Šlev. 16 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta) v Trstn, petek 15. aprila 1927. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella cen*to 37, — Urad : vin Imbriani 9-III. Odgovorni urednik: dr. X.. BEBOŽ. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NABOČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. MALI TEDNIK ZA NOVICE IN Pbtm. n7\UANt t I CENA OGLASOV IN OBJAV I Za 1 on viiine v 1 ut'-?--'«------------ I P” • _ ^ j.( --- TJo=4ale MELJSKO K N' HiouLsa vsilila beseda -vt.-iouk ubko ; mastno 40 st, beseda; z I VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 15. aprila: Veliki petek. — Sobota, 16.: "Velika sobota, — Nedelja, 17.: Velika noč. Vstaj e- nje J. Kr. ^-Ponedeljek, 18.: Velikonočni ponedeljek. — Torek, 19.: Leon; Ema. — Sreda, ‘20.: Marcelin; Teodor. — Četrtek, 21.: Anzelm; Bruno; državni praznik. — Petek, 22.: So-ter in Kaj. MALE NOVICE Odlikovanje. Mussolini je izročil grofu Betlenu, ogrs-k-emu ministrskemu predsedniku, visoko italijansko odlikovanje, namreč red sv. Mavricija in Lazarja. To se je zgodilo ob priliki podpisa prijateljske pogodibe med- Italijo in Mažarijo. Prosta luka. Iz poznejših razlag in oibjav je razvidno, da se prosta luka v Trstu im na Reki ne bo raztegnila na mesto v tem sanislu, da bi meščanstvo uživalo iz tujine dope-ijano blago brez carine. Glede draginje bo torej ostalo vse pri starem. Carinske .svoboščine bodo raztegnjene samo na industrijska podjetja, ki delajo za izvoz. 0 temi, koimiu in kako se to dovoli, bo odločevalo ministrstvo. De Pinedo. Slavni letalec de Pinedo, ki je z aero-planom preletel Atlantski ocean, Južno Ameriko in del Severne, imel je nezgodo, ko je pristal na nekem jezeru. Ko so nalivali bencin, je nekdo po neprevidnosti (ali nalašč?) vrgel gorečo žveplenko na kraj, koder se je pocejal bencin. Letalo je bilo naenkrat žrtev plamena. De Pinedo je takoj brzojavil Mussolinijai in ta je brž odposlal drugo letalo, na katerega pogumni letalec čaka v Njujorku, da od tam zopet povzame svoj let, koder je bil namenjen. Smrtne obsodbe. Proti albanskemu vladarju Ahmedu begu Zogu je precejšen odpor med prebivalstvom. Odkar je Zogu na vladi je že -mnogo nasprotnikov obsodil na smrt. Tudi neki mladi katoliški duhovnik je bil obešen letos, dasi je do kraja zatrjeval svojo nedolžnost. Sedaj se zopet poroča, da je -Bilo na smrt obsojenih 15 oseb, na večletno ječo po 321 oseb, vise iz političnih razlogov. Fašizem v tržaški deželi. Navedemo nekatere fašistovske odbore, nedavno potrjene od Deželne zveze. Mile: tajnik Feliks Gessi, odborniki: Alfred Telo, dr. Albert. Fakin, Fran Marini, Evgen Gervin. Divača: t. Peter Palandri, odb.: Ludvik Leskovic, Angel Rocca, Alba-n Massalin, Filip Robiglio. Žavlje: t. Jordan TelJini, odb.: Alojzij Sedino, Amadej Marin, Robert Cantoni, Martj Blažut, Ilenrik Pipan. št. Peter na Krasu: t. Aleš Rubatto, odb.: Albert Evangelisti, Al. Ronchi, AL Seocca, Kvirin Siega^ Fran Rebec. Košana: t. Mulko Prem.ru, odlb.: Ivan Kovač, Lenart Florio, Viktor 'Kastelic, Jos. Volk. Nikolaj Sooocdnara. Prestranek: t. Julij Tonila, Ilumhert Fleg0, Alfred de Tom-masi, Renat Battistoni, Umbert Berni, Fran Albanese. Za tajnika v Zgoniku je imenovan Josip Coscio. Novi svetilnik. -Novu morski svetilnik na Greti pri Trstu 'bodo slovesno prižgali dne 24. maja, na obletnico, ko je Italija začela vojsko pred 12 j0ti. ** Argentine. Izseljenci, doma iz mške dežele, pošiljajo srčne pozdrave in velikonočna Voščila. Vičič Rudolf, Iskra Fran, Špiilar Pran, Matija Rozo, Viktor Roze, Jakob Roze, Marko Šugar, Karel Petrič, Jožef Zgrablič. VESELE VELIKOHOEKE HIZIIKE želimo iz celega srca vsem dragim prijateljem, sotrudnikom, dopisnikom, naročnikom in bravcem, vsem Slovencem doma in na tujem. Uredništvo in uprava. Iz Belgije. Vairchat, 4. aprila. Vesele velikonočne praznike voščimo sorodnikom in znancem ter našemu prijatelju Malemu listu, ki nam prinaša redno novice iz naših krajev. — Mislim si, kako lepi bi bili prazniki, ko bi bil doma pri svojcih. Tukaj bodo žalostni. Tukaj niso ljudje, da bi se ljubili in da bi praznike spoštovali; nas pa sploh zavsdijo. 'Reči morami, da se kruh težko služi in v veliki nevarnosti, Iker delamo v premogovnikih globoko .pod zemljo; vživamo vedno slab zrak in dosti vročine. Zaslužimo 40-50 frankov, a‘li če to izmenjamo v naš denar, dobimo komaj polovico te svote. Pozdrave! Rafael Hvala, Bate; Rafael' Murovec, Fran Pavšič, Jožef Pavšič, Janez Šuligoj, Jožef Šuligoj, Stanko Šavli Hz Lokovica; Zbona Alojzij, Madoni; Fabijan Alojzij, Fabijan Rudolf, Suta; Mlinar Andrej, Zajec Janez, Simonič Anton, Lapanje Fran, Dole-Idrija. Pomladansko neurje. Ponoči od 11. na 12. aprila smo v Trstu opazovali močno bliskanje. Slišal se je tudi grom. Dasi tukaj ni bilo hudega, prihajajo pa poročila od drugod o snežnih zametih, plazovih in nalivih. Hudo je divjalo na Trentisikem. Nalivi in toča so znatno znižali temperaturo, zlasti v gorskem svetu, kjer je zapadel visok sneg. S prelaza Presoliana javljajo, da je divjal tamkaj silen snežen metež in je -sneženi plaz s hriba Vi-solo razdejal kakih 60 metrov ceste-. Pešcem je hi-1 začasno onemogočen prehod. Huda nevihta je bila- nad mestom Turinom v Piemontu. Ponoči od 12. na 13. aprila pa je padala toča po Krasu. Veliko škodo je naredila zlasti okoli Dutovelj, kakor so povedali popotniki, ki so se tam čez vozili z vlakom. Trli je odbilo mlade poganjke, taJko da bo ostala brez zelenja. Sodra je ležala kar na debelo po tleh. Važna pridobitev za gluhoneme. V Zagrebu so naredili poskus, kako vplivajo'glasovi, ki prihajajo potom električnih valov brez žice na gluhoneme. Uspeh je bil presenetljiv. Od 115 gluhonemih, ki sicer nič s-e slišijo, jih je 110 slišalo -vse, kar je prihajalo potom radija: govor, petje, godbo, -celo ploskanje ljudi. Vtis na gluhoneme, ki še nikdar v življenju niso slišali ne človeškega glasu n iti- godbe, -je bil čudovit. Nekateri so se smejali, drugi jokali, tretji -so od začudenja kar obstali. Tako je radij največja dobrota za gluhoneme. V proslavo sv. Frančiška. Tržaški škofijskiii odbor za ' proslavo 1' rančiškove sedomstoletnice priredi pod častnim vodstvom tržaškega škofa .romanje v Asizi, Rim in Firence. Vsi stroški vožnja v III. razredu, hrana in prenočišče II. razreda — so proračunjeni na 450 L. Romanje bo 'koncem poletja. Žganje v kanal. Stara malopridna šega je bila, d)a so vojaški novinci prišli .prvikrat z doma v kasarno pijani, da jih je bilo usmiljenje gledati. V Jugoslaviji se vojaška oblasitva ostro bore zoper to grdobijo. Ko -so se letos novinci iz Slovenije 'Zgrinjali v Ljubljano, da od tam odidejo v daljne kraje, bilo je manj pijanih kakor nekdanje čase; tisti pa, ki so se pijani predstavili, bodo kaznovani pri regimentu. Vojaško oblastvo je tudi pregledalo novincem kov-čeke; skoraj pri vsakem so našli steklenico žganja. Vso to žganje so feld-vebelni izlili v kanal ter steklenice napolnili v vodo (jočite, oj šnopsa-rji!). Pri djolgotnaj nem (prevozu so -se namreč -dogajale vsled pijače raznovrstne nerodnosti, neprillike i-n celo nezgode. Voda je pa bolj pametna. Dva velika. V Sarajevu vzbuja veliko pozornost gospodinj, ki prihajajo na trg -kupovat živila, 'zakonska dvojica, ki je postavila na cirkuškem trgu stojnico ter prodaja razno kramarsko blago-. Možicelj je Srb ter je visok 60 cm, njegova žena, Dalmatinka, je 10 om višja od njega. Pritlikavca delata seveda izborne kupčije, kljub temu, da ju motijo prt tem radovedne ženske z raznovrstnimi vprašanji. Tam za turškim gričem... Še nekoliko dlje proti vzhddlu, namreč' na Kitajskem ije še vedno velika nevarnost, da sc vname vojna z velesilami. Poleg neštevilnih bojnih ladij, imajo velesilo pripravljeno Itandlii pehofto. Angleži so odposlali v zadnjem času eno pehotmo brigado v šamgaj. »Lijak«. V Italiji -izhaja šaljivi diist »II Travaso« (»Lijak za vlivan-jc pameti v glavo«.) List je f-ašisto viski-. Sedaj se čuje, da je francoska vlada prepovedala temu listu pot v Francijo. Je menda preveč smešil francoske reči. Visoko odlikovanje. Slovenski poslanec v Belgradu, Smodej, je dobili od romunskega kralja visoko odlikovanje: »Commandeur de la Couronne de Roumanie«. Smodej je bil pri sestanku Male antante na Bledu predsednik časnikarske konference. Odlikovanje je dobil v priznanje svojega časnikarskega delovanja ob tisti priliki. Slepota med divjimi kozami. V švicarskih Alpah je med divjimi kozami izbruhnila, -skrivnostna bolezen, vsled 'katere koze oslepljajo. Lovci so že -ponovno opazili, kako živali z največjo -previdnostjo hodijo za svojim -vodjo. Ži- vi n-o-zd ra vski urad se je pričel za bolezen zanimati in sikuša dognati vzroke. Velika jata. Italijanski listi prinašajo vest, da je Jugoslavija v Franciji -pri tovarni Bre-guet naročila 120 zrakoplovov. Ge bi se lukra-tu peljali po zraku, to bi bila jata... OPOMBE Važnost katoliškega tiska. Izdajatelj katoliškega lista »Pittsburgh Catholic« je izjavil javno, dia je najvažnejša naloga vsakega katoličana, da ima vsaka hiša vsaj en in sicer katoliški časopis. Škof v Pittsburgu j-e dejali, da prinaša branje katolištvu nenaklonjenih, in torej veri skrito sovražnih časopisov — veri in Cerk-vi več škode, -kot resnično krivoverstvo. Ne pozabimo! ZANIMIVOSTI. Premakljiva fara. Škof Amigo v Southvv-artu v Ameriki je določil posebnega duhovnika Dudleja ter mu poveril nalogo, da raztresene kraje, kjer ni katoliške župnije, redno obiskuje z avtomobilom. V njem so vse potrebne cerkvene stvari, zadnji del avtomobila pa se na poseben način dvigne, da slači glavnemu oltarju zasilne kapele. Verniki .so svoje »tekoče župnije«, zelo veseli. Cvetlica in cigareta. Mednarodni tatovi 'So se domislili dveh novih zvdijač, kako dobiti žrtve na vlaku. Ena je zvijača s cigareto', druga z rožo. Zvijača s cigareto je prav prebrisana: Vesel, da si -se znašel -v vagonu v popolnoma praznem oddelku, -se udobno nasloniš na svojem sedežu -in -se- nemoteno udaš svojim misliim • in načrtom. Pa ti pride od nekod docela neznan, fin človek, ki se dela strašno vljudnega, 'bolj kot je navada in potrebno, ter si koncem koncev celo dovoli, da ti ponudi cigareto. Ge sprejmeš, si izgubljen. Zakaj cigareta vsebuje močno -omamno sredstvo. V nekaj minutah te zajame trden spanec. In ko se spet zaveš, lahko ugotoviš, da — ni več tvoje listnice, pa tudi neznanca ne, ki je medtem že zdavnaj kje izstopil... Podobno je s cvetlico. Tokrat pa -prisede k dami, ki sameva v kupeju, eleganten gospod finih manir. Ponudi ji rožo. Narkotično sredstvo, ki je roža z njim napojena, učinkuje takoj. Zakaj kako držati rožo v rokah, ne -da bi te zamikalo, poduhaii njen vonj?... Potem pa se tudi ta dama znajde sama, pa brez denarja in draguljev, ne da M se bila mogla niti najmanj braniti ali klicati na pomoč... Pariški izvošček. Amerikanec je prišel v Pariz pa si ga j Je hotel ogledati. Stopi v kočijo pa se popelje po mestu. Spotoma seve izprašuje dzvoščka o tem in -onem. »Kako se imenuje ta zgradba?« »Cerkev de la Madeleine.« »Ho! Prav čedno!« Amerikanec se zamisli im nenadno vpraša: »Kako dolgo so jo zidali?« Kočijaž zdaj malomarno zmaje z rameni: ter odgovori na slepo srečo: »Tri leta.« »Ho! V Ameriki bi jo bili postavili v treh mesecih.« Kočija drdra naprej in privozi mimo opere. »Ho!« pravi Amerikanec. »Prav lepo! Kako dolgo so jo gradili?« Kočijaž, užaljen v svojem narodnem in parižanskem ponosu, hoče Amerikanca potlačiti-: »Tri mesece.« »Ho! V Ameriki bi bili rabili tri tedne.« Kočijaž zavihne nos in stisne ustnice. Prispeta do -katedrale Notre-Dame. »Ho! Prav lepo! Koliko -časa so jo zidali?« Kočijaž zdaj malomarno 'zmelje z rameni in zine: »Ne vem. Snoči sem vozil tod -mirno, pa je še ni bilo...« Aleluja! Alelvja preko naših lok prihaja kakor pesem sredi maja, kakor jasen spev zvonov; vsako pest prsti poljubi, vsako travno bil zasnubi, vsem. deli svoj blagoslov. Aleluja mlado■ brstje pozibava, Trreko plota tiho plava, v komaj obsejani vrt; ob prizidku hišic belih, tam ob nageljih razcvelih Uje v hram na fnizni prt. Aleluja. v gubah starčevih praznuje, z roinih ličec se raduje, iz mladostnih pesmi vre. Dokler v Dogu smo edini, •v naši mili domovini aleluja ne zamre. Na tam mestu in ob tl priliki je bila stara časnikarska navada prispodabljati politične in socialne :razmere skrivnostim Velikega tedna. Pri tem so se največkrat svete reči lahkomiselno poniževale v puhlost vsakdanjosti ter izgubljale tako svojski čar nadnaravne resnice in lepote. Bil je čas duhomornega racionalizma, vsiljive časnikarske vsevednosti in profesorske kramarije z enostavnimi razlagami vesoljstva. Takim je bila Velika noč zgolj tradicionalna ceremonija. Sedeč na tronu fraze so se čutili vzvišene nad tem, kar prosti narod v globini srca občuti. Ne morda samo pred par leti. Pred sto leti, ko je že jel na višavah bledeti žar evropske kulture, je največji pašnik paganstva osredotočil vse žarke zahajajočega solnca poezije v nesmrtnem Faustu. Velike noči že ni več razumel. Slutil jo je, a ukloniti se ni več mogel pred milostno resnico. Bil je prerok racionalizma, predhodnik časnikarjev, ki v Veliki noči vidijo le praznik pomladi, nedeljskega izleta, potico, gnjati in terana. Pa Goethe je čutil, da bo ves njegov racionalizem hudič izmaličil. Konec Fausta je obsodba racionalizma in materializma. Kar je veliki pesnik slutil in namignil, se je v stoletju za njim izvrševalo. Razpad se nadaljuje in že trkajo na vrata racionalistične trdnjave štirje poslanci konca: Pomanjkanje, Krivda, Skrb in Stiska. Kar je še zdravega v Evropi, se zateka k nadnaravnim virom Rešitve. Vedno večje trume razumništva, užejane v puščavi vsevednosti, kramarije in preprostih razlag, se vračajo k studencu žive vode, ki teče v Večnost. Ogrodje evropske civilizacije se počasi lomi trga in seseda, kakor ji sproti uhaja duhovna vsebina. Drevo, ki mu je črv oholosti izpod Jedel živi koren, se suši, hira in upada. Cerkev Kristusova pa mirno čaka svojega dne. Ko se bo vse s truščem sesedlo in ostanki zagoreli v plamenih, bo ob vznožju Petrove skale, ob virih Večnosti zazelenelo in zacvetelo novo življenje. Kdaj? Čutimo ga že in vedno bujneje klije, vse močneje in močneje sili na dan. In če je Evropa danes v javnosti še po- ganska, agnostična, nedostopna Kristusu, se med tem v katoliških vrstah učvrščuje vera, upanje in ljubezen. V teh vrstah so nade bodočnosti. V tem taboru je zastava Zmagoslavja. In tem Velika noč ni le tradicionalna ceremonija, ne zgolj praznik pomladanskega izleta ali boljšega kosila — Veli-kanoč je katoličanu zmaga nad smrtjo in grehom, zmaga, ki jo je izvojeval Kristus za vse, ki hočejo biti njegovi. In ta velika, tolažilna resnica je pravi in najgloblji vir velikonočne radosti, ki jo slovansko ljudstvo z otroško preprostostjo in prisrčnostjo izraža z velikonočnim pozdravom in odzdravom: Hrisfos v os krese. Va istinu voskrese. Kristus je vstal. Resnično je vstaL Poncij Pilat Od 1. 26. dalje je bil namestnik v iime-nu Tiberija Cezarja. Poncij Pilat, zgodovinarjem neznan človek, dokler ni prišel v Judejo. Ce prihaja beseda Pilat iz latinskega »pileatus«, sunemo domnevati, da je bil osvobojenec ali pa potomec kakega osvobojen/ca, kajtti :j»pileuiS« je bil klobuk osvobojenih sužnjev. Malo 'let je bil šele tam doli, a zadostovala so, da si je nakopal najhujše sovraštvo svojih podložnikov. Res je sicer, da vse to, kar o njem vemo, poročajo j udje, (o se pravi: njegovi izrecni sovražniki, a zdi ®e, da so se ga končno naveličali njegovi lastni gospod arj-i, kajti leta 36. ga je poslal sirski predsednik Lucij Vitelij v Rim, da se opraviči pri Tiberiju. Cesar pa je umrl. predno je dospel Pilat v prestolico. Vendar pripoveduje neko staro ustno sporočilo, da ga je Kaligula izgnal v Galijo, kjer je Pilat izvršil samoumor. Judovsko 'Sovraštvo do njega je izviralo iz glokokega zaničevanja, ki ga je kazal že takoj od začetka za to neposlušno in neizpreobrnljivo ljudstvo. Njemu, ki je bil vzgojen čisto po rimskih idejah, se je moralo zdeti to ljudstvo 'strupeno kačje gnezdo, umazana in .nizkotna drhal, ki je komaj toliko vredna, da bi jo vojaški najemniki s palicami krotili. Miisliti si angleškega kraljevega namestnika, ki je naročen na »Times«, ki čita Stuarta Milla in Shawa, ki ima v svoji knjižnici Byrona in Svvinburneja in občuduje »veličastne napred n jaške usode«, pa je določen >za upravitelja razcapanemu sofističnemu, sestradanemu in furijastemu ljudstvu; mož je v nasprotju s celo kopico kast, mitologij, vraž, ki so mu zoprne in jih sovraži z visočine svojega dostojanstva kot be-lokožec, Evropec, Britanec in liberalec. Kakor se da sklepati iz vprašanj, ’ld jih je stavil Jezusu, je bil Pilat eden onih skeptikov propadajočega rimlljamistva, ‘ki jih je okuževa‘1 pironizem in so bili vdani Epikuru. Bil je enciklopedist helenizma, ki ni veroval več v ibogove svoje domovine, pa tudi ni mogel domnevati, da biva pravi Bog, še manj pa, da bi bilo mogoče najti tistega pravega Boga med ono ušivo in babje verno svojatjo, sredi puntarske ljubosumne duhovščine, v veri, ki se je morala njemu dozdevati barbarska kolobocijah irskih in kaldejskih ora.ke.lov. Edina vera, ki mu je bila še ostala, oziroma vera, ki jo je moral vsaj hliniti iz ozirov na svojo službo, je bila nov a rimljanska vera, ravno tako meščanska in politična, kakor je bila prej republikanska, in -vsa osredotočena v češčemju cesarja. Prvi ra.zpor z Judi je nastal uprav iz te vere. Ko se je menjavala jerifzalemska posadka, je zapovedal, naj pridejo .ponoči vojaki v mesto, ne da hi vzeli z zastav srebrne podobe cesarjeve. Ko so zjutraj Judje to zapazili, so se grozno ustrašili in nastal je strašanski šundar, zgodilo se je namreč prvič, da so se Rimljani pregrešili proti spoštovanju, ki iso ga zmeraj vsaj na zunaj izkaizovali veri svojih palestinskih podanikov. Podobe oboževanega cesarja, postavljene polem tempcljna, so bile zanje malikovalsko izzivanje, začetek gnusobo in razdejanja. Po vsej deželi je bil punt. V Cezarejo so poslali deputacijo, da bi' jih dal Pilat odstraniti. Pilat pa ni hotel; pet dni ®o mu biili za petami noč in dan ter so moledovali. Da bi se znebil te nadlege, jiih je namestnik, navsezadnje .sklical v amfiteater ter jih v veliko presenečenj« dal obkoliti z vojaki z golimi meči, .grozeč jim, da ne bo hiti eden ušel, če ne nehajo sitnariti. Judje pa niso prosili usmiljenja, ampak so nastavLi svojo glave Pilatovim mečem; ta junaška trmoglavost je Pilata premagala in naročil je, da nesejo zastave nazaj, v Cezarejo. Ta milost pač ni zmanjšala judovske jeze de novega namestnika, a v Pilatu je še rastlo zaničevanje in zahotelo se mu je po oisveti. Nedolgo potem je dal postaviti v Herodovo -palačo- zaobljubne deščice, ki so bile posvečene cesarju. Toda duhovniki so izvedeli in ljudstvo je bilo .spet osuplo in razkačeno. Prosili so ga, naj da odstraniti one dokaze malikovalstva, ter ®o mu grozili, da se obrnejo dio samega cesarja in mu poročajo o vseh krutostih, ki jih je bil zagrešil do tistega dne. Tudi topot, se Pilat ni podal. Judje so se pritožili na Tiberija, ta pa je odgovoril, naj pošljejo tablice v Cezarejo. Dvakrat so spravili Pilata v kozji rog, tretjič pa se mu je posrečilo, .da jih Je on nabrisal. Prišel je bil iz mesta kopališč in vodovodov in se je, kakor je vsem znano, zelo rad umival... Pa je zapazil, da jč v Jeruzalemu premalo vode, in je začel misliti, kako bi zgradil čeden vodnjak in več milji dolg vodovod. A delo je bilo zelo drago in Pilat se je proti-postavno polastil precejšnje vsote, ki jo je vzel iz tempeljskega zaklada, da je delo plačal. Zaklad je bil pač ogronem, kajti vsi Judje, razkropljeni po cesarstvu, so prihajali v Jeruzalem in prinašali darove, ali pa so jih pošiljali, 6©. niso mogli priti osebno vsled velike oddaljenosti — duhovni pa iso zagnali krik, češ, da se je zgodilo bogoisifcrunstvo,. in: ljudstvo, ki so ga nahujskali, se je razburilo. In ko je Pilat prišel za Veliko-noč v Jeruzalem, se je na tisoče ljudii gnetlo in razgrajalo okrog njegove palače. Topot pa je poslal med množico: večje število preoW:ečeni:h vojakov, ki' so> na gotovo dano znamenje začeli pretepati najtesnejše razgrajače, tako da so kmalu vsi zbežali in Pilat sl je lahko čisto mirno preskrbel vode iz tistega vodnjaka, ki so ga plačali Judje; ih se je -umival z njo, kakor in kolikor se je hotel. Ni bilo še dollgo tega, odkar so se- bili s Pilatom skregali. Ko-so se morali ravno isti duhovni poglavarji zateči lt njemu, da bi znesli svojo jezo nad' nekom drugim, kajti tale jeza je bila tedlaj silne jjša v njih okuženih srcih. Bit« jo to nujina sila, kateri se niso mogli .izogniti, kajti smrtne obsodbe se niso mogle izvršiti, če jih ni potrdil ceijsarjev zastopnik. K njemu so se morali zateči tisti* ki so se biti že trikrat -sipun tali- proti njegovi oblasti, prav tisti, ki -so ga sovražili iz dna duše — sovražili so ga namreč kot Rimljana, kot .simbol tujega gospostva in svojega suženjstva, pa še PODLISTEK Jindrich Š. Baar 2) (Prevedel Grušenjka) Mrliška žena. ii. Leta -tisoč osemsto šestdesetega je prišla na Posek mlada vdova Kotejšova s petimi otroci. Nik-do ni vedel odkod in zakaj, dokler ni ona sama tega povedala. Njen mož je bil nadpaznik finančne straže, ko ga je vzela. Kot hčerka nižjega uradnika je prebila življenje, da bi starišem pomagata, kakor pač mogoče. Najprej je v boljših, družinah negovala otroke, potem pa nekaj časa služila pri lekarnarju, ki jo je kot družabnico priporočil stari bolni grofici. Ko je ta umrla, je našla -službo v -bolnici i-n je že bila na tem, da vstopi v samostan usmiljenih sester. V tem času so pripeljali v njen oddelek nadpaznika Kotejša s prestreljeno nogo. Sama neve; je bilo to takrat v njeno srečo ali nesrečo. Končalo je kakor v romanu. Kotejš je ozdravil, zapustil bolnico, in po preteku pol leta je postala njegova žena. Živela sta srečno. Predstojniki so ga prestavili v mesto, a mlademu nadpazniku je bilo tesno pri srcu med zidovi in med ljudmi. Hrepenel je po mejah, gorah in gozdovih, po službi, ki bi ga krepila, kjer bi bilo mogoče najti zaslug in junaštva. Tudi sila ga je gnala k temu: otroci so prihajali, izdatki so rasli, plača pa se ni množila. »Tam je vse ceneje«, je govoril, »stanovanje, mleko, maslo; -skoraj vse zastonj. Ali naj tukaj sognijem in se valjam po trgovinah in pivovarnah? Za to bo še časa dosti, ko bom imel petdeset let. Nazaj pojdem na mejo!« »Prestrelili so ti tam nogo«, ga je opomnila mlada žena. »Da, a sem dobil za to zvezdico pod vrat«,’ ji je odgovoril mož. »Tukaj postanem rešpicijent šele ix> desetih letih. Tam se to zgodi že po enem letu, največ po dveh. En, dva, največ tri Izdatni kontrabanti, in povišanje pride. Izkušnjo tako že davno imam.« »Tako smo prišli iz mesta na bavarsko mejo« — je nadaljevala Kotejšova svojo ganljivo zgodbo, — kjer je bil v polnem cvetju kotrabant s konji in so oblasti pošiljale tja le preizkušene moči. Mož se je v nevarni službi in krasni prirodi kakor prerodil. Tudi meni se je tam zelo dopadlo. Ljudje so bili ljubeznivi, odkritosrčni in vljudni; niso gledali na kapljo mleka, košček masla, hleb kruha in pest krompirja. A vsak drugi človek je tam tihotapec. — Nekako četrt leta je Kotejš služil kakor drugod. Motril je kraj, navade, druž- bo in kupčije. Potem je nategnil druge strune. Ni bilo dneva, da ne bi pri tiral kakega tihotapca. Gospod komisar je prišel, ga -potrepljal po ramenu, mu rekel »moj ljubi Kotejš«, in mu od-ka-zal najbolj nevarni okoliš; mož je bil ves živ za svojo službo. Tovariši so ga svarili in tudi anonimna pisma je dobil, kjer so mu grozili da mu ne prizanesejo, ako ne Odjenja. Ko je bil nekoč moj mož v službi, privede naš hišni gospodar k meni sivega starca z masko na obrazu in ta mi-pomenljivo reče: »Gospa, žal mi je za Vas in za otroke. Zato Vam rečem: pokrotite Vašega moža. Želimo mu življenja, saj vorho, da -služba je služba. Razumeno, da se mora s čim pokazati. Naj se zadovolji s tobakom, smodnikom, svilo in takimi neumnostmi, ki jih prenašajo naši učenci. Nam pa naj nikar ne stopa na prste! Ko se ne bo videlo, poženemo čez mejo pet parov konj. Vse našo imetje je -v ti kupčiji. Ako nas najde in ne bo slop, ]X>tem se vidva že danes za vedno ločita!« Skrivnostni starec je odšel in si pred menoj nabasal puško. »Vedi, da imam dobro oko in močno roko,« so jo nasmehnil moj mož samozavestno na mojo prošnjo, »v službenih rečeh se ne dam oplašiti, naj nikar ne mislijo, da se jih -bojim«. Še bolj pazljivo je čuval mejo. Že po enem tednu se je vrnil in žarel veselja. »Ta tvoj skrivnostni starec ni lagal,« mi je povedal, »gnali so v družbi «M AL I LIST. 3 bal j so ga sovražili kot osebo, kot Pon-cija Pilata, kot zalezovavca njih bogočastja in ropanja njih srebra. Onega petka, ko se jo komaj svital dan, jih je pričakoval Poncij Pilat, zavit v svojo 'togo v Herodovi palači. Zdehalo se mu je, zajspan je bil in jezen na te nadležne kričače, ki so ga s svojimi puntanjami prisilili, da je moral vstati prej kot po navadi. Kako je s politiko DALMACIJA. V Jugoslaviji so hiteli v marcu delati državni proračun. Pri obravnavi o proračunu so izglasovali! v skupščini tudi nov zakon, ki je razburil javno mnenje v Italiji. Novi zakon določa: Ob državni meji vsenaokrog 50 ki lom. glolKiko, ne sme noben ituj državljan dobiti v posest ali rabo kakega nepremičnega imetja, raz-ven če dobi dovoljenje (vojnega, pomorskega in notranjega ministrstva. Isto velja tudi ob morski obali. Kdor ravna proti temu zakonu, m kaznuje z globo 100.000-500.000 dinarjev in pogodbe so neveljavne. Namen zakona je očividno, preprečiti, da bi morda ob meji obširna ozemlja prišla v lastnino ali rabo čujih državljanov in da bi ti v slučaju vojne podpirali vpadajočo vojisko svojih sodržavljanov ali kaj podobnega. Kaj Je v Dalmaciji. V Dalmaciji ima Italija Zader z okolico. iCe Jugoslavija .zariše pas 50 km od morja in od zadrske meje, pride ta-korokoč vsa Dalmacija v prepovedani pas, ker je ozka in dolga. Za dalmatinske Italiane nastaneta dve bistveni težavi iz tega Prva težava je za mesto Zader. Ta je po mednarodnem pravu in dejanskem stanju del italijanske države. Meščani pa imajo kmalu za mestom jugoslavan-sko mejo. Posestva imajo tudi onstran meje v Jugoslaviji. Vsled novega zakona me morejo več svobodno razpolagati s temi posestvi, oko ne izprosijo' dovoljenja od treh ministrov iz Belgrada. To bo pa tudi težka reč. Druga težava: Visa ostala Dalmacija razen Zadira pripada jugoslovanski državi. Po obmorskih mestih pa bivajo manjšine italijanskega ljudstva. Ob sklepu miru je bilo dalmatinskim Lahom na prosto dano ali hočejo postati državljani Jugoslavije ali Italije. Dasi rojeni v Dalmaciji, so prav mnogi od njih odločili, da hočejo biti italijanski državljani, ostati pa na svojin sitarih tleh v Dalmaciji. Tem takozvanto »optantom« so bile v mednarodnih pogodbah zagotovljene nekatere državljanske ugodnosti od strani Jugoslavije. Za te optante ali morebitne nove priseljence iz Italije nastane sedaj neprijeten položaj vsled zgoraj popisanega jtakona.. Žive v Jugoslaviji, a ker ni- majo diržavljansfce pripadnosti, so Kanjo tuji državljani ter ne morejo od zdaj naprej postati gospodarji zemljšč ali industrijskih naprav. Le navadne stanovanjske hiše so izvzete in nepokrita skladišča. Gospodarska borba. Glede italjansikih. državljanov v Dalmaciji je očitno, da nova postava zasile-diuje namen, otežiti Italijanom gospodarsko konkurenco. Italijani so že od predvojnih časov bili v Dalmaciiij, gospodarji raznih močnih (industrij. Znana je n. pp. cementna industrija. Samo v Splitu je pet cementarskih družb. V O-mišlju je veliko podjetje »Sutid«, ki ima tudi ob sopotiih Klike velike naprave. Že davno je Italija v Nettunu sklenila z Jugoslavijo dobroznane »netunske konvencije«. S tistimi dogovori je zelo spretno zagotovila italijanski industriji kar moč svoboden razmah na tleh jugoslovanske države. Italijanski parlament je konvencije ratificiral (potrdil) a jugoslovanska skupščina v Balgradu jih niti ni Se vzela v pretres. Nobena vlada tam se ni upala konvencij predložiti skupščini, ker so je bala, da pri glasovanju propade. Znano je tudi, da je Hrvat Krajač, ko -je bil za trgovinskega ministra, konvencije sam1 v nič de val in govoril, da so bodo moraile kaj popraviti, prodno se sprejmejo. Ni dvoma, da vodi Jugoslavija pre-I mišljeno gospodarsko borbo na celi črti. 'To se vidi ne samo po tem najnovejšem činu, ki smo ga ravnokar opisali, ampak itudi po drugih dejstivh. Jugoslavija vedno bolj pom nožu j e svoje trgovinsko brodovje. Avstrija je nekoč dajala ves glavni zaslužek Trstu in Reki, Jugoslavija pa je tema dvema odvzela sko faj vse, začela pa je skrbeti z veliko vnemo za Sušak, Šibenik, Split in druge manjše luke ob Jadranskem morju. Ravno v zadnjem času se govori zopet več' o zgradbi prvovrstne železnice od Belgrada proti Jadranskemu morju, najbrž na Ivo tor. V gospodarski borbi ima Jugoslavija veliko izbiro sredstev. Diplomatična pogajanja. Odkar se je bil vzdignil hrup radi oboroževanja na. albanski meji), je žo pretekel mesec. Napetost se je polegla in poročila pravijo, da so se začeli neposredni razgovori med Itallijo in Jugoslavijo, kako uredita albanske reči, da bo obema prav. Pri teh pogajanjih se- veda kumujejo Angleži, Francozi in tudi Nemci. O vsebini javnost in, bila še nič obveščena. Kitajsko. V Londonu se je vo&ila dne 6. aprila v spodnji zbornici velika zunanjepolitična debata. Voditelj delavske stranke IVlaedonald je utemeljeval svojo interpelacijo glede politike na Kitajskem. Izvajal je, da mora Anglija v bodoče opustiti vse akcije, ki bi jo mogle trajno spreti s kitajskim narodom. Ako bi se še pripetili dogodki, radi katerih bi morala Anglija zahtevati zadoščenje, potem naj ise prepusti Društvu narodov, da izvede nepristransko preiskavo; taka akcija ne bo obremenjevala v očeh kitajskega ljudstva zgolj Anglijo. Sploh mora v Angliji prodreti prepričanje, da je odpošiljanje vojakov najslabše varstvo za angleške državljane v inozemstvu. Angleško ljudstvo nima nobenega interesa na tem, da zastavlja svoje vojaštvo za to, da se prepreči štrajk v šan-gihajiSikih predilnicah in da se angleškemu velekapitalu tudi v bodoče zagotovi prekomeren dobiček na nizkih kitajskih delavskih plačah. Anglija se mora varovati, da bojkot proti angleškemu blagu ne bo preživel današj.ih zmed in se razrastel iv veliko kitajsko ljudsko gibanje. — Svoja izvajanja je zaključil Macdonald ob viharnem pritrjevanju levice: »Vi morete pač sklepati zakone, s katerimi zasužnjite angleške delavce, toda vaša ogromna večina ne zadostuje, da bi prisilila kitajska strokovna društva, da bi ustavila protiangleško propagando. Zunanji minister Chamberlain je v svoj ero odgovoru naglasil, da se angleška politika glede Kitajske ni izpreme-nila. Anglija priznava* da je zgodovinski razvoj kapitulacijske pogodbe prehitel in je vsak čas pripravljena za novo, velikopotezno politiko sprave in sporazuma. Toda tudi Kitajska se mora prilagoditi novemu času in s primemo zaščito tujcev dokazati, da se ji more v bodoče zaupati življenje in premoženje dnozemcev. — Kantonski vladi se bo mogla izročili nota šele v nekaj dneh. Doslej se je med Anglijo, Ameriko in Francosko sporazum glede vsebine note že dosegel, ne pa še glede besedila. Predno bo angleška vlada storila nadaljne korake za pogajanja "o celokupnem kitajskem problemu, mora dobiti v roke zadovoljiv odgovor kantonske vlade. Po čem je lira? Dne 13. aprila si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 35.— L. za 100 i. kron — 60.— L. za 100 fr. frankov 79,— L. za 100 Šilingov — 281.— L. za 1 dolar — 20.— L. ca 1 funt — 98.— L. . Naša prehrana Ker je sestava naše hrane največjega vpliva za naše blagostanje, je prva in najvažnejša dolžnost vsake gospodinje, da s primemo izbiro in pripravo živil nudi vsem članom družine zdravo, za duševni in telesni razvoj koristno hrano. Hranila so tem dragocenejša, čim hranilnejša so, to se pravi, čim bolje morejo nadomestiti porabljene telesne moči. To pa se zgodi, čim večjo množino takih snovi vsebujejo in čim primernejše so porazdeljena hranila (beljakovina, škrob, maščoba, razine soli in voda). Razen teh pa imamo tudi še druga, ki zbujajo okus in pospešujejo prebavo. Teh sicer ne moremo uživati samostojno kot hrano, nego le kot dodatke k dragim jedem. Imenujemo jih začimbe. Najbolj hranilna so živila, ki vsebujejo mnogo beljakovine (meso, mleko, jajca, stročnice,, moka), najmanj pa ona, ki sestoje iz ogljikovih hidratov in vode (krompir, sočivje, sadje). Glede prebave so živalska hranila boljša kot rastlinska, ker le-ta zadnja vsebujejo beljakovino v obliki, ki se težko raztopi in so tudi rastlinska vlakna težje prebavljiva. Zato mora gospodinja pri sestavi obeda gledati na to, da primerno meša živalsko in rastlinsko hrano. Meso lahko nadomešča mleko, sirovo maslo, sir, jajca, ki jih pripravi kuhinjska umetnost v raznih oblikah. Če hočemo uživati samo rastlinsko hrafio, je moramo použiti velike množine, da dobimo isto količino hranilnih snovi, ki so za obstoj telesnih moči potrebne. Takih velikih množin pa naša prebavila (želodec, čreva) ne preneso, ker bi bila preobložena z delom. Zelo dragoceno hranilo iz živalstva je meso. Vsebuje mnogo beljakovin, več' ali manj maščobe, važne redilne soli in okusne snovi. Primerna izbira in priprava ga napravi zelo hranilnega, izredno okusnega in lahko prebavljivega. Da pa je meso redilno in prebavljivo, ga je treba tako pripraviti, da ostanejo sokovi v njem, da se vlakna zmehčajo in ohlapijo. Trdo meso je treba torej pustiti vležati, ali ga tolči, ali namakati. Če meso predolgo kuhamo, ali preveč solimo, ali preveč sušimo, izgubi vse svoje prvotne soke, mu ostanejo samo suha vlakna in je zato težko prebavljivo. Hranilnost mesa in prebavljivost je odvisna od živaliii, od. katere je meso, od njene starosti in od načina krmiljenja. Najhranilnejše je meso doraslih živali, ki pa še niso stare ter se hranijo z rastlinsko krmo. Sem spadajo govedo in drobnica, pa tudi divjačina. Domače živali imajo bolj mastno in tudi okusnejše meso nego divjačina. Perutnina je v prvem letu najboljša in najokusnejša in pet konj. Dotekel sem jih. Pa so zavohali smodnik in se obrnili na bavarsko stran naravnost v past. Bliže sem imel do bavarske straže nego do naše. A ker je tudi. iz bavarske dežele prepovedano goniti konje, smo jih oboji zajeli in ptički sede zdaj poti ključem. Zdi se celo, da so konji •ukradeni. Tako mi sedaj pripade znaten delež v denarju jn j,udi povišanja ne izostane. Da bi živela brez strahu, poprosim za premestitev.« »Še teden ni minil«, je nadaljevala vdova v solzah, »pa so mi nekega jutra prinesli drvarji na nosilih mrtvega. Ni bil obstreljen, ampak pobit. še kosti na njem ni bilo cele in zdrave. — Pogreb je bil veličasten. V krsto mu je gospod komisar položil dekret za respicijenta, meni in otrokom pa je namesto pcnzije priskrbel trafiko. Dobila sem jo začasno tukaj, dokler ne najdem drugod kaj boljšega!« 1 ako je pred leti končala mlada vdova povest in našla na Poseku sočutna srca, posebno ko se je pokazalo, da je nova prodajalka tobaka nenavadno izkušena in izvedena... Vso žensko okolico je prekašala po izobraženosti, izkušenosti in dobrotljivosti srca. Ni bilo dogodka v družini, da bi ne vedela sebi in drugim svetovati, lajšati in celo pomagati. Posebno na otroke se je razumela- nebogljena deteta so se pritiskala k nji kakor k svoji mamici. Ko je prišel dvakrat ali trikrat gospod zdravnik v vas in je našel rano že čisto in dobro zavezano, obvezo primemo položeno, milo pripravljeno, vodo in brisalko — je poprašal, kdo je to storil. Potem je postal v poseški tobakarni, si nakupil cigar in se razgovoril z novo prodajalko. Tudi kaplan je opazil bolnika v čisti postelji in perilu in v prezračeni sobi. Na mizi je bila razkrojena citrona, križ, dve sveči in kosmiči domače preje. Ni se mogel premagati in je vprašal: »Prosim Vas, kdo pa je tako lepo vse pripravil?« In je šel takoj do tobakarne in pohvalil gospo Kotejšova... Čas je bežal. Gospa Kotejšova se je postarala, njeni otroci so odrasli, odšli v svet in se poizgu-bili v njem. Sama bi mogla dobiti boljšo trafiko v Pragi, pa j obstala zvesta Poseku. Moževe zasluge ni nikdar vživala zase, ampak le za svoje otroke in jim vsem pripomogla na boljša mesta dokler ni popolnoma osirotela. Se svoj mesečni prispevek, je obrnila za vzgojo otrok in niti v sanjah ji ni prišlo na misel, da bi jih obtoževala žalitve, ali jih prosila za nekako penzijo ali miloščino. .. Vsakdanjo hrano si je pridobivala kolikor-toliko s prodajo tobaka, ničesar in nikdar ni vboigajme prosila, večkrat je dobivala v dar mleko, moko in jajca, iz katerih je spekla marsika- teri dober grižljaj, ne zase, pač pa za bolnike. 2e davno se je prilagodila ljudem, kateri je niso več nazivali »gospa« Kotejšova, ampak samo »Kotejška«, kakor da bi v njih sredi vzrastla. Nikdo in nikdar ni videl vdove iti brez opravka na obisk; nikdo in nikdar ni slišal, da bi pripovedovala, kar je pri bolniku slišala ali videla. Opravljanje je sovražila in ni mogla trpeti, da bi kdo pred njo o kakem drugem človeku slabo govoril. Spočetka je razjezila s tem to in ono družino, a ko so jo spoznali, je našla tudi pri njih zaupanje in udano prijateljstvo... Ako je zaprla okno, pri katerem je prodajala tobak, in svojo sobico in ogrnjena v siv plašč z drobnimi koraki hitela po vasi do katerega doma, so se ljudje prekriževali: »Bog nam pomagaj, je že kdo obolel, ko gre Kotejška...« Težka bolezen prerada konča s smrtjo. A tudi te se vdova nikoli ni bala ne ogibala. Ne samo živim, tudi mrtvim je zadovoljno postregla: umila jih je, oblekla m položila v krsto. Zato je že davno poprej, predno se je postarala, dobila poleg svojega imena še ime »mrliška žena«... Danes je torej ta žena postala na pragu Jira-kove družine. Vesela se je kmetica obrnila do nje in ji prožila obe roki rekoč: »Kar pričakati Vas ne morem. Sama sem že ob vso pamet, pomislite: mož mi je obolel...« (Se nadaljuje). to tem bolj, čim bolje je bila pitana. Glede prebave je mlado meso priporočljivejše od starega, ker so vlakna laže prebavljiva. Najteže prebavljivo je meso, ki se (končava v kite in ono, ki je zelo mastno. Teletina, mlada kuretina, id5,vjačina dn mlada, pusta (nemastna) govedina so bolj prebavljive kot Katerokoli drugo meso. Pravkar zaklano meso je teiie prebavljivo din ima sladikast okus. Drobovina je tem hranilnejša č.m več vsebi/je krvi in maščobe. Kite, parklji in živalske glave vsebujejo v glavnem mehko, gladko klejasto snov, ki je, primerno pripravljena, zelo lahko pri-bavljiva in kot hrana posebno priporočljiva za bolnike. Ribje meso in sploh meso mrzlokrvnih živali vsebuje malo krvi in mnogo vode in je zato manj hranilno kot meso toplokrvnih živali. Kaj nam z dežele pišejo STUD ENO pri Postojni. Železna poroka. Meseca svečana smo imeli tukaj redko slovesnost. Ivan in Marija Jiurca iz Gorenj sta obhajala železno poroko. Že 70 let živita v zakonskem stanu. Taki slučaji so pač redki v človeškem življenju, zato pa tembolj znameniti. Želimo jima, da bi dočakala še 801etnico! Misijon. Od 15. >dO 27. marca smo obhajali v fari isv. misijon. Vodila sta ga ■g. misijonarja dr. A. Zdešar in I. Zdrav-lič iiz Mirna pri Gorici. Dasi je bil misijon iše nedavno — 1. 1921 — so se tudi to pot verniki uidoležili misijona v častnem Številu. Vlekli, so v cerkev lepi in poučni govori pa tudi ugodna prilika, da se opravi velikonočna spoved. Obhajanih je bilo v tem -času 2200. Bog po-vroni g. misijonarjem njih obilni trud, nam pa daj stanovitnost v dobrih sklepih. Na Planinski gori bo privd letošnji ro-marsfld shod na Velikonočni ponedeljek. Služba božja bo Ob 10. uri. Vabimo Marijine častilce na to našo bližnjo 'božjo pot. ORLEK pri Sežani. Lapi pomladanski dnevi izvabijo marsikaterega ljubitelja narave na plan, da občuduje božje stvarstvo. Jaz sem obiskal orleško Drago. Tržačanom je dobro znana. Odidaleč vidiš le hrib, a ko dospeš na vrh, se ti odpore lep razgled na prostrano dolino; pol doline pokriva šuma, v drugi polovici se dvigajo sive skale, ki niso brez posebnosti. Meščani po vtrveh plezajo na te iskale, da pridejo do prijetnodtišečega cvetja, 'ki raste med skalovjem^ Te cvetke — »žvemiikeilce« — ■cvetejo že v zgodnji pomladiii in so zato znamenite, iker imajo svoijo drugo domovino šele v Ailptah. — Obiskal sem Drago in seveda tudi Orlek, ker tam najdeš dober teran. Vračal sem ise že v mraku in si mislil: če bi človek preveč globoko pogledal v kozarec, lahko bi štrbunknil- v vaško mlako; zid, kd jo loči od poti, je ves razdejan. To ni častno za sežansko občino! Kar sem jaz opazil, bi mogol tudi kdo drugii. ' Izletnik. LIVEK. »Izobražebalno društvo Livek« je imelo občni zbor. Izvoljeni so biili siedeč/ii: Rutin Stanko pred. Šturm Anton pod-pred. Skočir Andirej tajnik, Hrast Simon blagajnik, P. Jelovčan kmižničar, Šturm Stanko gospodar. Na zadnji seji so sklenili ida v maju vprizorijo igro. Bomo viih deli Fantovski odsek se pripravlja na govorniške tekme. KOZJANE v Brkinih. Pod tem naslovom nisem še čital nobenega dopisa v Malem listu. Res je ta vas oddaljena od sveta. Niti pismonoše nima. Pismonoša je povsod važna oseba; no samo zastran pisem in razglednic, ampak tudi zastran oblastvenih navesti! in opominov. Za Kozjane je poštni nabiralnik v poldrugo uro oddaljenih Vatovljah. Pogostoma se 'Zgodi — kar mi bo vsak vaščan potrdil — da pride pismo, časopis ali kaj podobnega šele čez eden ali dva tedna v roke pravega gospodarja. Prigodi se celo, da dotični sploh ničesar ne prejme. Nedolgo tega je neki vaščan prejel Mali list, na katerega je naročen, šele po dveh tednih, ko so bile vesti ne samo zastarane, ampak že pozabljene. Nekaj časa poprej pa je istemu vaščanu ena številka M. » lista sploh zmanjkala. To je pa zelo slabo. Gudim se, da niso Kozjanci že poprej mislili, kako bi to izboljšali. Zato bom pa jaz nekaj nasvetoval. Na Vatovljah imajo stalno pismonošo. Le-ta bi morda za piimerno odškodnino prinašala pošto tudi na Kozje ter istočasno odnašala. Vsaka družina naj bi nekaj žrtvovala, da bi se to zložilo. Ako bi ne bili s tem zadovoljni, bi si lahko pomagali na drug način. Domenili bi se, da bi sami pošiljali po pošto na Vatovlje, vsak dan druga družina po določenem redu in ob določeni uri. Ko bi bil določen red, bi vsi vedeli kdaj. in kam prinesti, če bi hoteli kaj oddati na pošto, oz. bi vedeli, kam iti iskat, kar je prišilo zanje. Pomen bi to imelo .posebno zaradi oblastvenih navestiH, (občinskih opominov itd. Včasih ima zakasnela pošta slabe posledice. Kmet n. pr. dobi opomin, da mora nekaj plačati do gotovega dne. Ko gre plačat, je rok pretekel in naračunajo mu globo. Nič ne pomaga, če se izgovarja, da je opomin prepozno dobil. Plačati mora in molčati! Upam, da ne bodo moje besede zaman in z veseljem čakam dne, ko bom čital v Malem listu novico, da ®o naši Kozjanci rešili to važno zadevo v skupno korist. Ako ipa ima kdo kaj proti temu, naj se le oglasi, rad miu bona takoj spet odgovorili. MATERIJA. Komaj smo se malo pomirili od zadnjega požara v Brezovici, že nas je zopet zbudil 1. aprila krik ljudi in glas gasilske trobente. Ni bilo treba vprašati, kje gori, le pogledati skozi okno: nebo je žarelo in plamen_ se je dvigal visoko nad Materijo. Gorela sta hleva in skednja dveh gospodarjev, Antona Hoteža in Franca Rabudra s št. 4. Sreča da je poznalo vlekla burja in odnašala iskre tja-dol po polju. Gasilci so se dobro izkazali; po troumem delu so ogenj popolnoma udušili. Kakor povzod, koder so svoječasno bivali vojaki, so. tudi tukaj pokale patrone, skrite po .zidovih, pa še ročna granata se je našla vmes; k sreči ni ranilo nikogar. Škoda se ceni na okroglih 20 tisoč lir, a bo le deloma pokrita od zavarovalnice. GODOVIČ. Zadnjič je Deseti brat obljubil, da bo kaj pisal o društvih, pa je ostalo .samo pri obljubi. Imamo moško gasilno društvo, katero jako dobro uspeva. Žensko društvo zaostaja; tu bi se moralo kaj predrugačiti. V fari je tudi Marijina družba, na katero je Godovič lahko po-noson, ter cerkveno povsko društvo. Od oblasti je priželi odlok, da se Godoviču pridružita Medvedje brdo in Novi svet. Sedaj imamo ob nedeljak po dve maši. Čeravno se je število občanov znatno pomnožilo, imamo sredi vasi le eno gostilno, 'ki nezadostno služi svojemu namenu. Oblast naj bi se pozanimala za to, da bi se odprl drug lokal, ker je potreben. Gasilec. UBELJSKO. Desetiii brat je tod hodil za pust in videl par stvari, ki mu niso bile všeč. Na pustni večer so plesala tudi neka dekleta, ki so imele biti sprejete v Marijino družbo. Pa lepo petje je bilo v gostilni. V cerkev pa hodijo pet pevci iz soisednjdih vasi. Tudi to se je desetniku čudno zdelo. Te njegove pripombe damo v javnost, da se ne bo reklo, da smo nazaj s kartami. ILiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiji | Koristne knjige § = so domači zdravnik. Knajpova §j = knjiga : Kako se bolnikom streže, = = Domači živinozdravnik in sploh s = vse take knjige, ki jih človek sko- = S ro vsak dan rabi. Ako pa jih pro- s S sto rabiš, se ti bo knjiga kmalu = = raztrgala in boš moral spet dajati S = težke lire za nove knjige. Da boš g = kaj prihranil, daj knjige vezati, = = tako da bodo večne. Pošlji jih v = g Katoliško tiskarno v Gorico, Riva S S Piazzutta 18. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stab. Tip. Silvio Spazzal - i nesle ZOBOZDRAVNIK !l.L sprejema 1 v Gorici na Travniku n. 5, n. | Za cerkve, dvorane, hotele, gostilne mi - mm izvršeni od prvovrstnih tovarn «Pollmann & Weiss», »Stallberger* itd. fJjgfT Ugodni plačilni pogoji PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst, via Valdiri v o 24, TELEFON 746. ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Dr. G. Laurinsich TRST • Via delle Sette Fontane 6 - TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo za|am£eno. Cene ljudska. Odprto od 9-13 in od 15*19 - Ob nedeljah od 10-12 Kupujte vedno le holandski kakao DE JONGS ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti Čevlfamlca FORCESSIN odlikovana v In Genovi ¥924. m veliko pK«mf/o, diplomo In mtato svetin/o Trst vta Caprtn < ppI Sv. Jakobu J[S| Velikanoč j* tu. Vsak se rad postavi za praznike a novimi čevlji. Dobre, elegantno izde-- lame in po primerni ceni dobiš pri FORCESSINUt ljubljanska kreditna banka Podružnica v Jrstu: ViaXXX Ottobre 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana • Telefona: 5-18, 22-98 f PedruSnicai \ f centrala v Ljubljani ) I oobioa,irtiict. Cilji,CroMiii, iruj, Uttiu. .... gcinilki fllivniu In reiervnl ziklid: I V lirta, Nitknlt, K. M, Ptij, Satajm, Spili. • . • . j i —80.000 000 dinarjev- J •- 1 1 _ »» Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje po 4V«°/o * vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po 3%» Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFbS) * . je odprta od 9V2 do 12,30 In od 14Vs do 16 ure. TOMAJ. Meseca marca se je izafcljučil kmetijski tečaj. Bdi je bolj obiskovan od lanskega, Zaiključnenu izpitu so prisostvovali po-deštat prof. Jos. Serafkii, g. Klavžar, ob-činskii tajnik in druge osebnosti. Od povabljenih očetov in gospodarjev sta ža-libog samo dva prišla zraven; vsa čast jima. G. šolski vodja se res trudi za ši-.rjenje poljedelske izobrazbe. Starši, zlasti pa očetje, naj bi se pa za to reč kaj bolj brigali. V ponedeljek zjutraj je šla cerkovnikova mati, ker spati ni mogla, eno uro prezgodaj s svetilko v roki zvon/it sveto jutro. Mialo prej so bili vdrli neznani zmikači čez vrt in skozi okno v samostan in ukradli nekaj zabele. Videvši luč so pustili ukradeno blago na pati in zbežali. Pravijo, da je bil tisto noč avtomobil v viasi... Našemu občinskemu tajniku so tudi ukradli v Trstu motocikel j, IZ BREZOVICE. Dekleta v Brezovici pri Materiji pri-rede na velikonočno nedeljo in pone-dbljek razstavo ižemsk|iili rožnih del, s deljek hočejo dokazati, da morejo tudi preprosta kmečka dekleta, brez posebne izobrazbe, koristno porabiti svoj prosti čas posebno v zimskih večerih, ako imajo le veselje do dela in napredka. Pomembna je ta razstava zlasti za sedanji čas, ko mladina ipo naših vaseh trati prosti čas z veseljačenjem in trosi težko zasluženi denar svojih staršev za neumno, brezplodno zabavo. Dekleta, pridite pogledat uspehe svojih tovarišic im navzet se veselja do dela,, ki vam edino more pridobiti spoštovanje in sposobnost za bodoče resno življenje! IZ BREGA. Pomlad je tu, najlepši letni čas; vesel za kmeta, vesel zlasti za mlade ljudi. Vse je lepo v cvetju in zelenju. Tudi vinska trta kaže dobro. Pa poglejmo našo mladino: koliko jih je, ki se z veseljem kaj zmenijo za našo rednico, vinsko trto; kdo se pobriga, da bi nasadil nov vinograd, cepili trte, vpeljal rabo kemičnega gnojila? kdo sc zmeni, da bi nasadil moderen sadovnjak? Morda se- jih dobi pet od sto. Kadar ise pa kakšna veselica pripravlja v vasi, jih pa gotovo ne izostane pet od sto. Od zdaj naprej borno brali po časopisih: 'to nedeljo bo veselica v tiii vasi, drugo nedeljo v drugi in tako naprej. Ni čuda, da nas od vseh strani tare stiska, ker se sami dajemo v roke. L svojega zdravnika. Prišel je iz Pole jn je ,vešč t,udi slovenščine. Stanuje v Divači. Postranskega zaslužka pa menda ne bo mnogo, ker v bližnji Sežani sta tudi: že dva zdravnika, eden je občinski, drugi, privatni. Pač pa bo dobival novi zdravnik stalno mesečno plačo od občine, kar bo-do morali kriti Občinarji iz lastnih žepov. Pa tudi druge novotarije so se Vpeljale. Za, varnost Občinarjev bo odslej skrbel jx>licaj, ki je obenem občinski obhodnik in baje bodo tudi ostali obhodhiki slczli v uniforme. Pepo brez doma Povele so me ledje, da me je adn zaple-njavo nuuj ta Mali. Ma jest tega ne bom tnpo. Jen de be tev nemec jen pašeč' mnj pretekel rastrgait. Ke sn vido, de so začele bet v Mačkoleh tašne, sn se vod pravo vele jest jen Deseti bret v Mačkole, de pregruntamo to veliko poliltko. Jest znan, de nej vsačme všeč, de prvlečen Desetga brata v vas, ma vgliih taku muore bet zarade tiste politče. Še ko isano šla gor po Pregencah, se m’ je nekej sanjelo, de buo. Jen res, blo je. Ko smo pršla h pile, je ano zavito v kapote zokrčalo »halt«; vele ;smo so vstavla. Jen ,potlej pej še »feltruf« je zefcrčalo. Desetme brate je vele fajfa pala z ujist vod straha. Jest sn se nerodo bravo jen sn zekričo, še ben ke ne znan taljansko: »Terča revišta kva jen karešana.« Posten, ko je tu čov, ®e je vele dav haptak; jest ko sn paso pr njega, sn reko »rut«. Deseti; bret je vadigno gor fajfo jen na mojo komando jo je na-puooo jen napešto; ke ismo šle dtuol, je še vožgo, de se je kadelo po vase. Glih, ko smo pršla na sred vasi, smo zečula remionko. So ble glih pusne dneve. Šle smo če h Lovrenci, ke je bla re-mionika, ma so ble same fantje; pupe so šle nejt banšga flnga fanta na Plavje, ke hodi v Šan Marko jen prnese domu kon-težino. Raku sn, tu je vre ana velika vobrca, ke ni piup doma. V ten šipe so pršle ane štiri fante, ke ne poznajo; adn je jemu kašč, ke je ipobiro klobase jen jejica. Prašo sn, de nej ,da ano zp spet, ma vele tu prvu je blu palužek. Kešen bi laiiiko misleu, 'de jest nejsen biv še v Mačkoleh prod tisto komesijo. Ma sn biu anibet prej na ani šagri. Prav tisti buot -sn anu taku vinu piu, de me je zečno trebeh buolt taku, de sn mogo jet h Mince Koperavče v fermerijo. Zetu nejsn mogo popisat na pretekol, kufcu je blo s tisto šagro. la buot sn namerno ,prekat celo Osapsko dolino, k jemo n s sabo kompanijo, jen viit kafcu hmete hvaljo Narodnjake, ke so jeh pelale vre d,ruje buot na led. Potle jemen še vod Vrtnarske zadruje povet, koku so mučene zarade njo. Jen čakajo, de pridejo še kešn 'dan narodu jači miget z repon okule hmeto. Be še rad povedo vod špehkamre, k jo jjamajo v Mačkoleh, muzdej nimam cajta. Perj an dnuje buot. Slabo je drago ker ni dosti vredno, .to je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so cene, ki so redilne kakor so »Peka te te«. Zanesljivo prave v % kg. originalnih zavojih. uiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naga pošta. Livek. Proti volji domačega duhovnika vendar no moreta. Vi določiti, kateri je pravi cerkveni zbor, ali kateri ne. V ti reči noben časopis ne pomore.. Moč krščanskega gibanja je v spoštovanju postavne oblasti, zlasti cerkveno. V cerkvi ne more bdti republika. Štanjel. Vabilo na prireditev je bilo pomanjkljivo sestavljeno'. Kobdilj. Prav, da kaj pišete, .toda dopis o pretepu je preveč oseben. Se priporočamo za kaj bolj splošno' zajemiji-vega. Famlje. Hudujete se na nekoga Kaj Pa, če ni bil tisti? Predno ga napadete, morate biti gotove, drugače se štrena še bolj zmeša. Brje. Naslova iz Kanade ta čas nimamo nobenega pri rokah. Kmečko tajništvo. Železniški delavec Praproče. Dokumente smo Vam vrnili po pošti. Bubnič Anton Obrovo. Bomo zopet pisali v Rim. Bizjak A. Hrašče. Na prošnjo gorišfce-ga tajništva smo posredovali' pri nabornem komisarju v Trstu. Vpoklic Vašega sina se za eno leto odloži; ako med tem časom napravi predvojaške vaje, bo vojaščine popolnoma oproščen, ako ne, bo moral odslužiti 3 mesece. .Uršič Ivan Idrsko. Vaše dopisnice smo prejeli. Posredovali smo zopet pri Socie-ta Riioostruzioni; obljubili so, da bodo še enkrat pisali Zveznemu zavodu v Benetkah, da jim nakaže denar. Fr. Kocjan Merče. Napravili smo re-fcurz, dasi nam niste prinesli zahtevanega potrdila od podeštata; drugače bi rok za refcurz zapadel. Potrdilo imate še čas priložiti, a storiti morate to takoj. Podaš tat naj potrdi, da je hiša Vaša, da jo r.ahite samo za stanovanje svojcev in za Shrambo poljiskih pridelkov. Prav moderno. Nel mišk a paroplovna družba Severo-nemški Lloyd je vpeljala v promet novi parnik »Liitzow«. In kaj je na parniku? Aeroplan, v katerega gre 25 oseb. Med potovanjem ob obali popotniki lahko vstopijo v .aeroplan, si ogledajo znamenitosti dežele z zraka 'dol in .se spustijo spet na ladjo naizaj. Gospodarstvo Semenj v Podgradu 8. marca. Prignanih je bilo 14 volov, 16 krav, 8 telet, 2 konja, 16 prašičev. Cena volov 325-350 lir stot žive teže, krav 300-325, telet 550 dir. Prašiči 80-100 lir glava. Semenj v Bistrici 16. marca. Volov 118, krav 158, telet 19, prašičev 104. Cene voli 470-480, krave 350-370, teleta 650-725 lir iza stot žive teže. Podaljšan rok. Rok za vlaganje prošenj za trgovinsko dovoljenje (v smislu zakona z dne 16. decembra) je podaljšan do 30. aprila. —-v »....= ~*r» r Zobozdravnik dr. Sardoč D, ordlnlra v Trstu vla M. R. Imbrlanl 1«, III. (Praf via S. Glovannl) od 9-12 in od 3-7. ■TT* === MALI OGLASI ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno o po arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na 'A l vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. - Bistrica. ETERNIT Zaloga -TRST sa Je preselila v VIA TREN« TO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov! SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, ohnemoglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via del Giuiiani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst. Via Giuiiani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske šole V VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastene Doliaar, Trst . Via Uoo Polonin 5. j|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnnwniiiiiiiimiiiiiuiiiiuNiiiHiHiii||i. | Ne pozabite sejati v pravem | , času in ako hočete 1 | najboljših semen, 1 kupite jih edino pri tvrdki (SEVER & Comp.| | TRST, Via Machiavelli 20 | CENIK BREZPLAČNO ^liiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiniiiiiiiiiiiiii# .jiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiim lui.. Primarij kirurg sanatorija š Villa S. Giusto in občinske i: bolnišnice v GORICI " Dr. LOJZE Silit ! Jakob Bevc I / urarna In Halama ^ | TRST • Čampo S. Glaccmo št. S Z y ZLATO kupuje v vsaki množini po V to ;najvišjih cenah. to y KRONE plačuje više kot vsi drugi. 9 ZALOOA raznovrstnih urin zlatenine. (• 6NS/e)e>dNS<3Nt^S» l (4 Krepčilno sredstvo brez alkohola. Ima gotov učinek proti splošni slabosti, glavobolu, pomanjkanju teka, oslabelim živcem in za žene v slučaju nerednega krvavenja. Cena steklenice L 8.50 Za popolno ozdravljenje 6 steki. L 45.50 Cena steklenice za odrasle L. 7*50 za otroke L. 5. PRSNI SIRUP Castellanovich Učinkuje brzo proti prehladu, influenci, katarju, kašlju. KINAVINO („Elisire di China“ Castellanovich) sestavljeno iz ekstrakta najboljše (»China chahrsaia" Vzbuja tek do jedi, pomirjuje živčno vznemirjenje želodca. Povrača moč po prestalih boleznih. Cena steklenica L. 7.50 Po pošti pošljemo s povzetjem ako naroči kdo vsaj 2 steklenici hkratu 44 *» Priznano najboljše sredstvo za čiščenje krvi. Primerno za pomladansko zdravljenje, vrtoglavost, pritisk krvi v glavo, motnje vida pri starejših ljudeh, poapnenje žil in sploh vse bolezni, ki imajo vzrok v slabem obtoku krvi. Cena steklenice 11 lir Za popolno ozdravljenje 6 steklenic 60 lir. Kadar kupujete naša zdravila, zahtevajte napis CASTELLANOVICH in imeli boste jamstvo, da so pristna zdravila ter čiste sestavine.