredništvo: Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Kor., T.: 02 87 07 235 Naklada: 1300 izvodov ISSN: C504-801X časopis dobijo zaposleni v podjetju Metal Ravne brezplačno. Predloge, pobude in vprašanja pošljite na naslov uredništva. Prihodnost je nepopisana belina papirja. Na vsakem je, da sam stori korak v njo. Zariše svojo stezo ali skupaj z drugimi začrta močno pot. Želimo vam, da bi v prihajajoče leto odtisnili svetle sledi. Novoletna poslanica predsednika uprave SIJ-a - Slovenske industrije jekla Spoštovane sodelavke in cenjeni sodelavci, kmalu bomo potegnili črto. Črto pod še enim uspešnim letom, na katerega smo lahko vsi člani skupine SIJ - Slovenska industrija jekla upravičeno ponosni. Še posebej pa ravenski jeklarji, ki ste dosegli dobre poslovne rezultate in se lotili zgodovinsko pomembnih investicij, ki bodo doseženo še oplemenitile. Odhajajoče leto pa je tudi prelomno leto, saj je jeseni stekel pričakovani proces privatizacije, ki bo po načrtih zaključen v prvih mesecih novega leta. Čeprav bo to za nas pomenilo veliko spremembo, verjamem, da jo bomo znali prepoznati kot nov izziv. Tega smo že vešči. Kalile so nas vse prej kot rožnate izkušnje, iz katerih smo prisijali boljši: bolj prilagodljivi, a neomajni; pogumni, a ne lahkomiselni; ponosni na doseženo, a nikoli zadovoljni. Izkušnje, vztrajnost in smela zrelost so naši atributi. Dokazali smo, da skupaj segamo više. Vse našteto pa zavezuje tudi našega lastnika - državo, da nam bo znala najti primernega partnerja oz. lastnika, ki bo v sodelovanju z nami videl priložnost za dopolnitev ali nadgradnjo svoje dejavnosti in bo poleg zagotovil za razvoj jamčil tudi za zaposlitev, vlagal v kadre in bil tudi drugače družbeno odgovoren ter nadaljeval začete okoljevarstvene projekte. Prepričan sem v modro končno odločitev države in verjamem, da bo Metal Ravne še dolgo zgodba o uspehu in ponos Raven na Koroškem. Novo leto se rodi, priložnosti pa moramo poiskati sami! Vsem vam, kakor tudi cenjenim upokojencem in tistim, ki sobivate ali sodelujete z Metalom Ravne, želim, da bi znali prepoznati in izkoristiti ponujene priložnosti in pri tem uživali. Tibor Šimonka l* predsednik uprave SIJ-a - Slovenske industrije jekla foto: arhiv SIJ-a pl I metal! M1 =TAT1?I =j M UVODNIK Andrej Gr£(cjjšnik, univ. dipl. inž. metal. Mag Darko Mikec Mag. Peter Puhan in mater., spec. za menedž glavni direktor član poslovodstva namestnik glavnega direktorja H koncu gre še eno uspešno leto za naše podjetje. Letošnji poslovni rezultat bo slabši v primerjavi z rekordnim letom 2005, ko smo se po vseh poslovnih kazalcih uvrstili v sam vrh najboljših podjetij v Sloveniji, toda prepričan sem, da ostajamo med najboljšimi slovenskimi podjetji. Do konca leta načrtujemo, da bomo ambiciozno načrtovan poslovni rezultat uspeli realizirati in dokazati, da Metal Ravne zmore doseči dobre rezultate poslovanja tudi navkljub slabšim razmeram na trgu. Za leto, ki se izteka, sta bila namreč značilna velika rast cen energentov in manjše povpraševanje na trgu, predvsem povaljanih izdelkih. Za rezultate, ki smo jih dosegli, bi se želel, v imenu celotnega poslovodstva, zahvaliti prav vsem, ki ste s svojim trdim delom, z znanjem in idejami prispevali k dobremu poslovanju, čeprav večkrat na račun osebnega življenja. Dobre poslovne rezultate beležijo tudi naša hčerinska podjetja: Kopo International, luennaStahl, Šerpa in Ravne Steel Center. Vodstvom teh podjetij gre iskrena zahvala za dobro delo. Najpomembnejši del našega uspeha so neprestano izboljševanje proizvodnih parametrov in rekordni obsegi proizvodnje. Poleg tega je, kljub zmanjšanemu povpraševanju, prodaja uspela pridobiti dovolj naročil in nabava optimalno nabavljati surovine. Letos smo imeli dve veliki okvari na kovaškem in luščilnem stroju in le požrtovalnemu delu vzdrževalcev in sodelavcem Šerpe se moramo zahvaliti, da smo uspeli okvare odpraviti v rekordno kratkem času in preprečiti velik obseg izpada proizvodnje. Letošnje leto je zagotovo prelomno leto za naše podjetje, saj smo začeli z močnim investicijskim ciklom v posodobitev tehnološke opreme. Uprava holdinga SIJ, d. d., in nadzorni svet Sl J-a sta prižgala zeleno luč za novo kovačnico težkih odkovkov in posodobitev bluming valjavskega ogrodja, kar je ena od garancij za dolgoročen obstoj Metala Ravne. Ta proces se bo nadaljeval v prihodnjih letih, ne glede na to, kdo bo lastnik našega podjetja, naša vloga je le, da z resnim in s strokovnim pristopom pravočasno realiziramo odobrene investicije in dokažemo, da smo se pravilno odločili. V skladu s strategijo razvoja naj bi v obdobju od leta 2007 do 2011. vložili v posodobitev proizvodnje 100 milijonov EUR, od tega pretežni delež v naslednjih dveh letih. V letošnjem letu se je začel postopek privatizacije holdinga SIJ - Slovenska industrija jekla. Prepričani smo, da bo privatizacija potekala v skladu z našimi pričakovanji in bodo izbrani takšni lastniki, ki bodo podprli nadaljnji razvoj podjetij znotraj skupine SIJ in zagotovili še boljšo prihodnost. V zadnjih nekaj letih je v svetu močan trend povezovanja v jeklarski industriji in tudi zaradi tega mora najti SIJ svoje mesto v močni povezavi, ki mu bo zagotovila stabilnost v časih, ko se bodo sprostile zmogljivosti na Kitajskem in se bodo razmere na trgu močno zaostrile. Naša dolžnost je, da danes, z močnimi investicijami v posodobitev in z ustreznim lastniškim povezovanjem, zagotovimo Metalu Ravne dolgoročno stabilnost. Še nikoli nismo nosili tako velike odgovornosti za prihodnost Mežiške doline, do nas samih in do prihodnosti naših otrok v tem okolju. V letu 2007 nas, na osnovi ocene in projekcije poslovanja, čaka naporno leto. Poleg močnih investicijskih aktivnosti bomo morali realizirati načrtovane razvojne projekte. Novi izdelki so osnova za ohranitev konkurenčne prednosti pred cenenimi proizvajalci z vzhoda. Zahtevna naloga ni samo odgovornost razvojnikov, temveč vseh zaposlenih, da s svojo odgovornostjo, kreativnostjo prispevajo, da bomo kupcem pravočasno zagotovili želene izdelke. V letu, ki prihaja, želi poslovodstvo veliko veselja, zdravja in sreče vam in vašim družinam. foto: Tomo Jeseničnik foto: arhiv Valjarne profilov Dušan Posedi PROJEKT REKONSTRUKCIJE KONTINUIRNIH PEČI V VALJARNI PROFILOV V oddelku Toplotna obdelava Valjarne profilov imamo štiri plinske in eno elektro kontinuirno peč za toplotno obdelavo jeklenih profilov. Ker so imele te peči, z izjemo kontinuirne peči z zaščitno atmosfero proizvajalca Ebner, zastarelo gorilniško in merilno-regulacijsko opremo, ki ni ustrezala današnjim tehničnim in varnostnim standardom, prav tako pa so bile peči tehnološko nezanesljive, smo se leta 2002 odločili za njihovo postopno rekonstrukcijo. Začeli smo z obnovo elektrokonti peči leta 2003, nato smo v letu 2004 nadaljevali z rekonstrukcijo Konti peči 3, v letu 2005 pa smo obnovili Konti peč 2. Z ustreznimi predelavami peči smo dosegli želene cilje, kot so varno, ekonomično in zanesljivo vodenje peči. Cilje, ki smo si jih v projektih zastavili, smo v celoti dosegli, nekateri Potopna miza učinki, kot so specifične porabe plina na enoto proizvodnje, pa so boljši od pričakovanih. V letu 2006 zaključujemo ta cikel z rekonstrukcijo Kontinuirne peči 4. Dela na objektu so v zaključni fazi, zagon peči pa je predviden v sredini novembra. Peč bo generalno obnovljena. Zamenjana bo vsa gorilniška in merilno-regulacijska oprema, vodenje in nadziranje peči je računalniško vodeno, obnovljeni so pogoni, nameščena je dodatna izolacija na zadnjih conah peči ter postavljen nov dimnik. Šočasno smo obnovili dešaržirni del peči in inštalirali novo procesno vodeno potopno mizo ter jasli za mehko odlaganje profilov, uredili pa bomo tudi sistem za kaljenje profilov z zrakom. Predvidena investicijska vrednost celotnega projekta znaša 950.000 evrov. Ekonomski učinki projekta predvidevajo okoli 170.000 evrov letnega prihranka. Dejanski podatki o rasti cen naftnih derivatov in plina pa kažejo, da lahko iz naslova znižanja specifičnih porab plina računamo, da bo le-ta še večji. Gorilniška oprema Pred začetkom rekonstrukcij kontinuirnih peči v letu 2003 je bila specifična poraba plina na teh pečeh (brez peči Ebner) v povprečju 193,6 Sm3/t, letos predvidevamo povprečno porabo okoli 121,0 Sm3/t, v naslednjem letu pa še za okoli 15 % nižjo. Na podlagi dosedanjih izkušenj, spremljanja učinkov rekonstrukcij in posodobitev peči menimo, da je bila odločitev zanje pravilna, saj smo na ta način, v primerjavi s potrebnimi sredstvi za nove peči, dosegli primerljive učinke pri bistveno nižjih vloženih denarnih sredstvih. To pa je tudi dovolj močan argument oz. podlaga za nadaljevanje dela na komornih žarilnih pečeh, ki so prav tako potrebne prenove. foto: arhiv Valjarne profilov Izhodni del peči Nova gorilniška oprema Upravljavski pult za vodenje in nadzor potopne mize Obnovljena Kontinuirna peč 4 Upravljavski pult za nadzor in vodenje peči foto: arhiv Valjarne profilov foto: arhiv Valjarne profilov Mag. Silva Sirk, namestnica direktorja Valjarskega programa NOVE PRIDOBITVE V JEKLOVLEKU V LETU 2006 Za iztekajoče se leto 2006 lahko zaposleni v jeklovleku rečemo, da je bilo, v primerjavi z letom prej, investicijsko ugodno, saj smo bili deležni ene večje (za naše razmere) naložbe ter nekaj manjših investicij, ki so v hladni predelavi postale že bolj kot ne nuja. Sredi leta je bila dobavljena in zmontirana nova kontrolna linija za kontrolo površinskih napak podjetja Foerster (na fotografijah) iz Nemčije, s katero smo nadomestili že več kot trideset let star cirkograf istega dobavitelja, za katerega rezervnih delov že skoraj ni bilo mogoče več dobiti. Star cirkograf bo proizvajalec uporabil kot razstavni eksponat za svoj "muzej". Srce nove kontrolne linije je cirkograf DS 6.430 s senzorskim sistemom vodenja R065, s katerim lahko kontroliramo prisotnost površinskih napak na svetlih (tudi poliranih) palicah v dimenzijskem razredu med 0 5 in 65 mm, na palicah dolžin od 2 do 6,5 m ter s hitrostmi od 0,2 do 2 m/s. Celotno linijo je dobavilo prej omenjeno podjetje, pri čemer je mehanski del (nalagalni, razlagalni, vodenje, elektronika ...) izdelalo italijansko podjetje Foerster Italija s svojimi poddobavitelji. Z nabavo nove kontrolne linije smo tako precej razširili dimenzijsko območje kontrole (prej le do 0 24 mm) ter bistveno zmanjšali možnost poškodb površine kontroliranih palic, saj je celotna linija izdelana tako, da so vsa mesta, kjer pridejo palice v stik z njo, izdelana iz posebne plastične mase. Tako stika kovine s kovino skorajda ni in možnosti za dodatne poškodbe so minimalne. Produktivnost nove kontrolne linije je za 40 % višja, kar pomeni, da lahko sedaj prekontroliramo bistveno večjo količino materiala, to pa tudi pomeni, da se je možnost reklamacij zaradi površinskih razpok na izdelkih, odpremljenih iz PSP, znižala na minimum. Ocenjujemo, da bomo lahko pregledali okoli 80 % vseh izdelkov. Sistem poravnavanja palic, ki je nameščen pri razkladalnih jaslih, nam omogoča, da lahko določene materiale končno adjustiramo kar na liniji, kar skrajšuje pretočne čase ter razbremenjuje prostor adjustaže, kjer se nam občasno pojavljajo ozka grla. Linija je skonstruirana tako, da je mogoča še dograditev, saj je v sklopu osrednjega transportno-testnega dela predviden tudi prostor za vgradnjo magnatesta za ločevanje kvalitet, UZ-aparata za kontrolo notranjih napak ter razmagnetilne tuljave, ki pa smo jo že namestili. Pri izhodu iz osrednjega transportno-kontrolnega dela načrtujemo tudi namestitev naprave za vzdolžno označevanje palic (ink jet tiskalnik), ki pa je v planu manjših investicij za leto 2007. Od začetka letošnjega leta obratuje tudi prestavljena in delno predelana kontrolna linija za kontrolo večjih dimenzij, ki smo jo konec leta 2005 k nam premestili iz valjarne profilov. Tako se sedaj večina končne kontrole svetlih okroglih profilov Valjarskega programa izvaja v PSP. Na tej liniji so bile predelane odlagalne jasli, ki so sedaj postavljene v linijo ter izdelane na spuščajoče se trakove, vmes pa smo namestili žago za porezavanje razpokanih koncev, ki je bila prav tako nabavljena letos ter s predelavo vpetja prilagojena za postavitev v linijo. V okviru manjših investicij smo nabavili še žago za porezavanje koncev, ki smo jo namestili v adjustažo, lasersko merilno napravo, napravo za odsesavanje oljne megle na brusilnem stroju ter napravo za nameščanje plastičnih zaščitnih obročkov na končno obdelane palice na ravnalno-polirnem stroju Kieserling, ki pa bo dobavljena v drugi polovici decembra. Lasersko merilno napravo firme Zumbach smo namestili na brusilni stroj MC 50 in tako nadaljujemo strategijo opremljanja vseh strojev z merilnimi napravami, saj nam omogočajo bistveno bolj natančno doseganje toleranc ter hitro foto: arhiv Valjarskega programa ukrepanje v primeru spremenjenih razmer med procesom obdelave. To je že šesta tovrstna merilna naprava pri nas in načrtujemo, da bomo v prihodnjem letu nabavili še eno, ki jo bomo namestili na ravnalno-polirni stroj Kieserling. Z namestitvijo naprave za odsesavanje oljne megle na enega od brusilnih strojev si želimo izboljšati delovno okolje, saj je iznos aerosolov pri postopku brušenja v zračno atmosfero bistveno zmanjšan. Naprava je sestavljena iz nape in posebnega filtra za filtriranje oljne megle. V zadnjem tednu decembra pa načrtujemo montažo naprave za nameščanje plastičnih obročkov, ki nam služijo kot zaščita površine luščenih in poliranih palic. Sedaj se to delo opravlja ročno, kar pomeni, da morata biti za nameščanje zaščitnih obročkov na končne izdelke prisotna najmanj dva delavca, ki okoli palice na treh mestih ovijeta plastičen obroček. Podjetje SAS je razvilo sistem, ki palico ob izhodu iz ravnalno-polirnega stroja pred jaslimi najprej zaustavi, jo dvigne ter nanjo namesti obročke na želenih razdaljah. Glede na maksimalne dolžine palic, ki jih izdelujemo pri nas, bo naprava sestavljena iz petih avtomatiziranih enot za razdelitev obročkov. Bernarda Breznik, univ. dipl. inž. metal, in mater. MOTIVACIJA IN OCENJEVANJE DELOVNIH SKUPIN Novembra smo izvedli četrto, zadnje ocenjevanje skupin EGO v letu 2006, in čas je za analizo celotnega projekta, ki teče približno leto in pol. Vzrok za ponovno oživitev skupin EGO je bila potreba po boljšem informiranju in komuniciranju zaposlenih ter po večjem redu in čistoči v obratih. Informiranje in komuniciranje je zahteva vseh standardov, poleg tega so pomembnost tega segmenta izrazili tudi zaposleni v raziskavi zadovoljstva zaposlenih in organizacijske klime. Da sta v podjetjih potrebna red in čistoča, pa tako ni treba posebej poudarjati. Pristopi k vpeljavi projektov so različni, v tem primeru smo se odločili za pozitivno motivacijo, to je simbolično nagrado skupini, ki je najboljša v ocenjevalnem obdobju. Da pristop ni bil napačen, smo videli iz reakcij zaposlenih, seveda pa je tudi v tem primeru izstopal problem vseh presoj - objektivnost. Takoj na začetku ste zaposleni videli problem zaradi primerjave lepših" prostorov, kot so Kemija, PSP itd., s "slabšimi", kot so ulivališče, čistilnica Kovačnice itd. Poleg tega ste videli problem v prezasedenosti, npr. najprej je izdelek, če imamo izjemno proizvodnjo, za čiščenje ni časa. Mi smo dodali še vidik napredovanja, da bi spodbudili slabše urejene sredine. Tako je prišlo do dveh ocen, ocene presojevalcev ter končne ocene, ki je bila tudi nagrajena. V naslednji tabeli so prikazane ocene presojevalcev in nagrade celotnega projekta. V večini primerov je to enotna ocena, včasih pa skupina, ki je bila po mnenju presojevalcev najboljša, ni bila nagrajena, ker so drugi vidiki odločili drugače. Današnji pogled je drugačen. Na zadnjem sestanku so vodje po želji zaposlenih povedali, da v naslednjem letu skupina, ki je najboljša, dobi tudi nagrado. sasisiM ,:~S "4S"WS EGO /skupina Jun. 05 Okt. 05 Feb. 06 Apr. 06 Avg. 06 Nov. 06 Valjarna Delavnica valjev 77 65 69 93 88 73 Srednja proga 77 75 65 90 83 70 TO 78 74 63 87 85 68 PSP 89 89 85 90 91 87 Adjustaža 80 81 66 78 66 79 Jeklarna UHP 26 62 57 51 59 53 EPŽ 51 80 77 70 71 68 Ulivališče 22 62 54 52 56 50 Priprava vložka 26 62 60 51 51 57 Težka proga 35 85 72 82 82 71 Čistilnica 34 83 78 83 81 73 Kovačnica Avtomatska 60 73 74 78 68 69 Težka 18 + Ččistilnica 46 66 66 78 73 65 Težka stis. 25/30 52 63 77 78 73 68 TO 48 66 58 71 79 69 Adjustaža 45 66 57 67 63 62 MO 49 63 69 63 67 76 I Vzdrževanje SV Jeklarna 51 68 57 59 59 65 SC Kovačnica 51 69 72 67 69 71 SV Valjarna 40 63 52 68 63 62 EV Jeklarna + Kovačnica 34 63 71 81 80 76 M EV Valjarna 38 63 51 65 72 71 Mazalci 66 65 55 64 71 74 Ind. zidarji 48 62 66 39 51 60 Podporne dejavnosti Kemija 94 89 92 91 93 88 RRK 48 77 77 78 79 75 Špedicija 49 62 52 59 65 64 Skladišča 49 66 32 67 64 65 Elektronika 65 63 65 67 65 SPC 37 62 42 33 34 26 Ocena Nagrada Analiza projekta in nadaljnje usmeritve Notranje komuniciranje, informiranje Redno se izvaja informiranje zaposlenih preko EGO-tabel, table so urejene, na njih se prikazujejo doseganje ciljev in druge aktualne teme. Občasno (kvartalno, mesečno ...) se vodijo sestanki vodij EGO s skupino EGO ter kvartalno izvajajo sestanki vodij EGO s poslovodstvom, kjer se cilji Metala Ravne in skupin EGO še ustno predebatirajo. Red, čistoča in vzdrževanost Vzdržuje se osnovni red, uvajajo se police in omare, izvajajo se beljenje prostorov, periodični pregledi uporabnih snovi in izločitev neuporabnih ... Glavni prostori so čisti, prehodni, odpadki se zbirajo v za to namenjenih posodah, čistijo se tudi pomožni prostori. Dostopi v sili (gasilniki, omarice prve pomoči ...) so povsod prosti. Transportne poti so določene in zarisane v približno 85 %, paziti je treba predvsem na vzdrževanje, saj se poti v obratih zelo hitro zbrišejo. Obnovilo se je veliko garderob in sanitarij (tudi znotraj obratov), čiščenje je tako lažje in učinkovitejše. Marsikateri stroji, ograje in cevovodi so se antikorozijsko zaščitili in popolnoma očistili. Nadaljnje usmeritve Aktivnosti bomo nadaljevali in stanje izboljševali. Kakor sem omenila uvodoma, zaposleni še niste popolnoma zadovoljni z notranjim komuniciranjem (rezultati ankete), pretok informacij ni zadosten. Včasih se nam zdi, da nimamo zadosti znanja za pravi pristop do sodelavca, da se ne znamo zadosti strpno pogovarjati ali pa za to preprosto ne najdemo časa. Kratkoročno so vse druge zadeve pomembnejše, na dolgi rok pa nam prav to manjka, komuniciranje ali po domače pogovarjanje. To znanje bomo v prihodnjem letu pridobivali v projektu Metalov letni razgovor. Tudi pri redu, čistoči in vzdrževanosti imamo možnost za izboljšanje. Čiščenja se praviloma izvajajo kampanjsko (pred presojami, raznimi obiski itd.), kar je prav, še boljša po so sistemska in enakomerno razdeljena čiščenja. Tako je v hiši red tudi, ko obisk ni najavljen tri dni vnaprej. Izboljšanje stanja je vidno tako na področju informiranja in komuniciranja kot tudi pri redu, čistoči in vzdrževanosti. Projekt so vodstvo in presojevalci POZITIVNO ocenili. Namen projekta je bil izboljšati informiranje in medsebojno komuniciranje ter povečati red in čistočo. Izboljšanje je vidno na obeh segmentih. Tudi iz komentarja zaposlenih je razvidno, da so se stvari izboljšale, točne poglede pa bo pokazala še anketa. Zato v naslednjem letu smelo naprej. foto Bernarda Breznik foto: Bernarda Breznik foto: Bernarda Breznik foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin Anketa Mag. Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne. d. o. o. ENOTE ZA GOSPODARJENJE Po zaključenem novembrskem ocenjevanju enot za gospodarjenje (EGO) v Metalu Ravne je poleg strokovne ocene čas primeren tudi za anketiranje vključenih. Tako sem za vtise, porojene ob ocenjevanju EGO, zaprosila vodjo ocenjevalcev. Podala sem se tudi na obisk v dve EGO in skušala izvedeti, kako teoretični model živi v praksi. Franc Mlinar, vodja ocenjevalne skupine v novembru: "S Sonjo Hrnčič in z Miranom Kadišem smo ocenjevali 28 EGO. Bili smo kar strogi, saj so bile ocene nižje kot prejšnjikrat. Za ocenjevanje smo porabili kar precej časa, saj smo se, poleg ogledovanja, tudi pogovarjali z zaposlenimi in vodji o aktualnih temah v Metalu Ravne. Ocenjevanje je lahko problematično, saj se v obdobju med presojama marsikaj zgodi. Nekatere EGO zelo napredujejo, težko pa je oceniti razlike. Mogoče bi bilo bolje, ko bi bile ocene v opisni obliki in ne kot šolski redi od 1 do 5. Po drugi strani pa so tudi skupine, kjer je ocena konstantna, in ne morejo doseči višje. Težava je tudi, ker se v isti skupini primerjajo težki obrati in pisarniški prostori. Mislim tudi, da če bi bili pri predhodnem ocenjevanju zapisani predlagani ukrepi, bi lažje vrednotili napredek, npr. ali je kaj prebarvano, obnovljeno. Ocenjujemo tudi sanitarije, najvišjo oceno dobijo le novi prostori, stari so praviloma slabše ocenjeni ... Skratka, težko je vzpostaviti tak ocenjevalni sistem, ki bi bil brez pomanjkljivosti. Moj splošen vtis pa je, da je ocenjevanje skupin EGO zelo pripomoglo k lepši podobi Metala Ravne, čeprav smo videli tudi še kupe materiala, napol zrušene barake ipd. Nenazadnje si za večjo urejenost prizadevamo tudi zaradi različnih obiskovalcev, poslovnih partnerjev ... Zaposleni so nas med ocenjevalnim postopkom spraševali, kako jih bomo ocenili, povedali so tudi, kaj so in kaj še bodo naredili v svojem okolju. Tu naj poudarim, da je za ocenjevanje pomembno, kaj za večji red, urejenost in čistočo storijo delavci sami. Zdaj so obiski komisije napovedani. Mislim pa, da je bolj primerno, da v prihodnje ne bi razkrili, kdaj bo ocenjevanje. Tako bi dobili pravo sliko urejenosti v podjetju, zdaj namreč v dneh po najavi sledi 'šminkanje'.” \ veliko strojev, tudi numerično krmiljeni stroj, ki zaradi elektronike in krmiljenja zahtevajo čistejše okolje. V Mehanski obdelavi kovačnice si še posebej prizadevamo za ureditev delovnega okolja oziroma hale. Tu ne mislim samo na čistočo, temveč tudi na ustrezno ogrevanje, zatesnitev hale ipd. Če primerjamo nekdanjo halo s sedanjo, je bilo storjenega res veliko. Po drugi strani pa v halo pride tudi material na ravnanje, in sicer s toplotne obdelave. Površina je škajasta, pri transportu pa škaja pada na tla, prav tako preperele žice, zato se v hali nabira umazanija. Tudi to je posebnost naše EGO. Omenim naj še, da se prah vsipa ob tresljajih tudi iz cevovodov odpraševalne naprave, ki so bili v preteklosti nameščeni zaradi peskalnega stroja. V zadnjem letu in pol smo bolj načrtno pristopili k čiščenju okolja. Vsak teden se na vsakem stroju opravi dveurno generalno čiščenje. Na začetku je ta ukrep pri nekaterih delavcih zbudil odpor, zdaj pa ni več težav. Zaposleni so opazili razliko, počutijo se bolje, večja je tudi varnost pri delu, manjša pa je poraba čistilnih sredstev, lesa, žice ipd. Kar zadeva ocenjevanje EGO, smo v zlati sredini in zaradi vsega naštetega hendikepirani. Ocenjevalci nas obravnavajo kot mehansko predelavo, kar ni najbolj ustrezno. Tisti ocenjevalci, ki poznajo zgodovino hale (zgrajena je bila leta 1946) in delo pri nas, nam dajo višjo oceno. Iluzorno je, da bi se lahko primerjali z drugimi mehanskimi obrati. Seveda se za večjo urejenost še da kaj storiti, npr. urediti garderobe, res pa je, da so obsežnejši posegi tudi dražji.” Ivan Vušnik, vodja EGO v Mehanski obdelavi kovačnice: "Za Mehansko obdelavo kovačnice je značilna specifična situacija, saj smo se vselili v staro halo in začeli z luščilnim strojem sredi ruševin. Hala še zdaj ni urejena, kot bi morala biti. Veliko smo naredili, nekaj dela nas pa še čaka. Upam, da se bomo vsaj približali standardom, ki veljajo za mehansko obdelavo. V zadnjih štirih letih smo namreč nabavili Miran Črešnik, EGO v Mehanski obdelavi kovačnice: "V hali je zdaj bolj čisto in urejeno, kljub temu bi se kaj še dalo izboljšati. Ob petkih ob koncu službe imamo generalno čiščenje in mazanje strojev. Sicer pa se v hali, kjer sem že tri leta, dobro počutim. S sodelavci smo že uigrani, vsakdo ve, kaj mora narediti. Če je treba, drug drugega tudi opozorimo na napake. Zavest o čistem okolju je vse višja. Tudi z informiranjem sem zadovoljen. Imamo oglasno desko, kjer piše vse, tako da sem z informacijami na tekočem." Jože Karničnik, EGO v Proizvodnji svetlih profilov: “Glede na to, koliko si prizadevamo za red in čistočo, z oceno nismo zadovoljni. Komisija pride do oglasne table, potem pa kar hitro zapusti obrat in se ne razgleda dovolj. Delavci se trudimo, vemo pa tudi, da vsakokrat ne moremo dobiti nagrade. Res pa je, da če ljudje vedo, da so lahko nagrajeni, se še bolj potrudijo. Tudi opozarjanja med nami je več, saj vsi stremimo k temu, da vzdržujemo red in čistočo. V obratu ni več smeti, po tleh pa ni več toliko maščob. Zaposleni se bolje počutimo, saj je hala bolj prijazna. Tudi varnost pri delu je večja, večje pa je tudi veselje do dela.” foto: Andreja čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin Naši novi tiski m IMETALI I' .7-Vi : MI Janko Miklavc, delovodja 3. izmene, EGO v Proizvodnji svetlih profilov: "Kar zadeva informiranje, delovodje zaposlenim posredujemo informacije, ki jih izvemo od vodje. Ni težav, vse gladko teče, nihče se ne pritožuje, vsakdo dobi informacije. Glede čistoče pa menim, da so ljudje že dobili občutek zanjo in nimamo problemov. Celo predlagali so že, kaj naj bi še izboljšali. Tudi sami občutijo in vidijo, da je zdaj veliko boljše, kot je bilo prej. Vsi, ki smo v obratu že nekaj časa, opažamo napredek, saj vemo, kako je bilo v preteklosti. Pa ne le mi, pohvalila nas je tudi ekologinja. Odpravljamo 'stare grehe1, odstranjujemo staro maščobo, več kot pol hale smo že prebelili, tudi žerjavno progo smo že delno očistili. Kadar zmanjka dela, se posvetimo urejanju in čiščenju hale. Ob prejšnjem ocenjevanju so bili delavci razočarani, saj smo bili slabše ocenjeni, prav tako pa nismo dobili namigov, kaj bi morali izboljšati, da bi bili še boljši." Anton Žvikart, vodja EGO v Proizvodnji svetlih profilov: "Projekt EGO je sicer dobro zastavljen, vendar se mi zdi, da sem glede informiranja zaposlenih preveč prepuščen sam sebi. Zastavljeno je bilo, da bomo vodje dobivali informacije in jih potem posredovali naprej. Zdaj pa se mi zdi, da včasih delavci več vedo. Pri tem mislim predvsem na širše informacije, saj imamo informiranje, kar zadeva obrat, urejeno. Z zaposlenimi, 48 jih je, se dnevno srečujem in takoj razrešimo probleme. Pri nas ne sklicujemo sestankov, saj ljudi po eni strani zaradi dela težko zberemo, po drugi strani pa so takšni sestanki tudi zapravljanje časa. Imamo pa tablo EGO. Ugotavljam, da se zavest, da je lepše živeti v čistem okolju, vse bolj krepi. To dokazujejo tudi pobude, kaj bi še lahko storili za izboljšanje. Pri nas je glede tega nekoliko težko, saj je hala stara; da se jo sicer očistiti, a nove iz nje se ne da narediti. Se pa opazi, da je obrat čistejši, čeprav je vzgoja ljudi dolgotrajen proces. Imam pa pripombe k ocenjevanju. Komisije bi morale biti stalne in sestavljene tako, da bi bile nevtralne. Pri nas so bili zaposleni nezadovoljni z oceno že dvakrat, prepričani so, da so komisije pristranske. Bolje bi bilo, če v njej ne bi bilo predstavnikov obratov. Poleg tega pa ocenjevalci težko ocenjujejo, sploh če to počnejo prvič, saj ne poznajo stanja ob prejšnjem ocenjevanju. Pri nas smo se že sprijaznili, da ne čistimo za komisijo, ampak zase. Red naj bo v obratu vedno, ne le takrat, ko nekdo pride ocenjevat oz. na obisk.” Mag. Irena Zakrajšak VISOKOKVALITETNA JEKLA (PRIROČNIK) Že dolgo so kupci in uporabniki naših jekel povpraševali po priročniku Visokokvalitetna jekla. Po 14 letih smo se tako odločili za ponatis in posodobitev le-tega. Določen je bil tim in imenovane odgovorne osebe za posamezne dele priročnika. M IRAVNEJ VISOKOKVALITETNA JEKLA • • • •lovvnUn at««l Tokrat smo se odločili le za angleško in slovensko izdajo. Ker niso obstajale nobene računalniške podlage prejšnje izdaje, je bilo treba ves priročnik na novo napisati in seveda uskladiti besedila z novimi standardi in predpisi. Prva predstavitev novega priročnika je bila na sejmu Euromold v Frankfurtu konec novembra. Zaradi predstavitve na sejmu je bil najprej izdan angleški priročnik z naslovom Specialty steel, slovenski pa bo izšel v decembru. Izdaja takega priročnika zahteva veliko strokovnega znanja, zato je tudi sodelovalo mnogo sodelavcev in strokovnjakov z različnih področij. Vodja tima: mag. Irena Zakrajšak. Umetnostna dediščina Mag Simona Javornik, kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja METALOVA LIKOVNA ZBIRKA Odgovorni vodja: Stanko Triglav. Člani tima: Alojz Buhvald, Mateja Kušej, Vlado Perovnik, Bernarda Janet, mag. Ivan Kac in Gabrijela Urnaut. Vsebina priročnika in odgovorne osebe: I. del (vsebina povzeta po novem prospektu, Gabrijela Urnaut) ■ predstavitev Metala Ravne in predstavništev ■ predstavitev obratov z dimenzijskim prodajnim programom II. del Jekla in primerjalne tabele (Mateja Kušej) ■ uporaba (podlage pripravil in pregledal mag. Ivan Kac) III. (osrednji) del Kvalitete - jedrni program, ločeno po namenu uporabe ■ kemična analiza (Mateja Kušej) ■ plastična predelava, toplotna obdelava, mehanske in fizikalne lastnosti (Melita Terglav, dr. Henrik Kaker, mag. Darja Oblak, Andrej Vrečič, mag. Tatjana Večko-Pirtovšek in Bernarda Janet) -kontrola in oblikovanje tabel (Gabor Sekereš) ■ uporaba (mag. Ivan Kac in Mateja Kušej) IV. del (Dodatek, posodobljena vsebina je povzeta iz priročnika 2002, je barvno označen.) ■ Zeleni del - označevanje in standardizacija jekel (Mateja Kušej, mag. Ivan Kac, Milan Paradiž, Danica Kobal) ■ Rjavi del - definicije splošnih pojmov toplotne obdelave, določitev pojmov za izbrane jeklene izdelke, vpliv legirnih in spremljajočih elementov na lastnosti jekel (mag. Irena Zakrajšak) ■ Marelični del - natezni preizkus, meritve trdote, preizkušanje udarnega dela, osnovni pojmi na področju magnetizma, hrapavost površine (Vlado Perovnik, Andrej Vrečič) ■ Rumeni del - enote v fiziki in tehniki ter različni preračuni med enotami (Uroš Glavar). Izris slik: Kristjan Plesnik. Prevodi (iz nemščine v slovenščino in angleščino ter iz angleščine v slovenščino) in lektoriranje angleških tekstov: Melita Jurc. Lektoriranje slovenskih tekstov: mag. Andreja Čibron - Kodrin. Priročnik je oblikovala agencija Crashgroup, natisnil pa ga je ZIP center. Jeklarska industrija na Ravnah se ponaša z bogato tradicijo kulturnega vključevanja v prostor, v katerem deluje. Nedvomno najbolj jasno sta kulturo in gospodarstvo v smislu promocije identitete in industrijskega duha kraja povezali dve manifestaciji, slikarske kolonije in simpoziji Forma viva. Sedem simpozijev Forma viva med letoma 1964-1 989 je bilo najpomembnejši umetniški dogodek druge polovice 20. stoletja na Koroškem in je v naše kraje pritegnilo pestro mednarodno zasedbo kiparjev. Nastala so monumentalna dela, v skladu z izrazom sodobne likovne produkcije, ki so bila postavljena v urbana naselja Čečovje, Javornik, Kotlje ter mesta Prevalje, Mežica in Črna. Vzporedno je vodstvo Železarne Ravne pod taktirko Franca Faleta in koordinatorja Franca Boštjana med letoma 1970 in 1989 organiziralo likovne kolonije, v katerih je nastal bogat fond umetnostne dediščine, prek 250 umetnin, del katerih je danes zbranih v likovni zbirki Metala Ravne, d. o. o. Današnja zbirka Metala Ravne šteje 200 del, skoraj v celoti je osredotočena na slikarstvo, v njej pa je tudi nekaj kakovostnih skulptur. Zbirka vsebuje dela domačih likovnikov, hkrati pa je vanjo vključenih tudi nekaj del pomembnejših slovenskih in jugoslovanskih slikarjev ter kiparjev. Slikana dela, ki so del delovnega vsakdana, saj so postavljena v pisarne zaposlenih, se večinoma ponašajo z motivi tehniške dediščine, hkrati pa se srečamo s prepoznavnimi žanri krajin in koroških motivov. Različni avtorji so za svoj ustvarjalni moment uporabili raznovrstne površine, svobodno interpretacijo podobnih motivov pa so popestrili različni likovni jeziki, koncepti in tehnike. Umetniška dela so vrednotena kot zbirka, tj. so urejena, primerno hranjena, popisana, dokumentirana in inventarizirana, kar je plod dvoletnega sodelovanja med Marijo Praper in ravenskim muzejem. Prav in pomembno je, da se je inštitucija, kot je Metal Ravne, odločila, da bo lastno zbirko odprla javnosti. Tako je v letošnjem decembru izšel katalog likovne zbirke, ki mu bo v začetku prihodnjega leta sledila pregledna razstava likovnih del. Pomnik časa, kraja, ljudi Likovna zbirka Metala Ravne Rahela Strahovnik, univ. dipl. inž. metal, in mater. UREDBA O RAVNANJU Z ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO Ekologija V skladu z uredbo je električna in elektronska oprema razvrščena v več razredov. Oktobra je izšla nova Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (UL RS št. 107/2006). Osnovni namen te uredbe je ohraniti, zaščititi in izboljšati kakovost okolja, zaščititi zdravje ljudi in uporabljati naravne vire preudarno in racionalno. Bistvo uredbe je, da se okoljska škoda popravlja pri izvoru in da jo mora onesnaževalec plačati. To pa je proizvajalec, distributer ali uvoznik opreme. Uredba obvezuje k odgovornosti vse proizvajalce električne in elektronske opreme, od velikih ter malih gospodinjskih aparatov, računalnikov, televizorjev, tiskalnikov, do električnega orodja, medicinskih naprav in avtomatov. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) obsega: ■ zbiranje in prevzemanje odpadne električne in elektronske opreme od končnih uporabnikov, distributerjev in izvajalcev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki; ■ obdelavo odpadne električne in elektronske opreme: razgradnjo in ločitev sestavnih delov - priprava na nadaljnje ravnanje; ■ predelavo odpadne električne in elektronske opreme, namenjeno koristni uporabi in primernosti odstranjevanja. Cilj predelave je: - recikliranje odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo, - uporaba odpadkov kot gorivo; ■ odstranjevanje ostankov predelave odpadne električne in elektronske opreme. To so: ___________________ ■ velike gospodinjske naprave (hladilniki, mikrovalovne pečice, klimatske naprave ...), ■ male gospodinjske naprave (sesalniki, likalniki, tehtnice...), ■ oprema za IT in telekomunikacije (osebni računalniki, mobilni telefoni...), ■ oprema za zabavno elektroniko (radijski, televizijski sprejemniki, videorekorderji ...), ■ oprema za razsvetljavo (fluorescentne žarnice, razen tistih z žarilno nitko!), ■ električno in elektronsko orodje (žage, šivalni stroj, varilniki...), ■ igrače, oprema za prosti čas in šport (vlakci, videoigre ...), ■ medicinske naprave (merilniki krvnega tlaka...), ■ instrumenti za spremljanje in razvoj (detektorji dima, termostati ...) in avtomati. Odpadno električno in elektronsko opremo moramo kot končni uporabnik oddati distributerju, izvajalcu občinske javne službe, kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov v zbirnih centrih. Odpadno opremo, ki ni iz gospodinjstev, pa moramo oddati distributerju, proizvajalcu ali pridobitelju te opreme. ■ Pri nakupu nove električne in elektronske opreme mora prodajalec oz. distributer brezplačno prevzeti odpadno opremo iz gospodinjstev, če jo uporabnik želi oddati. Prevzeta odpadna oprema iz gospodinjstev mora biti po namenu uporabe in zgoraj omenjeni razvrstitvi enaka dobavljeni opremi, število kosov odpadne opreme pa enako številu kosov dobavljene opreme. Če distributer ne prevzema odpadne opreme neposredno od končnih uporabnikov ob dobavi nove, mora zagotoviti končnemu uporabniku oddajo odpadne opreme na prodajnem ali prevzemnem mestu, ki od prodajnega mesta ni oddaljeno več kot 5 km zračne razdalje. ■ Proizvajalec, pridobitelj ali distributer opreme, ki ni oprema iz gospodinjstev, mora na zahtevo končnega uporabnika (npr. Metala Ravne) brezplačno prevzeti odpadno opremo, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev. Zanjo mora na svoje stroške zagotoviti nadaljnje ravnanje, če je dobavil opremo končnemu uporabniku in se odpadna oprema ne uvršča med stara bremena (dano v promet pred 13. avgustom 2005). Če se odpadna oprema uvršča med stara bremena, pa mora proizvajalec, pridobitelj ali distributer prevzeti odpadno opremo samo pri dobavi nove opreme, drugače pa le, če se o prevzemu in plačilu stroškov nadaljnjega ravnanja tako dogovori s končnim uporabnikom. V primeru, da masa odpadne opreme presega maso dobavljene za več kot dvakrat, lahko proizvajalec, pridobitelj ali distributer zavrne brezplačen prevzem odpadne opreme. ■ Končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja mora za opremo, ki jo je sam pridobil ali uvozil, potem ko postane odpadna oprema, ki ni odpadna oprema iz gospodinjstev, sam zagotoviti izpolnjevanje zahtev omenjene uredbe, pristopiti mora k izvajanju skupnega načrta ravnanja z odpadno opremo iz 21. člena te uredbe ali pa prenesti svoje obveznosti po tej uredbi na izvajalca javne službe v skladu s 24. členom te uredbe. V Metalu Ravne že vrsto let oddajamo odpadno električno in elektronsko opremo pooblaščenemu prevzemniku. Skupno smo je od leta 2001 oddali 16,36 t. Kljub temu strošek oddaje ni bil visok, ker so že v preteklih letih to opremo primerno odstranjevali in koristno uporabili. Predvidevamo, da se bo trend starih bremen odpadne električne in elektronske opreme v prihodnje zmanjševal in tako bomo lažje izkoristili ugodnosti (brezplačno oddajo), ki jih predpisuje uredba. Količina OEEO (t) Količina OEEO (t) 6 5,18 3,86 ~Z5~ 2,52 Leto 2001 2002 2003 2004 2005 Potrošniki smo dolžni odpadno električno in elektronsko opremo zbirati ločeno od drugih odpadkov in je ne smemo prepuščati izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Poslovanje J METALI IliT-ViJHl Oddelek Kontroling POSLOVANJE V OBDOBJU 1.-10. 2006 Proizvodnja Skupna proizvodnja je znašala 195.490 ton, kar je manj kot v enakem lanskem obdobju in manj, kot znaša 10/12 gospodarskega načrta. Vzrok za to je v glavnem nižji obseg naročil, delno pa tudi okvara kovaškega stroja. (Tabela 1 in Graf 1) Prodaja Prodaja je bila za 4,5 % nižja od dosežene v enakem lanskem obdobju ter za 6,4 % večja od načrtovane. (Tabela 2 in Graf 2) Rezultat poslovanja Obdobje 1.-10. smo zaključili s čistim dobičkom v višini 1,54 milijarde SIT, kar je slabše od 10/12 gospodarskega načrta. Kot se vidi iz grafa prodaje, nam je vrednost prodaje padala vse do septembra, ko je zopet začela rasti. Nižja vrednost prodaje in dokaj visoke nabavne cene osnovnih surovin so razlog, da je tudi čisti dobiček nižji kot prej, vendar še zmeraj pozitiven. Tabela 1 Tone Dejansko l.-X. 2005 10/12 plana 2006 Dejansko l.-X. 2006 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Ingoti 93.098 88.333 90.447 97,2 102,4 EPŽ 2.481 3.333 3.100 124,9 93,0 Valjane gredice 44.981 40.000 39.283 87,3 98,2 Valjani profili 32.834 32.433 29.374 89,5 90,6 Kovano 26.836 28.875 28.374 105,7 98,3 Svetli profili 5.834 5.208 4.912 84,2 94,3 Skupaj 206.064 198.183 195.490 94,9 98,6 Proizvodnja odlitega jekla po mesecih (Graf 1) | Plan 2006 = 8.833 ton/mesec Tone 11.000 10.000 9.000 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 V. VI. VII. VIII. IX. X. Meseci I II IV. Povp. Tabela 2 Dejansko l.-X. 2005 10/12 plana 2006 Dejansko l.-X. 2006 Indeks 3 :1 Indeks 3:2 Vrednost prodaje -v mio EUR 121,2 108,7 115,7 95,5 106,4 Prodaja izdelkov - v tonah 62.131 62.804 62.277 100,2 99,2 Povprečna prodajna cena - v EUR/t 1.898 1.685 1.801 94,9 106,9 Prodaja - vrednost (Graf 2) | Plan 2006 = 10.872.000 EUR/mesec 000 EUR 13.500 12.500 11.500 m- 10.500 9.500 8.500 7.500 6.500 III IV. V. VI. VII. VIII. IX X Meseci I Povp. Legenda: -♦ Dejansko 2005 Plan 2006 A Dejansko 2006 Milena Gartner - Delopst, spec. psih. svet., univ. dipl. psih., Anja Potočnik, univ. dipl. komun., za SIJ in Alenka Kotnik (za ravenski sejem) JESENSKA ZAPOSLITVENA SEJMA IN METAL RAVNE Da uspešnost iskanja najprimernejšega sodelavca ni le v velikosti zaposlitvenega oglasa, dobro vemo tudi v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla. Zaposlitveni sejmi, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo in na katerih sodeluje tudi skupina SIJ -Slovenska industrija jekla in v okviru nje tudi naše podjetje, so priložnost, da pridobimo v podjetju določen kader, ki ga potrebujemo. Potrebe po metalurških kadrih bodo v prihodnje še posebej velike, saj so pred nami nove investicije. Mladi pa so lahko svoja znanja in izkušnje predstavili v živo. Tako je Metal Ravne sodeloval na osrednjem zaposlitvenem sejmu "KARIERA 06" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 26.10.2006 od 9. do 19. ure. Sejem je organiziralo podjetje Moje Delo, kjer so bili naša ciljana populacija srednješolci in prihodnji študenti metalurgije. Po oceni organizatorja je sejem obiskalo več kot 10.000 udeležencev. 9. 11. 2006 je Metal Ravne tudi sodeloval na Zaposlitvenem sejmu kovinarstva in metalurgije na Ravnah, ki ga je v poslovni stavbi Metala Ravne organiziral od 10. do 12. ure Zavod za zaposlovanje RS. Z uradov za delo Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje se je odzvalo 53 iskalcev zaposlitve, torej so bili ciljna populacija brezposelni. Namestnik glavnega direktorja v Metalu Ravne Andrej Gradišnik je tako kot na sejmu "Kariera 06" zbranim povedal, da je Metal Ravne v velikem naložbenem ciklusu in bo potreboval več metalurških delavcev vseh stopenj, kovinarjev, strojnikov, informatikov in elektro inženirjev, saj se bo v prihodnjih letih veliko sodelavcev upokojilo. S ponudbo mogočih vključitev v programe za pridobitev izobrazbe za področje kovinarstva in metalurgije za odrasle je na sejmu s svojimi predstavniki sodelovala tudi Srednja šola Ravne. Za lažjo predstavitev na sejmih smo v kadrih pripravili poster, ki zgovorno pove, kako Metal Ravne upravlja s človeškimi viri in kaj vse stori za ljudi. Za informiranje, kakšne kadre bomo potrebovali v prihodnje, pa smo v Kadrih oblikovali tudi zgibanko, ki je zainteresiranim vodilo, katere kadre in koliko le-teh v posameznih letih bomo v Metalu Ravne potrebovali. V prihodnjem letu bomo imeli še dodaten zaposlitven sejem ali kakšno drugo obliko predstavitve, ki bo ciljala na osnovnošolsko populacijo, da bi se vključevala v šolanje za pridobitev poklica kovinarja v kombinaciji z metalurgijo, in srednješolsko populacijo, da bi pridobili čim več dijakov in študentov metalurgije. Ker je bil zaposlitveni sejem "Kariera 06" v Ljubljani osrednji, bo poudarek v tem članku na tem sejmu, saj je na njem sodelovalo kar 60 velikih in srednje velikih slovenskih podjetij in tudi nekatera tuja so svoje delodajalske prednosti izpostavila iskalcem zaposlitve. Možnosti in prednosti zaposlitve v jeklarstvu sta na skupni kadrovski stojnici predstavili ekipi sodelavcev Metala Ravne, pod vodstvom Milene Gartner - Delopst, in Acronija, pod vodstvom mag. Barbare Habe Sintič. Že predhodno smo se s posameznimi kandidati dogovorili za razgovore in jih na sejmu tudi opravili. Moje mnenje je, da Metal Ravne postaja zelo privlačno podjetje, saj po razgovorih kaže, da so se posamezniki pripravljeni preseliti na Koroško, kar za nas pomeni, da bomo imeli veliko izbiro pri pridobivanju kadra in da se bodo prijavljali tudi zelo kakovostni kadri. Naš namen je, da pridobimo čim več metalurgov s katerokoli stopnjo izobrazbe. Na sejmu smo želeli čim več srednješolcev navdušiti za študij metalurgije. V okviru sejma je v predavalnici "Uspeh" potekalo predavanje, ki ga je imel namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik, spec. za menedž., univ. dipl. inž. Zanimivo je predstavil Metal Ravne, zaposlitvene priložnosti in z veseljem odgovarjal na, moram reči, kar številna vprašanja. Bila sem kar prijetno presenečena, da je bil odziv iz Koroške tako velik, saj so zainteresirani prišli iz različnih šol in odzvalo se je tudi 75 % naših študentov metalurgije. Predavatelja o karieri v SIJ-u - Slovenski industriji jekla sta bila iz Metala Ravne Andrej Gradišnik, namestnik glavnega direktorja, in iz Acronija Jesenice Ljubomir Osovnikar, prav tako namestnik glavnega direktorja. KARIERA! 06 1 l prihodnost Številni udeleženci na predavanju Kariera 06 METAL EZ33ZI1 Na sejmu mi je pomagal Marko Ažman, univ. dipl. inž. metal, in mater., ki je velikokrat vskočil pri posredovanju tehničnih informacij. Še sama sem bila ponosna nanj, ker je tako z zanosom povedal, kolikšna je zdaj tonažna proizvodnja v kovačnici. Ko se je s kolesom na sejem pripeljal Jani Grilc iz Proizvodnje svetlih profilov v Metalovem dresu, si je takoj naredil prostor. Gabor Sekereš, univ. dipl. fizik, pa je predstavljal raziskovalni del MRK. Posebej zanimiv pa je bil, ko je poslušal enega od mojih razgovorov s kandidatko in se je nenadoma vključil v pogovor ter dejal: "To pa je res tako, saj sem se pred nekaj meseci zaposlil v Metalu Ravne in sem tako izpolnitev obljube doživel na lastni koži”. Res je prijetno slišati, da si zaposleni v Kadrih ne izmišljujemo, pač pa v resnici naredimo tisto, kar obljubimo. Tudi tako se krepi zaupanje in, saj vemo, če zaupaš, lažje delaš, s tem pa dosegaš tudi boljše rezultate. Zame je bilo sodelovanje na tako obsežnem sejmu izziv, ki sem ga z veseljem udejanjila, saj smo vsi delali za to, da bi čim bolje predstavili podjetje Metal Ravne in pridobili čim več metalurškega kadra. Prijetna družba sodelavcev, acronijevcev in piarovke Anje Potočnik, univ. dipl. komun., iz SIJ-a- Slovenske industrije jekla ter dobra priprava sejma s strani podjetja Moje Delo pa sta dali piko na i, kot radi rečemo. Celoten vtis sodelovanja na sejmu Kariera 06 je zelo pozitiven in smo v celoti z njim zadovoljni. n IME VREDNO ZAUPM*\*k Upravljanje s iloveiKitro vin Biti zapoalan v Malatu Ravna ta vradnau'. Udeležence sejma je zanimalo, zakaj imamo za dekoracijo odbojkarsko mrežo, in z veseljem smo jim povedali, da smo sponzorji Odbojkarskemu klubu Fužinar Metal Ravne. RENAULT Celotna ekipa, ki se je trudila na sejmu Kariera 06. foto: Moje Delo foto: Moje Delo Oddelek Kadri KADRI Gibanje števila zaposlenih Število zaposlenih Število prihodov/odhodov Skupne Kovaški Valjarski Jeklarski program program program službe Legenda: Sklenili delovno razmerje Prekinili delovno razmerje Planirano število Stanje 31. 10. Bolniške odsotnosti - odsotnost v % (ure bolniške na število opravljenih ur) Bolniški stalež ,\ / N Meseci Leger 1 - 1 1 1 II 1 _ 1 p 1 Si 1 1 § 2 £ - _ S I 1 d. I $ i I ! I S I1 t 3 I ida: Kovaški program Valjarski program Skupaj Proizvodnja svetlih Jeklarski program Skupne službe profilov Bolniški stalež v podjetju znaša povprečno 5,95 %, kar je nižje, kot je povprečje v podjetju zadnjih 5 let, vendar nekoliko nad povprečjem v primerljivih podjetjih metalurške dejavnosti. Starost 42.8 42,6-42,4- 42.2- 42.0- 41.8 41,6 41,4 41.2- 41.0-40,8-Leto 42,5 42,3 41,8 41,7 4 IZ. 41,5 2002 2003 okt. 2006 2001 2004 2005 Po poletnem zatišju je bilo zaposlovanje v jesenskih mesecih ponovno pestro. Planirano število, 972 zaposlenih, ki je določeno v mikroorganizaciji podjetja, smo presegli za 11 sodelavcev. Tako nas je bilo v Metalu Ravne konec oktobra 983 zaposlenih. Od tega je 62 sodelavcev zaposlenih za določen čas. Za nedoločen čas smo letos sklenili 40 pogodb o zaposlitvi, večina od teh delavcev je pred tem kar nekaj časa delala določen čas in si pridobivala znanje in izkušnje za delo v Metalu Ravne. Delovno razmerje je prekinilo 25 sodelavcev, 12 je bilo upokojitev, ostalih 13 pa si je delo poiskalo drugje. Struktura zaposlenih V spremljanju strukture zaposlenih sta za načrtovanje kadrovskih aktivnosti zanimivi predvsem izobrazba in starost oz. delovna doba zaposlenih. Glede na dogajanje v preteklih letih -odpuščanje delavcev in zmanjšanje zaposlovanja - se je starost zaposlenih precej povečala in najvišjo vrednost dosegla v začetku letošnjega leta, in sicer 43,12 leta. Novi, mlajši sodelavci pomlajujejo naše vrste. Izobrazba zaposlenih 1% 0,3% 5% 19% 20% 27% ■ 10-nedokončana šola 20 - tečaj ■ 30-poklicna izobrazba(2-letna) ■ 40-poklicna izobrazba (3-letna) ■ 50-srednja izobrazba ■ 60-višja izobrazba ■ 70-visoka izobrazba 71 - univerzitetna izobrazba ■ 72-specializacija, magisterij ■ 80-doktorat Novi sodelavci spreminjajo - izboljšujejo tudi izobrazbeno strukturo. Praviloma zaposlujemo sodelavce, ki imajo končano najmanj poklicno šolo. Čeprav na trgu dela ni delavcev, ki bi imeli za nas ustrezno smer izobrazbe, jih med uvajanjem usposobimo za delo v metalurgiji. Povprečna izobrazbena struktura v podjetju je nekoliko pod nivojem poklicne šole (ki jo označujemo s 4). Statistično je povprečna izobrazba konec oktobra 3,92. Naš cilj je dvigniti izobrazbeni nivo nad 4. Alenka Kotnik Eleonora Glsdež, univ. dipl. psih. METALOV LETNI RAZGOVOR-letni razgovor vodje s sodelavcem NOVI STIPENDISTI V METALU RAVNE Januarja v Metalu Ravne začenjamo s projektom letnih razgovorov, ki ga bomo poimenovali Metalov letni razgovor. Naš namen je vpeljati sistem letnih razgovorov kot orodje vodenja s cilji, kot orodje za ciljno ugotavljanje razvojnih potreb zaposlenih in oblikovanje organizacijske kulture v podjetju. Da bo naše podjetje uspešno tudi v prihodnje, moramo zadostiti zahtevam, ki so zelo jasno opredeljene v našem Strateškem razvojnem načrtu in Gospodarskem načrtu. Zavedamo se, da lahko zastavljene cilje dosežemo samo z učinkovitim sodelovanjem vseh zaposlenih. Zato moramo vzpostaviti učinkovit sistem komuniciranja v podjetju in spodbujati nenehen osebnostni in strokovni razvoj zaposlenih. Metalov letni razgovor je postopek, ki združuje oboje: tako doseganje ciljev podjetja kot tudi komuniciranje in uresničevanje razvojnih ciljev posameznikov. Kaj je letni razgovor? To je poglobljen pogovor med vodjo in sodelavcem, ko se pogovorita o vsem, kar bi utegnilo izboljšati njun odnos, razmere za delo ter motivacijo in uspešnost sodelavca. Je pregled preteklosti, sedanjosti in načrtov za prihodnost. Glavni namen Metalovega letnega razgovora je zagotoviti skladnost ciljev podjetja (gospodarski načrt) in vsakodnevnih delovnih nalog posameznikov (cilji, delovne naloge ter strokovni razvoj posameznika). Služi kot pomoč posamezniku, da bo lažje razumel dolgoročne cilje podjetja in jasneje prepoznaval svojo vlogo pri vsakodnevnem delu. S tem poskušamo ustvariti in izoblikovati jasno vizijo prihodnosti, ki so jo zmožni doseči prav vsi sodelavci. METALOV LETNI RAZGOVOR CILJI. DELOVNE NALOGE GOSPODARSKI NAČRT POTEK LETNEGA RAZGOVORA STROKOVNI RAZVOJ, LASTNOSTI IN VEŠČINE, ZADOVOLJSTVO Prizadevanja za usmerjanje mlade generacije v tehniške smeri študija so v letu 2006 začela obračati trend preteklih let. Odlični poslovni rezultati, pozitivno predstavljanje perspektiv dejavnosti ter aktivne oblike pridobivanja štipendistov so pri študijskih programih zadovoljili naše razpisane potrebe. Z začetkom študijskega leta smo podelili: ■ 4 štipendije za univerzitetni študijski program metalurgija in materiali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, ■ 1 štipendijo za univerzitetni študijski program močnostne elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatikov Mariboru. Nekoliko slabši so bili odzivi na razpis štipendij za programe srednješolskega in poklicnega izobraževanja. Podelili smo: ■ 1 štipendijo za srednji tehniški program elektotehnik energetik na Šolskem centru Velenje, ■ 1 štipendijo za program poklicnega izobraževanja elektrikar energetik na Šolskem centru Celje, ■ 3 štipendije za program poklicnega izobraževanja oblikovalec kovin na Srednji šoli Ravne. Kot že preteklo šolsko leto so tudi letos ostale nepodeljene štipendije: ■ za program srednjega poklicnega izobraževanja strojni mehanik, ker ni bilo prijav, ■ nezapolnjena je tudi naša največja potreba za program poklicnega metalurškega izobraževanja, ker je program v prenovi in ga v Sloveniji ne more izvajati nobena šola. Metal Ravne je v letu 2006 pridobil 10 novih štipendistov. Štipendije bomo izplačevali v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Koroško Dravograd v okviru Koroške štipendijske sheme. Vsem štipendistom čestitamo in jim želimo veliko uspeha v izbranih šolskih in študijskih programih. Projekt bo trajal najmanj dve leti. V tem času bomo usposobili vodje in zaposlene za izvajanje letnih razgovorov, pri tem jim bo v pomoč priročnik za vodenje Metalovega letnega razgovora, ki ga bomo izdelali. Naučili jih bomo tudi oblikovati cilje z metodo vodenja s cilji - MBO. Spomladi leta 2007 bo v izvajanje Metalovega letnega razgovora vključenih 110 sodelavcev. Izkušnje, ki jih bomo pridobili v prvem letu, bomo vgradili in prenesli na druge zaposlene. Najprej na vse vodje in delavce z najmanj višjo stopnjo izobrazbe. Predvidevamo, da bodo v končni fazi izvajanja Metalovega letnega razgovora sodelovali vsi zaposleni. Verjamemo, da je Metalov letni razgovor priložnost, da izboljšamo naše sodelovanje, da se še bolj povežemo in skupaj ustvarimo močno in uspešno podjetje. Gabor Sekereš, univ. dipl. fizik OBHODV JEKLARNI Tretjega dne v službi me je poklicala Alenka Kotnik. Povabila me je na pogovor o obhodu po Metalu Ravne. Pri njej sem izvedel, da ne bom sam. Družbo mi bo delal Miran Kopmajer, novozaposleni v Informatiki. Kmalu po razgovoru sem spoznal Igorja Makiča iz valjarne. Veselo sem poročal, da bom naslednji teden šel na obhod, ki se bo začel v železarni. Igor me je prijateljsko opozoril, da to ni železarna, ampak jeklarna, in da se slučajno ne zmotim, da bi pred kakšnim jeklarjem rekel železo. To, kar se tam lije, je jeklo. Njegove besede sem vzel k srcu in naslednji teden na poti v jeklarno sem tudi Miranu prenesel te informacije. Najin vodič skozi jeklarno je bil Marko Stopar. Topilnica je na mene naredila velik vtis. Prizor tekočega jekla je nekaj neverjetnega, sploh za nekoga, ki je to prvič videl v živo. Drugo so bile delovne razmere. Ko sem bil obrnjen proti peči, mi je toplota žarila lice, istočasno pa mi je pihal mrzel zrak v hrbet. Po polurnem obhodu je moj kuli nehal pisati. Črnila je bilo dovolj, zamašil seje od prahu. Po topilnici smo šli pogledat EPŽ. Marko je razložil, čemu vse to služi. Bil sem presenečen nad dimenzijami. Na podoben način se kristalizirajo polprevodniški materiali, s tem da je tam lažje premikati male palčke velikosti slamice za sok. Boris, delavec na EPŽ, je bil vesel, da je dobil obisk. Ko sem se mu predstavil, je presenečeno vzkliknil: "Madžar!?" Nekaj minut me je začudeno gledal. Lahko rečem, da sem že prvi dan obhoda bil poln vtisov. Majda Vogel, dipl. ekon. 22. MEDNARODNA KONFERENCA ZA FEROLEGURE Od 5. do 7. novembra je bila v Pragi 22. mednarodna konferenca v organizaciji Metal Bulletina, v okviru katere potekajo tematske predstavitve napovedi gibanja trga ferolegur, aluminija, niklja, jekla in nekaterih drugih zlitin. Registriranih je bilo preko 800 delegatov, tako proizvajalcev kot trgovcev, z vseh kontinentov. Iz podjetja Metal Ravne sva se konference udeležila direktor mag. Darko Mikec in Majda Vogel. Konferenca pridobiva na pomenu iz leta v leto, saj poleg zanimivih tematskih predstavitev tu potekajo tudi srečanja s poslovnimi partnerji. Veliki proizvajalci surovin se na teh srečanjih pojavljajo z močnimi delegacijami, ki imajo vsa pooblastila za dajanje informacij in sklepanje poslov. Ni v navadi, da bi s poslovnimi srečanji na sedežih podjetij dobili priložnost za sestanek, ki bi potekal z direktorjem oziroma lastnikom podjetja, temveč se na teh sestankih običajno pogovarja pooblaščeni prodajalec. Za neposredno sodelovanje s proizvajalci morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, in to podjetju Metal Ravne v okviru koncerna SIJ - Slovenska industrija jekla v zadnjih nekaj letih uspeva. SIJ - Slovenska industrija jekla in podjetje Metal Ravne, kot uspešno proizvodno podjetje, sta dobro prepoznavna na svetovnem trgu. To daje možnost biti enakovreden partner in sogovornik z največjimi svetovnimi proizvajalci. Na konferenci sva se srečala z največjim proizvajalcem FeW iz Kitajske, prav tako z dvema največjima proizvajalcema molibdena iz ZDA in Čila. Poiskala sva tudi nekaj novih nabavnih virov iz Kitajske in utrdila poslovno sodelovanje s proizvajalci vanadija. Splošen vtis predstavitev in pogovorov s proizvajalci je, da so specialne legure še vedno pod vplivom nihanja povpraševanja, saj je pričakovana ponudba na sorazmerno nizki ravni, tako zaradi znižanja proizvodnje v ZDA kot zaradi restriktivne zunanjetrgovinske politike Kitajske, ki uvaja izvozne carine in količinske kvote za izvoz kitajskega materiala. V letu 2007 ni pričakovati večjih znižanj cen, vsaj dokler je proizvodnja jekla na tako visoki ravni. Poslovna srečanja s proizvajalci kroma iz Južne Afrike in Kazahstana so nam dala okvirno napoved gibanja cen in razpoložljivosti virov za leto 2007. FeCr carbure je legura, ki je ena izmed redkih proizvedena v količini pričakovanega povpraševanja. Zaradi tega ni pričakovati večje rasti cene, vendar pa ni realno pričakovati večjega padca, saj prodaja pod precej nižjo ceno, kot je sedaj, proizvajalcem pri sedanjih višjih stroških energije prinaša izgubo. Pri predstavitvah in poslovnih srečanjih, ki sva jih opravila, se je znova izrazil vpliv globalizacije. Lastniki rudnikov surovin ne želijo več prodajati v primarni obliki, temveč investirajo v lastno proizvodnjo in prodajajo končne produkte (ferolegure) preko lastne prodajne mreže končnim porabnikom, torej jeklarnam. Na ta način izpodrivajo trgovce, saj sami kreirajo tržno situacijo in cene. Kot porabnik moramo znati najti svojo konkurenčno prednost, saj smo lahko tudi sami deležni dela zaslužka, ki bi ga sicer dobili trgovci, na drugi strani pa je to tudi trend, ki ga je treba izrabiti, če želimo ohraniti konkurenčnost. Udeleževati se je treba poslovnih srečanj in najti nabavne vire, urediti primerno logistiko za transport blaga in voditi ustrezno finančno politiko, ki omogoča financiranje poslovanja brez vmesnih členov, trgovcev in posredno velikega števila bank. Miran Čevnik, inž. metal. I F M 2006 Mednarodna kovaška konferenca poteka vsako tretje leto, vedno v drugi državi gostiteljici. Na teh konferencah so običajno prisotni izdelovalci kovaških naprav (peči, stiskalnic, manipulatorjev...) in predstavniki kovačnic. Letošnja, 16. konferenca je bila v Sheffieldu v Angliji, in sicer od 15. do 19. oktobra. Na konferenci je bilo prisotnih 420 udeležencev iz vsega sveta; prvič je prišla tudi indijska delegacija. Slovenijo smo zastopali predstavniki Metala Ravne (Andrej Gradišnik, Zdravko Mlakar in Miran Čevnik). Zelo številno so bila zastopana podjetja iz Nemčije (SMS MEER, Dango & Dienenthal, Glama, VDEh, Saarschmiede, Univerza Bochum Poleg navedenih so bili na konferenci predstavniki: Japonske (Japan Casting&Forging Corporation) Kitajske (Baoshan Iron&Steel Co. Ltd.) Koreje (Hyundai Heavy Industries Co.Ltd.) Švedske (Scana Steel Bjčrnebag AB) Češke (Skoda Hute) Francije (Sfarsteel Group, Creusot Forge) Italije (Italian Steel Association) Rusije (United Heavy Machinery St. Petersburg) Avstrije (GFM Steyr) Severne Amerike (North American Forging Foundation) Anglije (Sheffield Forgemasters International Ltd.) in drugi... V okviru konference so potekala tridnevna predavanja, na katerih so predstavniki raznih podjetij predstavili najpomembnejše trende na področju kovaštva, razvoj naprav za kovanje, razvoj na področju težkih odkovkov itd. Številna podjetja so se predstavila tudi na poster-sekcijah. Predstavniki Metala Ravne smo na tem srečanju utrjevali že vzpostavljene stike z različnimi podjetji, poiskali smo tudi nove zaradi izmenjave izkušenj in pridobitve novih znanj. Od inštituta VDEh Forging Commitee iz Nemčije smo dobili ustno potrdilo za včlanitev našega podjetja v nemško kovaško organizacijo oz. združenje. Predstavitev trendov in razvoj težkih odkovkov v japonski kovaški industriji f u3 'IJS- »Mfe V. n * j a i_________________________________ Predstavitev trendov in razvoj težkih odkovkov v japonski kovaški industriji Miran Čevnik (METAL RAVNE), Ll Baoqing (SMS MEER CHINA), Zdravko Mlakar (METAL RAVNE), Liu Chuanjie (FORMTEK China), Andrej Gradišnik (METAL RAVNE) Ogled proizvodnje v Sheffieldu Sejem Zadnji dan konference smo obiskali podjetje Forgemasters International Ltd. v Sheffieldu, kjer smo si ogledali jeklarno, livarno, modelarno, mehansko obdelavo in kovačnico: Odlijejo lahko ingot teže do 300 ton. Glavni izdelki so težki ulitki (deli stiskalnic, strojev in naprav v jeklarski industriji, odkovki za turbinske lopatice ipd.). Naprave in oprema: Jeklarna: 90-tonska ARC peč 90-tonska VADpeč 90-tonska ponovčna peč 70-tonska VAD peč Kovačnica: 10.000-tonska stiskalnica 300-tonski tirni manipulator 2500-tonska stiskalnica 50-tonski tirni manipulator 8-tonski mobilni manipulator Toplotna obdelava: 15 horizontalnih plinskih peči 1 vertikalna električna peč vodni bazen oljni bazen Mehanska obdelava: vertikalni vrtalni stroj; maks. teža 130 ton stružnica (L = 22, maks. teža 200 ton) stroj za hitro vrtanje (maks. teža 200 ton) rezkalni stroj Sodelovanje na teh konferencah je poučno in pomembno za vse proizvajalce jekel - seznanjanje z novostmi na kovaškem področju, ohranjanje stikov s konkurenco, pridobivanje novih informacij, in tako smo močnejši v svoji panogi. Naslednja konferenca bo v Španiji, leta 2009. Gabi Urnaut, univ. dipl. kem. EUROMOLD FRANKFURT Metal Ravne se je tega mednarodnega sejma udeležil že sedmič zapored. Sejem je potekal od 29.11. do 2.12. 2006. Letos nam je uspelo dobiti razstavni prostor v hali 8, kjer imajo svoje razstavne prostore vsi naši konkurenti (Bohler, Uddeholm, Buderus Edelstahl, Industeel, Lucchini, Aubert&Duval). Število obiskovalcev v tej hali je resnično večje kakor v halah, kjer smo razstavljali v preteklih letih, zato bomo za naslednje leto, ko bo sejem potekal od 5.12. do 8. 12.2007, obdržali ta razstavni prostor. METAL gESEB Sejem Euromold ima vsako leto več razstavljavcev, obiskovalcev in tudi nenehno povečujejo velikost razstavnega prostora. Tako je leta 2006 razstavljalo 1.674 razstavljavcev ali 54 več kot 2005. Zelo veliko, kar 21,3 % vseh razstavljavcev prihaja iz Kitajske. Razstavni prostor so povečali za 2.919 m2, tako da je sedaj že 80.050 m2 na razpolago za razstavljavce. Iz Slovenije prihaja 0,8 % vseh razstavljavcev in ponosni smo, da smo postali redni udeleženec tega zelo pomembnega svetovnega sejma za orodjarsko industrijo. Na sejemskem prostoru se nam je pridružila tudi Mariborska livarna Maribor. Predstavili so se z orodjem za tlačno litje aluminija, izdelanega iz našega jekla Ravnex, s katerim izdelujejo pokrov menjalnika za avtomobile znamke Opel. Tako so lahko obiskovalci sejma iz prve roke dobili informacije o vzdržljivosti orodij, izdelanih iz jekla Ravnex, ki je že uveljavljeno ime za vrhunsko jeklo za delo v vročem. Seveda pa ne želimo ostati samo pri enem vrhunskem orodnem jeklu, zato nadaljujemo z razvojem novih jekel in smo na sejmu predstavili jeklo za preoblikovanje plastike Ravlux in jeklo za delo v hladnem Ravmax. Sejma so se udeležili skoraj vsi komercialisti: Tina Tominc in Marko Pavše, ki sta odgovorna za tržišča Nemčije, Skandinavije, Beneluksa in Švice, Olga Močilnik, ki je skrbela za obiskovalce iz Azije in držav vzhodne Evrope, Milan Gradišnik, ki je odgovarjal na vprašanja kupcev iz Italije, Francije, Španije, Portugalske, Bližnjega vzhoda in Indije. Za en dan se je komercialistom pridružil tudi glavni direktor mag. Darko Mikec. Za vsa tehnična vprašanja pa je bil obiskovalcem našega sejemskega prostora na razpolago Andrej Vrečič. Tako kot vsa leta do sedaj pa je za dobro počutje naših obiskovalcev neutrudno skrbela Marjana Robnik. Zelo živahnemu dogajanju na sejmu, kjer so nas obiskali naši že dolgoletni kupci kakor tudi veliko potencialnih novih kupcev, mora slediti hitra in profesionalno izpeljana posejemska dejavnost, ki pomeni pridobitev tako novih naročil kakor tudi kupcev. Metal Ravne je tudi zaradi udeležbe na tem sejmu pridobil in si utrdil položaj enega od petih največjih proizvajalcev orodnega jekla na svetu. METAL EiLSOSIš t'0wgeneratior\ COID WORK TOOl STEELS Varnost in zdravje pri delu pl | METAL1 Slavko Ferk, var. inž., BVD - Ravne, d. o. o. UPORABA OSEBNE VAROVALNE OPREME V METALU RAVNE Osebna varovalna oprema (v nadaljevanju OVO) je varovalna oprema za osebno varstvo delavcev pred nevarnostmi, ki se pojavljajo na delovnem mestu. Uporablja naj se samo tam, kjer s tehničnimi prijemi ni bilo mogoče preprečiti kvarnega vpliva delovnih razmer (strojna zaščita, ukrepi vgrajevanja varovalnih elementov že pri izdelavi delovne priprave ali naprave itd.). Uporablja se torej tam, kjer je treba zavarovati zdravje in življenje delavcev pred škodljivimi vplivi slabih in nezdravih fizikalno kemičnih ter bioloških pogojev dela. Stanje na področju uporabe OVO Podlaga za določitev OVO na posameznem delovnem mestu in z njim povezanih delovnih opravil so OCENA TVEGANJA ter navodila za varno delo z delovno opremo in v delovnih postopkih. Na podlagi nevarnosti in škodljivosti, opredeljenih v oceni tveganja, je za posamezno delovno mesto določena ustrezna OVO, ki jo mora delavec pri določenih delovnih opravilih uporabljati. Osebno varovalno opremo delimo po namembnosti zaščite na osem področij, in sicer na zaščito: telesa, glave, obraza in oči, nog, rok, sluha, dihalnih organov in drugo osebno varovalno opremo. ZAŠČITATELESA V odvisnosti od tega pred kakšno nevarnostjo mora ščititi delavca, se uporabljajo: ■ Klasične delovne obleke - te se uporabljajo na delovnih mestih, kjer ni toplotnega sevanja ali brizgov taline. Delavci so te obleke dobro sprejeli ter jih tudi v celoti uporabljajo. V primerjavi s stanjem pred uvedbo sistema izposoje delovnih oblačil so sedaj le-ta urejena, čista ter nepoškodovana, kar pozitivno vpliva na videz delavcev. ■ Delovne obleke za delo pri povišanem toplotnem sevanju ter manjših brizgih taline. V ta namen so se uporabljale obleke iz blaga NOMEX, ki pa niso bile dovolj zračne ter so močneje prevajale toplotno sevanje, kar je povzročalo negodovanje delavcev predvsem v času visokih letnih temperatur. Zato smo v letnem času izvedli testiranje nove delovne obleke iz bombaža (tip PROBAN), ki se je izkazala za ustrezno zamenjavo oblačil NOMEX. Obleke PROBAN so delavci dobro sprejeli, tako da se te sedaj postopno uvajajo v uporabo. ZAŠČITA GLAVE Uporabljajo se lažje zaščitne čelade ter temperaturno odporne zaščitne čelade. Čelade se glede na stopnjo tveganja v obratih morajo uporabljati pri delu v vseh obratih razen v obratu PSP, delavnici vzorcev v KMR in MOK v delu mehanske obdelave, kjer pa morajo delavci čelade uporabljati, ko sodelujejo pri manipulacijah z žerjavi (v vlogi signalista in privezovalca, upravljavca dvigal s tal, montažnih, remontnih delih ...). Pri rednih in izrednih pregledih stanja VZD v obratih, ki smo jih izvajali v zadnjih dveh mesecih, ugotavljamo, da delavci v pretežni meri čelade tudi uporabljajo predvsem v metalurških obratih (jeklarni, valjarni gredic, težki kovačnici, valjarni profilov). Medtem ko v dopoldanskem času zaščitne čelade uporablja pretežna večina delavcev, je stopnja uporabe zaščitnih čelad precej manjša v popoldanskem in nočnem času. ZAŠČITA OČI Zaščitna očala za zaščito pred letečimi tujki se uporabljajo v vseh obratih pri delih, kjer je nevarnost letečih tujkov. V pretežni meri jih pri svojem delu uporabljajo brusilci, čistilci metalurških izdelkov, zaposleni pri vzdrževalnih delih, prav tako pa bi se te zaradi letečih delcev pri brusilnih strojih CM morale uporabljati na celotnem območju brusilnice v valjarni gredic, pri čemer ugotavljamo, da jih delavci pri delu na tem območju uporabljajo redkeje. Zaščitna očala s kobaltovim steklom za zaščito pred močnim sevanjem IR (raztaljena talina) uporabljajo delavci v jeklarni pri nadzoru taljenja in ulivanja, pri čemer menimo, da namestitev teh očal na zaščitno čelado ni najprimernejša, saj ne zavaruje celotnega zornega polja - primernejša bi bila posebna kobaltova stekla, namensko izdelana za namestitev na čelado za zaščito celotnega zornega polja. Zatemnjena očala za zaščito pred UV-sevanjem pri vseh varilskih delih zaradi intenzivnosti sevanja delavci redno uporabljajo. ZAŠČITA NOG V podjetju se uporabljajo VAROVALNI ČEVLJI za dela, kjer obstaja nevarnost padcev težjih predmetov na noge ali mehanskih poškodb nog. Te vrste čevljev se skladno s predpisi uporabljajo v vseh obratih s tem, da imajo čevlji za delo v mehanskih obratih oljeodporen podplat, pri delih, kjer je povišana temperatura tal (jeklarna), pa je podplat odporen na povišano temperaturo. POKLICNI DELOVNI ČEVLJI se uporabljajo pri delih, kjer je potrebna gibljivost čevlja ter kjer v čevlju ne sme biti kovinskih delov. Uporabljajo se samo tam, kjer ni nevarnosti za poškodbe nog. To vrsto čevljev zaradi specifičnosti svojega dela uporabljajo le delavci elektro vzdrževanja. ZAŠČITA ROK Za varovanje rok pred poškodbami se uporabljajo: ■ ROKAVICE IZ USNJA za varovanje rok pred mehanskimi poškodbami. ■ ROKAVICE IZ NARAVNE ALI UMETNE GUME za zaščito rok pred vlago, kemijskimi vplivi. ■TEMPERATURNO ODPORNE Aktualno ZAŠČITNE ROKAVICE, ki varujejo roke pred sevanjem visokih temperatur pri topljenju kovin, pri ulivanju, pri kaljenju, žarjenju. Te vrste zaščite uporabljajo delavci predvsem pri plamenskem čiščenju ter varilec v orodjarni kovačnice pri navarjanju nakoval. ZAŠČITA SLUHA Za zavarovanje slušnega organa pred prekomernim hrupom pri delu oziroma na delovnih mestih, na katerih ga ni mogoče s tehničnimi ukrepi izločiti ali zmanjšati pod zgornjo opozorilno vrednostjo (85 dBA), morajo imeti delavci na voljo ustrezno OVO za zaščito pred prekomernim hrupom. Le-to izbiramo glede na nivo in frekvenčno območje hrupa. Uporabljajo se: ■ UŠESNI ČEPI za zaščito sluha pred prekomernim hrupom. Delavci kljub opozorilom, da izpostavljenost hrupu nad 80 dBA lahko privede do okvar, zanemarjajo nevarnost povišanega hrupa ter zaščite za sluh ne uporabljajo v zadostni meri. Posebej pereč problem so delavci, ki jim je bila pri obdobnih zdravstvenih pregledih ugotovljena določena stopnja okvare sluha ter zahtevana obvezna uporaba zaščite za sluh, vendar, kot je bilo pri kontrolnih pregledih ugotovljeno, v veliki večini te zaščite ne uporabljajo. ■ UŠESNI ŠČITNIKI PROTI HRUPU (antifoni) za zaščito sluha pred prekomernim hrupom pri višji intenzivnosti hrupa. ZAŠČITA DIHALNIH ORGANOV Za zaščito dihalnih organov na delih, kjer prihaja do prekomernega prašenja ali izločanja nevarnih snovi v zrak, se uporablja respirator proti prahu, na delih, kjer so prisotna organska topila in aerosoli, pa se uporablja obrazna maska s filtrom za organska topila in aerosole. DRUGA OSEBNA VAROVALNA OPREMA Sem spada predvsem oprema za varovanje pred padcem z višine. To vrsto zaščite uporabljajo delavci strojnega in elektro vzdrževanja pri višinskih delih, kjer ni mogoč drug ustrezni način varovanja - zaščitne ograje. Ti delavci so z uporabo opreme za varovanje pred padci ustrezno seznanjeni, pri čemer je bil leta 2005 za vse te delavce organiziran poseben tečaj za delo na višini. ZAKON O OBVEZNEM IZVODU PUBLIKACIJ Oktobra je stopil v veljavo novi zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOlPub, UL RS št. 69/06). Katere publikacije so obvezni izvod? Tiski v vseh tiskarskih in razmnoževalnih tehnikah, skupaj z dodatki in s prilogami: ■ knjige ■ brošure ■ serijske publikacije ■ separati ■ muzikalije ■ kartografsko gradivo ■ drobni tisk (npr: razglednice, plakati, nalepke, vizitke, večje tiskovine, prospekti, koledarji, katalogi, gledališki in drugi programi, navodila); - elektronske publikacije na fizičnih nosilcih in tiste, dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu; - avdio in video gradivo na raznih nosilcih; - elektronske publikacije, ki so kombinacija različnih vrst zapisov, t. i. multimedijski kompleti. Koliko obveznih izvodov jeTREBA poslati? 4 izvode publikacij. Razen, ko gre za: ■ publikacijo, ki je bila izdana z javnimi sredstvi ali če je njen založnik/sozaložnik pravna oseba javnega prava ali tuja pravna oseba javnega prava s podružnico v Sloveniji. V tem primeru je treba poslati 16 izvodov. Obveznost velja za vse javno financirane publikacije, razen za drobni tisk; ■ doktorsko disertacijo-2 izvoda; ■ za izjemno drago publikacijo, katere prodajna cena za izvod je višja od 240.000,00 SIT - 2 izvoda; ■ elektronske publikacije, ki so objavljene na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu - te bo NUK prevzemal, zbiral in hranil v 1 izvodu v skladu s pravilnikom o vrstah in naboru elektronskih publikacij. Kam založniki pošljejo obvezni izvod? Na naslov: Narodna in univerzitetna knjižnica Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva - Ekspedit Leskoškova 12 1000 Ljubljana Osebna dostava - uradne ure: 9.00-14.00. Potrditev prejema: zavezanci morajo skupaj s pošiljko obveznih izvodov publikacij poslati tudi dobavnico v 2 izvodih. NUK dobavnico potrdi in jo pošlje nazaj založniku. Na dobavnici naj bodo navedeni naslednji podatki o publikaciji: ■ naslov publikacije (pri serijskih se navede tudi letnik in številko Bonton Anja Potočnik, univ. dipl. komun., pomočnica uprave za odnose z javnostmi SE ZNAMO ROKOVATI ALI SMO "MRTVE RIBE"? oziroma zvezek) ■ avtor/avtorji publikacije ■ založba ■ leto izida ■ ISBN, ISSN, ISMN ■ podatek o izdaji oziroma natisu ■ število poslanih izvodov Kaj je namen obveznega izvoda? ■ ohranjanje nacionalne kulturne dediščine NUK od leta 1807 zbira obvezne izvode publikacij. Naša zbirka je izjemna, saj se trudimo na enem mestu zbrati vse, kar je povezano s Slovenci, Slovenijo in slovenskim jezikom, obvezni izvod pa je temelj tega zbiranja. Česar od tiskarske in založniške produkcije Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani nima, je malo verjetno, da se bo ohranilo prihodnjim rodovom; ■ izvajanje bibliografskega nadzora NUK in druge knjižnice, prejemnice obveznega izvoda, morajo publikacije ustrezno bibliografsko obdelati. Podatki o publikacijah, pridobljenih kot obvezni izvod, morajo biti javno dostopni v vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic; ■ izdelava nacionalne bibliografije NUK je na podlagi prejetega obveznega izvoda dolžan izdelati Slovensko bibliografijo, ki izide štirikrat letno. Objavljena je tudi na naši spletni strani. Vanjo so vključene publikacije, ki zadostijo vsaj enemu od treh kriterijev: avtor - Slovenec, slovenska založba, slovenski jezik; ■ priprava podatkov o slovenski založniški produkcij Na temelju prejetega obveznega izvoda lahko dobimo statistične podatke o založniški produkciji v Sloveniji. Lahko določimo tudi čas delovanja posameznih zavezancev in obsežnost njihovega publiciranja. Katere so bistvene novosti ZOlPub glede na prejšnjo zakonodajo? ■ zavezanec po novem: založnik, izdajatelj oziroma distributer; ■ obvezni izvod zajema tudi elektronske publikacije na spletu; zavezanec mora večino publikacij poslati v 4 izvodih, razen doktorskih disertacij in izjemno dragih publikacij (2 izvoda); publikacije, ki so financirane iz javnih sredstev, mora poslati v 16 izvodih; elektronske publikacije, objavljene na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu, prevzemamo v 1 izvodu; ■ NUK ima status nacionalne depozitarne organizacije. NUK obdrži 2 izvoda, Univerzitetni knjižnici Maribor pa pošlje 2 izvoda. V primeru javno financiranih publikacij po en obvezni izvod prejme tudi devet osrednjih območnih knjižnic ter dve osrednji knjižnici Slovencev v zamejstvu; ■ kolofon je obvezen element vseh publikacij, tudi elektronskih, razen pri drobnem tisku; ■ dotisov že izdanih publikacij ni treba oddajati; ■ za potrditev prejema je treba pošiljki obveznih izvodov priložiti dobavnico. Potrjeno dobavnico NUK pošlje nazaj zavezancu. Povzeto po: NUK - INFO ZA ZALOŽNIKE IN DISTRIBUTERJE r / I A' ^ ABMSf Človek se rokuje že od pradavnine. Roka, ponujena v pozdrav, je nakazala, da smo neoboroženi, spravljivi in da si želimo sodelovanja. Danes je rokovanje mini obred pozdrava, slovesa, čestitk, izraz sočutja ... Stisk roke je odraz fizične energije in tudi srčnosti človeka, zato je pomembno, da poznamo osnovna pravila rokovanja v našem kulturnem okolju. Rokovanje je del olike in stisk rok naj bi bil prijeten uvod v nadaljnje sodelovanje, druženje. So tudi ljudje, ki ne marajo rokovanja in se mu izognejo. Pa tudi taki, ki ti roko stisnejo premočno oz. do bolečine, ker želijo izpostaviti svojo (pre)moč oz. zbuditi pozornost. Nekateri ljudje roko stisnejo ohlapno, medlo ali pa v stisk ponudijo le polovico roke in takrat se počutimo, kot da bi prijeli mrtvo ribo. Zelo neprijetno, vendar sem vedno znova presenečena, koliko ljudi izbere oz. se ne zaveda takega načina seganja v roke. Če rokovanje ni mogoče - poškodba, držanje drugih predmetov rokah ..., se znajdemo tako, da se človeka narahlo dotaknemo po roki. Mala šola rokovanja Prvi ponudi roko tisti, ki ima prednost, prednost pa ima: ■ nadrejeni pred podrejenim ■ višji po funkciji pred nižjim ■ starejši pred mlajšim ■ gost pred gostiteljem ■ kupec pred prodajalcem ■ prisotni pred prišleki ■ ženska pred moškim V poslovnem svetu že nekaj časa velja, da ima prednost (vstop v dvigalo, prednost pri vratih ...) tisti, ki je višje po poslovnem rangu, ne glede na to, kako mlad ali star je in katerega spola je. Seveda pa se vodilni lahko vedno odločijo in dajo nekomu prednost (npr. vodilni moški ženski ali vodilna oseba starejši osebi...). Druge spretnosti rokovanja: ■ bonton narekuje moškemu, da ob rokovanju vstane - s celim telesom (ne le napol) ■ ženski pri rokovanju ni treba vstati, vendar s tem, ko vstane, pokaže posebno spoštljivost ■ moški naj pri rokovanju sname rokavico, ženski pa to ni treba; moški se lahko med seboj rokujejo z rokavico ■ rokovanje s cigareto ali z rokami, potisnjenimi v žep, je znak nespoštovanja ■ ne zadržujmo in ne stresajmo ponujene roke ■ z isto osebo se - čeprav se srečamo večkrat na dan - rokujemo samo enkrat in le izjemoma dvakrat na dan ■ tajnica ne ponuja roke gostu, preden ga pospremi k vodilnemu delavcu ■ čez mizo se ne rokujemo, razen če zares ni mogoče drugače in se za to opravičimo ■ roke ne ponujamo zdravniku v ordinaciji, prodajalcu, policistu oz. drugim uradnim osebam Poljubljanje rok je moška umetelnost, ki počasi izumira, ima pa stara pravila: ■ ustnice se roke ne dotaknejo in se morajo ustaviti centimeter ali dva nad roko ■ roko se poljubi vsem prisotnim damam in ne samo eni ■ poljub ne sme biti slišen ■ roke se ne poljublja, če je odeta v rokavico Prednovoletni čas je čas rokovanja in izražanja lepih želja. Želim vam čim več toplih stiskov rok s prijetnimi ljudmi! Literatura: Ksenija Benedetti, “Poslovni protokol za osebno odličnost” - strokovno gradivo, Planet GV, 2006 Ana Nuša Kneževič, "Oljka”, 2001 Jana Bogdanovski, Imelda Ogilvy, in Bojana Košnik, Astra, "Odlična poslovna komunikacija - lepo vreme v podjetju" -seminarsko gradivo, Aletheia 2006 V. d. ravnateljice Ivanka Stopar, prof. NAŠIH 60 LET Nastop ansambla Frej pobi Letošnji oktober je bil na Srednji šoli Ravne prav posebno prazničen. Z našim glavnim pokroviteljem Metalom Ravne in s pokroviteljem Občino Ravne na Koroškem smo slavili biserni jubilej, torej naših 60 let. Mag. Darku Mikcu, direktorju Metala Ravne, se za finančno pomoč in prisotnost na naši prireditvi ter besede "naši šoli bomo vedno pomagali" prav prisrčno zahvaljujem. Z gosti in direktorjem Metala Ravne mag. Mikcem si ogledujemo opremo šole. foto: Srednja Sola Ravne *olo: Srednja Sola Ravne I METAL I dnja /ola Ram PRETEKLOST Takoj po drugi svetovni vojni je takratna Železarna Guštanj za potrebe gospodarstva ustanovila poklicno šolo, ki se je kasneje preimenovala v Metalurško industrijsko šolo, leta 1957 pa je iz prvotnega gasilskega doma zrasla šolska stavba, v kateri bivamo še danes. Davnega septembra 1957 so bile ob otvoritvi šole zapisane naslednje vrstice: "Iz pretesnih in mračnih prostorov smo se preselili v sodobno opremljeno sončno in prostorno šolo. Tako skrbi domovina za mladi rod fužinarjev, za novi rod kovačev novega življenja." Kasneje se šola preimenuje v Izobraževalni center Ravne in izobražuje za poklice s področja strojništva, metalurgije in administracije. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se šola poveže z Gimnazijo Ravne v Srednjo šolo tehniško-naravoslovne in pedagoške usmeritve, nato pa deluje do leta 2004 kot Srednja strojnokovinarska šola Ravne. OCENA V šestdesetih letih smo prehodili zanimivo pot, vse smo doživeli, tako vzpone kot padce, izobrazili smo več tisoč mladih in odraslih, dotaknili smo se nešteto usod in življenj. Ponosni smo na armado tistih, ki jim je delček življenja zaznamovala naša šola. Dali smo številne odlične strokovnjake, doktorje znanosti, magistre, novinarje, glasbenike, športnike in umetnike. Predvsem pa smo dali dobre ljudi, ljudi, ki so znali in znajo živeti uspešno. SEDANJOST Danes je naziv naše šole Srednja šola Ravne, ki letos izobražuje 553 dijakinj in dijakov v 23 oddelkih, 130 udeležencev izobraževanja odraslih in 140 študentov strojništva Višje strokovne šole kot dislocirane enote Šolskega centra Celje. Izobraževanje učiteljev šole v novi predavalnici Izobražujemo za številne poklice s področja tehnike, dajemo strokovna znanja, se povezujemo z gospodarstvom, zelo intenzivno opremljamo šolo. Podjetja Sistemska tehnika, Metal Ravne, Noži Ravne in Stroji so nam pomagala kupiti novo stružnico. PRIHODNOST In jutri, pojutrišnjim, čez desetletje? Nova šolska stavba, samostojna višja in visoka šola za izobraževanje s področja strojništva, metalurgije in računalništva, še bolj tesna povezava z gospodarstvom, ustanovitev Medpodjetniškega izobraževalnega centra, izvajanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, skrb za vse udeležence izobraževanja, posredovanje kakovostnega strokovnega znanja in številnih veščin za uspešno graditev kariere, za boljšo komunikacijo, usposobljenost za timsko delo, obvladovanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, prizadevanje za boljšo samopodobo, za prave vrednote in še bi bilo mogoče naštevati. Hvala vsem, ki ste nam kadarkoli pomagali tkati našo zgodbo o uspehu, posebej lepa hvala Metalu Ravne in Andreju Gradišniku za leta uspešnega sodelovanja in vsestranske pomoči ter podpore. Po petdesetih letih je šola dobila svojo prvo obleko. r /rtdnja /ola Ravne k* 551 lil Sl 81 Specializirana učilnica za pouk računalniško podprtih tehnologij Tehniška dediščina Mag. Karla Oder Mednarodni strokovni posvet: MED ŽELEZOM IN KULTU RO, naša dediščina - naša pot Mesto Ravne na Koroškem se ponaša z večstoletno jeklarsko tradicijo, saj tu že stoletja kuhajo jeklo, ga ulivajo, kujejo in valjajo. V zadnjem stoletju in pol izdelujejo kakovostna in plemenita jekla, ki so znana po vsem svetu. Z rastjo železarne so se tudi Ravne razvile v sodobno mesto in zato ni naključje, da mesto varovanju tudi tehniške dediščine že več kot 50 let namenja določeno pozornost, ki se v zadnjem desetletju še stopnjuje. Tudi Metal Ravne, d. o. o., in nekatere druge družbe na območju bivše železarne so se v zadnjih letih, s posluhom za lastno tradicijo in korenine, pridružile uresničevanju projekta nove stalne muzejske postavitve o zgodovini železarstva na Koroškem, ki bo v prihodnjih letih zaživela na območju nekdanje štauharije oziroma krčilne kovačnice, laboratorija in perzonala. V okvir varovanja in promocije dediščine železarske in jeklarske industrije na Koroškem pa tudi v Sloveniji sodi mednarodni strokovni posvet Med železom in kulturo, naša dediščina, naša pot, ki sta ga v prvih dneh oktobra 2006 na Ravnah na Koroškem organizirala Koroški pokrajinski muzej, Enota Ravne na Koroškem, in Občina Ravne na Koroškem ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Metala Ravne, d. o. o. Posvet je del projekta oziroma gibanja Slovenska pot kulture železa, zasnovanega leta 2003, ko so se povezali tisti slovenski regionalni muzeji, ki že varujejo in predstavljajo dediščino železa in železarstva v Sloveniji. Iniciativni sestanek za pridružitev gibanju Evropska pot kulture železa je na pobudo Gorazda Tratnika in Janeza Kovača, ki sta se leta 2003 udeležila mednarodne konference o možnostih razširitve gibanja "European Route of Iron Culture" v Miškolcu na Madžarskem, sklical župan Občine Ravne na Koroškem. Na podlagi skupnega interesa za oblikovanje slovenskega dela gibanja smo oblikovali iniciativni odbor Slovenske poti kulture železa, ki mu predseduje Maksimilijan Večko, kot koordinator projekta, pa sodeluje Koroški pokrajinski muzej, Enota Ravne na Koroškem. Z mednarodnimi člani in odbori gibanja vključenih držav dejavnosti koordinira Janez Kovač. Cilji projekta so varovanje in promocija kulture železa, vključitev dediščine v turistično ponudbo in v Sloveniji oblikovanje tematske poti, ki povezuje središča s tradicijo izdelovanja železa in jekla, ter pridružitev Evropski poti železa. Mednarodni strokovni posvet Med železom in kulturo je 5. oktobra 2006 potekal v ambientu Gradu Ravne, v galeriji, kjer je na predvečer posveta fotografije iz jugoslovanskih železarn z motivi železarjev, strojev in izdelkov javnosti predstavil priznani fotograf Tihomir Pinter. Tako je bila tudi vizualna podoba prostora vsebinsko vezana na temo posveta, na katerem so izkušnje v varovanju železarske in tehniške dediščine v okviru prvega tematskega sklopa z naslovom Varovanje industrijske/železarske kulturne dediščine predstavili referenti iz Avstrije, Madžarske in Srbije, v nadaljevanju so bile predstavljene izkušnje z varovanjem tehniške dediščine v Kataloniji, temu pa so sledili prispevki o varovanju dediščine železa v Sloveniji. V drugem tematskem sklopu Živeti z železom pa so referenti predstavili nova spoznanja o dediščini železa ob arheoloških izkopavanjih ter iz zgodovine slovenskih železarn in o življenju zaposlenih. K varovanju in promociji kulturne dediščine sodita tudi oblikovanje in postavitev novih muzejskih zbirk. Ob železarski zbirki v Štorah, odprti leta 2004, nastajata na območju bivše železarne na Ravnah na Koroškem, v stavbah, ki so od leta 1994 kulturni spomenik, muzej železarstva in tehniška zbirka. Leta 2002 je Metal Ravne, d. o. o., občini za namen muzejske prezentacije predal tri objekte na lokaciji znotraj gospodarskega območja. Del krčilne kovačnice je namenjen predstavitvi proizvodnje jekla od peči do končnega izdelka. Z originalnimi stroji in napravami, ohranjenimi fotografijami in načrti, računalniškimi predstavitvami in multivizijo bodo ponazorjeni: delo pri pečeh, v kovačnici in valjarni, ulivanje jekla, njegova toplotna in mehanska obdelava, načini ugotavljanja kakovosti izdelkov, zaščitna sredstva delavcev, izdelki, prevozna sredstva in energetski viri. V drugem delu stavbe bodo recepcija, večnamenska dvorana in predavalnica. Nekdanji laboratorij je namenjen restavratorski delavnici in odprtemu depoju, perzonal pa predstavitvi življenja železarjev skozi stoletja, vključno s posameznimi izboljšavami, iznajdbami in izumi, ki so značilni za tehniško dediščino. Mednarodni strokovni posvet se je tako zaključil z ogledom urejanja stalne postavitve v krčilni kovačnici in s predstavitvijo projekta muzejske postavitve, ki bo popestrila turistično ponudbo na Koroškem, hkrati pa predstavljala zgodovino Metala Ravne, d. o. o., in drugih podjetij na območju nekdanje Železarne Ravne, med katerimi naj omenim Transkor, Biro za varnost pri delu, Petrol Energetiko, Nože Ravne, Styrio Vzmeti in Sistemsko tehniko. il Andrej Gradišnik je pozdravil udeležence posveta. Razvedrilo študijska knjižnica DZ 05 METAL 2006 o o cn i>m