Šlev. 43 (Teli. račnr< s pesto. - C. C. ega la Pasla)
V Trsta, pstftgi 22. Gkiolira 2828.
Lela iv.
Izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST • TRIESTE CA8ELLA CENTRt 97 • : ali pa: Via tmbrlanl •/III. ::
 -oOo------------
Izdaja: kon«orcl| MALEGA USTA
HALI
TERMIK ZA NOVICE IN POUK
Stane: ena itevflka 25 •totln*'
tisi«
.CEJSKO
... Eno |»*»J
r. Co1
. iiieste
K N
jlfclCA lDr
(iV IVAN PREŠEL
Mali koledar.
Petek, 22. oktobra: Kordula; Marija Saloma. — Sobota, 23.: Severin; Klo-tilda. — Nedelja, 2}.: Rafael. Ponedeljek, 25.: Krispin.—Torek, 26.: Evarist, Amadej. — Sreda, 27.: Frumencij, Sabina. — Četrtek, 28.: apostola Simon in Juda. — Petek, 29.: Narcis; Ida.
MALE NOVICE
Goriška Mohorjeva družba.
Gg. poverjenike ponovno prosimo, da nam nakažejo udnino, kar so jo že nabrali med letom ali tudi morebitne za-stanke od lanskega leta.
Oni gospodje, ki so imeli prejšnja leta kake neprilike pri prevožnji knjig, ali ki želijo v tem oziru kakšnih izprememb, naj sporoče svoje želje, v kolikor tega še niso javili v nabiralnih polah.
Mohorjanski pozdravi Tajništvo - Gorica, Corso Verdi 1.
Nova češka vlada.
12. oktobra je uradniška vlada dr.ja Černeho odstopila in se j« sestavila parlamentarna vlada. Predsednik vlade je voditelj kmetijskih republikancev, dr. Svehla. V ti vladi sta tudi dva zastopnika Nemcev, prvič odkar obstoja republika. . Dve mesti sta prihranjeni za Slovake in se zasedeta, ko se vrne -voditelj Slovakov, Hlinka, iz Amerike. Nova vlada ima za sabo krepko in delavno večino. Zunanji minister je za sedaj še ostal Beneš.
Tržaški vodovod.
Zadnje tedne ®e ponavljajo nezgode pri vodovodnih ceveh v bližini Mira-marja. Tisrtl breg sloni na ilovnati podlagi in je začel lezti počasi proti morju. Tam kjer ptlaz pritiska na vodovod, se cev na skladu odpira in pušča. Sklenili so sedaj vodovod preložiti (nekaj niže vsporedno s .prejšnjo lego. Delo bo stalo okrog 800.000 lir. Inž. Perko je bil poslan v Milam naročat nove cevi, kd bodo iz jekla to na zlogih 'bolj prožne, tako da se ne bodo pod vsakim pritiskom odpirale.
+ Andrej Senekovič.
V Ljubljani j« umrl dne 17. t. m Am~ drej Senekovič, bivši ravnatelj I. državne gimnazije. Bil je delaven odbornik Ciril-Metodove družbe in sv oje časno tudi Predsednik (p<rvarnostnik). Učaka/l je 78. loto starosti.
Splavarsko življenje na DravL
Drava je padlla zadnje dni precej, pod Dor malo in so se prikazalo iz vode na raznih mestih skale, katerim .pravijo <IIun-&ersteine», ki baje stopajo iz vode ob slabih letinah in oznanjajo lakoto. Kor to Drava za splave radi poprave sp’ist?nika na Fali zaprta od 15. novembra naprej, 8Plavarji sedaj pridno vozijo ploho in drva. V nedeljo .popoldne je velik in z drvami obložen splav, .last lesnega trRtA’-Vraberja iz Kaple pri Kamnici obtičal na-taki škali — oznanjevalki lakote. Splavarji — šest po številu — so se trudili z vsemi močmi, da bi spravili splav 8 skale, a ves napor je bil zaman. Ker z veslanjem ter dviganjem ni šlo, so si možje postavili iz desk na splavu utico, ter Polegli, dokler ni pri&la odpamoč. V nedelj® popoldne, ko je bilo tako lepo in toplo '"Teme, so Mariborčani vreli v trumah proti Kamnici, kjer so se čudili idili na srebni Drav$ : 6 mimo spavajočih splavarjev, ki so r trdem spanju čakali na kolne, ki so .priskočili na pomoč šele na itoč. Pretežno večino drv so morali preJo-žlU v čolne, im nato je šele voda dvignila splav s skale, dia je lahko odplul proti hribom. Nesreča se ni zgodila sicer no-*>eri|a, a lastnik ima precejšnjo škodo fl Prelaganjem celih treh vagonov drv.
Nov prefekt v Istri.
Prefekt Cassini je zapustil Polo. Na njegovo mesto je prišel komendator Henrik Cavalieri.
Kriza v Jugoslaviji.
Zadnjič smo makmtko javili, da je Uzumovičeva vlada odstopila. Pričakovale so se spremembe, toda še predmo je kralj začel predpisano posvete, je Uku-movič preklical svoj odstop in tako je zaenkrat ositailo vse pri starem. Vendar so vsii edini v tem, da kriza tli dalje in se bo kakorkoli kaj prevrglo. Dela se zlasti na to, da bi vstopila v vlado Slovenska 'ljudska stranka Tako bi bile najmočnejše stranke vseh treh narodov združeno v vladi: radikalci od Srbov, radičevci od Hrvatov in Ijudovci od Slovencev. Vendar mi gotovo, da se to zgodi; možne so razne kombinacije in treba čakati, kako se kriza razvije.
Tudi Francozi bodo varčevali.
Šest odlokov francoske vlade je že dejansko pričelo z izvajanjem štedenja v vojski. Ukinjenih bo predvsem 100 konjeniških brigad, ker je vzdrževanje konj naj.dražje. Konjeniške brigade se spremene v pehot/ne. S to rediukcijo bo dosežen tudi znaten odpust častnikov in vojakov iz aktivne vojaške službe. Ukinjeno bo večje število vojaških bolnic. Tudi vojaški službeni rok se bo na Francoskem znižali. Vsied gospodarskih neprilik jo torej Francija primorana, da znatno zmanjša svojo moč v mimi dobi. Vse to gotovo no bo nikomur v škodo, nasprotno država bo Imela koristi, ker bo denar, ki se je doslej razmetaval za vojsko, porabila aa drugo koristnejše ustamo 'e.
Židovska kolonizacija Rusije.
Nedavno je «Jewish World» (»Judovski svet») priobčil poročilo Abrahama Bra-guimeja o «sijajnem napredovanju židovske kolonizacije« v sovjetski Rusiji. «V desetih ietih» — .piše Rraguine — «bo v Rusiji 100.000 židovskih družiim naseljenih na .lastni ze milji». Sovjetske oblasti gredo Zidom pri naseljevanju z največjo dobrohotnostjo na roko. Ta židovska kolonizacija pa je za Rusijo tem manj u-godma, ker se naseljujejo Židje po naj-Todavitmejših in že sedaj najgostejše naseljenih pokrajinah. Tako so Židje doslej nakupili v Donski .pokrajini nad 16.500 ha, ob Črnem morj;u 50.000 ha, v Ukrajini 125.000 ha, na Krimu 75.000 ha in na Beloruskem 17.000 ha. Težko, da bi židovsko naselbine primesi« ruskemu narodu blagoslov.
Ne bojo stradali.
Na Nemškem še vedno visi vprašanje odkupa knežjih premoženj in pravic. Vlada hoče to reč pomalem spraviti na čisto. Zdaj si pruska vlada prizadeva za poravnavo s cesarskimi Hohenzollerni. Izdelala je načrt, po katerem bi cesarski dobili 15 milijonov zlatih mark in 250 tisoč jutrov zemlje. (Prvotni predlogi so bili za 100 odstotkov višji.) Centrum bo glasoval za ta predlog, če bodo zanj soglasno vsi demokrati. Nacionalistične stranke desnice in socialisti se bodo vsaj deloma vzdržali glasovanja. Načrt pride že te dni pred pruski parlament.
Napad na procesijo.
V Kovnu na Litvi so antiklerikalci napadli neko katoliško procesijo. Na trgu pred stolno cerkvijo se je streljalo z evolverji. Devet oseb je bilo težko ranjenih, od teh dva na smrt. Krogla je ubila nekega dečka, ki je skozi okno gledal ta divji prizor.
Povsod viharji.
Portugalsko kolonijo Macao je razdejal hud ciklon. Uničil je 130 ribiških bark. Ljudi je poginilo okrog dva tisoč.
Zveza krščanskih parlamentarcev.
Ob priliki obiska čeških parlamentarcev vseh strank v Ljubljani, so se zastopniki krščanske demokracije še posebej sestali. Bili so navzoči Cehi, Slovenci, Slovaki in en zastopnik Poljakov. Sklenili so ustanoviti posebno zvezo slovanskih parlamentarcev krščanskega mišljenja. Čeh Sedlaček je na sestanku poudaril potrebo, da se ustanovi poseben tiskovni (informativni) urad za krščansko časopsje med Slovani. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev nameravane zveze; v odboru so trije Čehi in trije Slovenci.
Časnikarske težave.
Novi tiskovni zakon je tudi v Jugoslaviji strožji kakor poprej. V Sarajevem je bil nedavno tega obtožen žalitve veličanstva mons. Karol Cankar, urednik ((Katoliškega tednika«, brat slavnega pisatelja Ivana Cankarja. Urednih se je dobro zagovarjal in bil oproščen.
Iz Mehike.
Listi poročajo iz Mehike, da so vladjnie čete .aretirale mons. Vera, knezaškofa v Puebli, poleg njega pa še kakih deset drugih katoliških duhovnikov iz Chilape. Odvedli so tjih v mesto Mehika Obdolženi so, da so kovali zaroto proti vladi predsednika Gallesa.
Praznik Kristusa kralja in duhovščina.
Še ta teden izdla Katoliška knjigama v Gorici podobice s Kristusom kraljem ter dotično molit vioo. Istočasno izide tudi tiskovina s slovenskim berilom in evangelijem, ki sta za tla praiznik predpisana za vesoljino Cerkev. Format te tiskovine bo tak, da se bo lepo dala prilepiti v knjigo evangelijev. Naročite po dopisnici.
Fran Musoni.
V Vidmu je umrl ravnatelj realke (tehn. zavoda) Fran Muisomi. Bil je po rodu Slovenec iz Št. Petna ob Nadiži. Svojo furiaimsko domačijo je zelo ljubil. Ko so ga hoteli poslati za profesorja na vseučilišče v Palermo, ni sprejel častnega imenovanja; ostal ije raje v Vidmu. Bil je učenjak v zemljepis ju in je zlasti proučeval Furlanijo. Spisal je nad 100 ded.
Radeckijev veteran;
Dne 26. septembna je umrl v Sedlu pri Kobaridu Jožef Gruntar, po domače Mohoj, v visoki starosti 88 let. V mladih letih je služil kot preprosit voj^k v armadi pod generalom Radetzky-jem in je do smrti obranil dober spomin o dogodkih preslanega dolgega vojaškega življenja in bojevanja. Verona in okolica ■mm je hila znana kakor Kobarid z vsem okolišem Kadar si je sezidal novo hišo, je zgubil vid in potem je bil dvajset let popolnoma slep na obe oči im zadnja leta še gluh, tako da jo v svoji dolgi nadlogi žefel le umreti, posebno odkar je odšla v večnost njegova žena.
Najstarejši mož umrL
Kavkaški listi pišejo, da jo umrl v Ti-flisu neki Andrej Nikolajevič Andrušen-ko, ki se je boril proti Napoleonu leta 1812. Bil je 45 let vojak, trikrat ranjen v raznih bojih ter imel več brazd od sa-bel na licu. V svojem življenju je bil le enkrat pred 125 leti pijan. Čil do smrti je šel sam v bližnje mesto po tobak, se usedel na klop v parku in zaspal za vedno v starosti 150 let.
Angleško cesarstvo.
V Londonu so se zbrali na redno zborovanje zastopniki angleških dominijov (kolonij z notranjo avtonomijo). Na zboru se je pojavil precejšen spor v pogledih na zunanjo politiko angleškega svetovnega cesarstva.
1«a
MIHEC
,JAKEC
mw,
Melje, melje božji mlin, moka črna se kadi.
I k K C P 1 Midva gledava z viši«, JAKCU • kaj v Tomaju se gadi.
Sto let župnik.
Mnogokrat čitamo o župnikih, ki so bili mnogo let v eni im isti župniji, toda gotovo še ni prekoračen rekord, ki ga je dosegel župnik Anton Haasech, ki je umrl leta 1586, star 125 let. Bil je to prvi župnik u Geulle, pod škofijo Lutich v Belgiji. Ko je bil star 73 let, ga je generalni vikar pozval, naj stopi v pokoj nakar je župnik prašal, koliko je bii star zadnji papež, ki je umrl. «Bil je toliko star kot ste sedaj vi» je dobil v odgovor. «Dobro,» je odvrnil župnik, «ako je bil on zmožen voditi celotno in vesoljno katoliško Cerkev, bom tudi jaz še dober za navadnega vaškega župnika« Ostal j:e v službi. Ko je bil star 110 let, je prišel sam škof, da bi starčka pregovoril, naj bi a-pustil dušno postirstvo. Škof je bil mnenja, da mora biti starček že popolnoma otročji. Stavil mu je zato več vprašanj, tičočih se duhovniških nalog. Starček pa je ma vsa vprašanja točno in popolnoma pravilno odgovarjal. Končno mu je naložil, da pove sedem zakramentov, a župnik je druizega, to je sveto birmo, izpustil. Škof mu pravi: «Vi pa vedno birmo izpuščate,« nakar je dobil tale odgovor : «Mnogo, mnogo let je že preteklo, kar ni bilo nobenega škofa v Geulle, da bi birmal, zato sem mislil, da tega zakramenta njč več ni ter da so ga odpravili.« Škof je migljaj razumel ter tudi spoznal, da je stari mož še zelo čvrstega duha in pustil ga je na župniji do smrti u 126. letu. Ko so starčka vpraišali, kako je mogel dosegi tako visoko starost, je odvrnil: «Varoval sem se vedno treh reči: nečistega greha, pijanosti in jeze.«
OPOMBE
Opoldanski strel. «Edinost« piše, da je opoldanski strel od nedavno vpeljan v «mašem» mestu. Pozabila je tistemu članku dodati naslov «Iz Gorice«. Kajti v mestu, kjer « Edinost« Izhaja, suv že lep čas brez opoldanskega strela. Gorica je v ti reči sedaj bolj napredna kakor naš Trst. Dobro bi bilo, če bi tržaška občina poslala komisijo treh mož v Gorico, da prouče, kako se opoldne daje signal s topovskim strelom.
Vsak drugače šteje. V Edinosti je priobčil g. Lipe članek, v katerem ugotavlja, da v Jugoslaviji ni enega jugosilo-ven&kega naroda, tudi ne treh jugoslovanskih narodov, ampak sta točno dva.: prvi je srbsfco-hrvaški, drugi je slovenski. Na ta način bi bila teta v nasprotju s P ribi če vičem in Žerjavoma, ki se pridušajta, da je le en nanod — pa tudi ▼ nasprotju s Pašičem ali Korošcem, ki sta zadovoljna s tremi. Eto. ne bo na nobeno plat zamere, izjavlja uredništvo Edinosti na začetku članka, da se ne strinja popolnoma z g. Lipetoca. Tako bodo vsi prepričani, da Edinost drži z njimi. Das isit das He xem -eimnalains ! Kdor pa ne drži a Edinosto, utegne biti zadovoljen z njenim Lipetom.
Za Združene države Evrope
(Iz poroiiia poslanca Besednjaka).
Do lota 1914. je bila Evropa naj bogatejši in najmogočnejši del sveta. Države, ki so se inahajaJlo na evropskem ozemlju, so držale v svoji ti rokah usodo svetovnega gospodarstva in dajale smer svetovni politiki. Pomislimo le, kaj je bila predvojna Nemčija! Njeno znanstvo in njeina tehnika sta vzbujala pri vseli narodih občudovanje; t Nemčijo so se hodili učit .Amerikainci in Japonci. Predvojna Francija j« bila država z viaoko omiko in s cvetočimi financami im je radi preobilice zilaita posojevala die<niar celo v daljne dežele. Anglija pa je s svojimi kolonijami tvorila najveličastnejšo 'državno organizacijo, kar jih poana zgodovina od časov Kristusovega rojstva. Samo starim Rimljanom se jo bilo posrečilo organizirati slično svetovino državo.
V	štirih lotih svetovne vojne j« Evropa zapravila svojo vodilno vlogo. Vojna je bila žrelo, v katerem je zginilo bogastvo cefliih rodov. Revolucije so prevrnile in porušil« pol Evrope, zmagovalci so se pogreznili do vrata v dolgov®. Amerika je potisnila v. manj ko 5 letih Evropo ma drugo mesta Združene države so posekale Veliko Britanijo. Vse evropske velesile so postale dolžnice Amerike in GO let bodo marale odplačevati Združenim državam dolgove, ki so jih naredile med vojno. Amerikanski dolar je postal prvi denar ma svetu.
Evropske težave.
Evropa, ki obsega približno enako o-zemlje kakor Združene države, je pa razcepljena v 35 samostojnih držav, obdanih s carinskimi zidovi, ima 35 različnih valut, in ima 35 samostojnih armad. Vrh visiega žive evropsko države v sprotniem .sovraštvu, narodi se medsebojno tlačijo in neprestano oborožujejo ter se pripravljajo na novo vojne. V državnem proračunu vsake srednje evropske države so postavljene vsako leto milijardo za vojsko in ljudiske množico žrtvujejo tako velik del svojih dohodkov za plačevanje zunanjih dolgov in za izdelovanje bopor ter vojnih ladij.
Novo gibanje.
'Treba je popolnoma spremeiaiti dosedanjo evropsko politiko. Leta 1923. se je ustanovila na Drunaju posebna organizacija Panevropska unija ali po naše Vseevropska zveza, ki ima namieirn podreti damašnje poli ti dn e mejnike in združiti vse evropske držaive v gospodarsko in politično enoto, v Združene države Evrope.
Tako učijo in oanianj.ajo voditelji vseevropskega gibanja in na tena je mnogo resnice. Kudeinhove-Kailergi je spisal več knjig, izdial mesečnik «Paneuropa» ter prepotovali ra zli tine države, vršeč živo propad ara go za svoj program. Po triletnem trudu se mu je posrečilo sklicati na Dunaj I. Vseevropski kongres, ki se je vršali letos od 3 do 6 oktobra.
Delo kongresa Dobil sem vabilo, naj se vdeležim, in sem šel, ker se peča vseevropsko gibanje tudi z narodjniimi manjšinami. Ne zadostuje namreč, da poudarja vseevropsko gibanja, kako lepe in koristne bi bile Združene države Evropo, temveč mora tudi delati na to, da se odstranijo ovire, ki stoje na poti njih ustai:ioviltvi. Kakor ni mogoče uresničiti miru med narodi, ako se države oborožujejo in pri prav la j-jo na vojno, tako se tudi Združene države Evrope nikdar me ustanovijo, ako se večajo in vedno bolj ostrijo na&protstva imiedl ljudstvi, ki bi se morala sprijazniti in združiti v skupni državi. Ena naj večjih zaprek Pamevrope je zatiranje narodnih manij šin.
Ker je to resnica, ki se ne da tajiti in ne sjpremeniti, dokler se manjšine zatirajo, je Vseevropski kongres sklenil, da postavi ma dnevni rad tudi pnašanjo narodnih manjšin imi ustanovil v ta namen posebno komisijo.
Tako se je delo kongresa razdelilo
tri odseke : v odsek za gospodarska vprašanja, v odsek za duševno delo in v odsek za politiko in zaščito narodnih manjšin.
Avstrijsko prašanije
Avstrijci so hoteli spraviti v razpravo tudi združenje Avstrije z nemško republiko. Ko sem prišel na Dunaj, sem bral «Areiterzeiitumgi», da je nemško - avstrijska Ljudska zveza vložila na vodstvo zborovanja zahtevo, naj' se vseevropski kongres izreče za združenje Avstrije z Nemčijo, češ da se Združene države Evrope dajo ustanoviti samo na podlagi pravičnosti in svobode in ne na zatiranju ljudske volje. Avstrijsko prebivalstvo hoče bitij združeno z nemško domovino in Paneuropa mora podpirati težnjo narodov, da se ujedLimijo z brati lastne krvi v skupni državi
Toda vodsitvo vseevropskega kongresa je avstrijsko zahtevo odklonilo, češ da ne spada v delokrog zborovanja, ki se peča samo s splošno odpravo meja in zaščito manjšin, ne pa s teritorialnimi prašanjd. Gospodarski sklepi.
Na kongresu smo slišali’ najrazličnejše predloge in nazore. Eden je govoril u skupnem evropskem denarju in skupiu evropski banki, drugi o enotnem civilnem in trgovskem zakoniku, toda pot do teh stvari je še zelo dolga in »trma. Edino, kar se dA danes narediti, je odstranjevanje največjih ovir in potrpežljivo pripravljanje bodočega združenja.
Gospodarska komisija je hila vsled tega kolikor toliko previdna in predložila kongresu dve resoluciji, od katerih si nobena n.e upa zahtevati carinske enote Evrope.
Prva se zadiovofljuje z ustanovitvijo stalnega gospodarskega odbora in se
laga, kongresu' ustanovitev stataega odbora, sestoječega iz zastopnikov gospodarskega življenja vseh dežela, čigar naloga naj bi bila, da proučuje vse že stavljene in v bodoče dohajajoče predloge, ki se tičejo gospodarskih vprašanj oele Evrope.u
Bolj določna iim važna pa je resolucija, s katero se obrača vseevropski kongres na Zvezo narodov z nastopnimi nahte-vami :
«Da se zagotovijo mednarodni trgovini boljši pogoji, naj skliče Zveza (narodov po zgledu mednarodne prometne konference (ureditev železnic op. -ur.) tudi mednarodno trgovsko in carinsko konferenco.
V	okviru te konference naj se ustanovi poseben oddelek za Evropo, kateremu so priporočajo v sklepanje nastopna vprašanja :
1. Trgovski odnošaji 'med evropskimi državama naj se ustanove na popolni ■enakopravnosti in v ta mamen naj se odločno omeji višina carin, da se napravi' tako konec stalnemu naraščanju carinskih pristojbin in se prepreči medsebojno gospodarsko izlivanje držav.
2. Podpirati j o treba vsak poskus po gospodarski združitvi .evropskih 'dežel, in sicer prihaja kot predhodna, stopinja v poštev: tesna gospodarska strnitev vsaj nekaterih držav ali pa mednarodna organizacija posameznih gospodarskih panog. (Tako so se združili pred kratkim vsi voditelji železne industrije Nemčije, Fmn-čije, Belgije in Luksemburga. Op. ur.)
3. Da se ti cilji uresničijo, je treba ozdraviti in utrditi valuto držav, katerih denar je še vedno nestalen, kar je tudi v interesu dežel, fci se jim ježe posrečilo u-rediti lastne valutne razmere.
4. Delati je treba na to, da se ustanovijo v posameznih državah etna/ki pogoji za produkcijo, kar se izraža posebno v socialni in davčni zakoinodajl.
5. Prouči naj se tudi, pod katerimi i*>-goji bi se dala uresničiti gospodarska in
glasi :
«Komisija za gospodarske zadeve pred-J carinska enota Evrope.»
Kako je s politiko
ČEŠKA REPUBLIKA.
Izmed evropskih večjih diržav je v povojnem času češka rep,uhlifca najhitreje ■ozdravila svoje notranje politične, socialne in gosipodarske neprilike. Češki narod je pokazal dve lastnosti, ki se navadno težko družita : gorečo narodno zavednost in trezno preudarnost. Narodna gorečnost jim je pomagala veliko potrpeti iz ljubezni do domovine, a njihova treznost jih je usposobila, da so si iz težav pomagali s hitrim in točnim delom. Lahko rečemo, da je v primeri z drugimi 'državami češka republika danes cvetoča dežela blagostanja in reda. Im vse to so Cehi dosegli, ne da bi bili prisiljeni ukiniti državljanske svoboščine, katere daje modema demokracija.
Vera in demokracija.
Češiki narod je globoko veren. Priznati pa jo treba, da je tudi moderno brez-vetrstvo med Cehi silno razširjeno, izvrstno organizirano in od sile bojevuto. Toda češki katoličani se niso pustili zapreti y cerkve iia kapelice, ampak so zahtevali vse pravice v javnosti po demokratičnih načelih. Niso hoteli čakati, da jim liberalci ali socialisti milostno kaj pod mizo vržejo, vedoč da taka miloščina malo tekne, ampak so se dobro organizirani vrgli v boj na celi črti Dosegli so krasne uspehe. Lidova (;t. j. lijudska) stranka je postala uglede® parlamentaren in vladen čimaitelj, .podobno kakor je v Nemčiji katoliški cenitrum. Svobodomiselci so 'morali priznati, da ne 'bodo zatrli katoliške vere na Češkem. Kaj hitro so morali tudi to priznati, da Lidova stranka ni «protidomovinska», «izdajalaka», «papežka» itd., ampak najbolj resna in delavna stranka za koristi države in ljudstva. Češki svobodomiselci
do v ali, da ga uveljavijo. Isti nauk je veljal v Nemčiji proti Poljakom, na Ogrstkem proti Slovakom, v Galiciji proti Ruaimom. Po vojni se je ta nauk še poostril, čeprav je Wilson oznanjal svobodo malih narodov. Ko je Wiison u-tihnil, je bil nauk o enakopravinosti ljudstev pokopan, in prepovedan.
Prva država, ki je brez strahu resnici v obraz pogledala, je bila zopet češka republika. V povojnih letih je tudi tam gori divjalo sovraštvo proti. Nemcem in oelo proti bratom Slovakom. Toda držav--niška modrost in vpliv krščanskih idej, zastopanih po močnih 'krščanskih strani kah, je spremenil 'dosedanjo ozkosrčno politiko. Pot do vlade se je odprla tudi Nemcem in Slovakom. In glej ! državi ni škoda Nasprotino, pridobila si je s tem ljubezen svojih ljudstev in spoštovanj« cele Evrope. To spoštovanje se razodeva v raznih diplomatskih konferencah in zadnji čas pišejo, da bo češki vnanji minister Beneš postal tajnik Društva Narodov v Ženevi. •
Tako je češika republika danes f ospredju zanimanj,a v svetovni javnosti, učiteljica svojih učiteljev, svetilnik evropske demokracije.
so pokazali s tem priznanjem, da so bolj trezni 'kakor n. pr. slovenski.
Domovina in ljudstvo.
Domovinska ljube®en pri mnogih ljudeh postane puhla besedo. Prava ljubezen do domovine mora biti ljubezen do ljudstva, ki v nji prebiva in predvsem ljubezen do tistih, ki so večje skrbi potrebni. Cehi ne goje samo kulture za gospode grofe in bankir j o, ampak kulturo za vse ljudstvo. Po celi državi jo šola na višku sodobnih zahtev.
Cehi vedo, da je moč in prihodnjost naroda v kmečkem ljudstvu. Temu jo treba dati ne le izobrazbo, ampak predvsem skrbeti za njegovo gospodarsko blagostanje. In čeprav je industrija pri Cehih na svetovnemu višku, zna vlada varovati koristi poljedelstva. Ko jo prišel češki kmet v stisko radi hude konkurence s Poljskega, pozabile so češke stranke svoje nasprotje do Nemcov in z njimi složno izglasovalo v parlamentu postavo o carini na žito, da se s carino zavaruje cena 'domačega pridelka. Pri Cehih je 'torej ljubezen do domovino močnejša kakor sovraštrvo' do Neuruceiv. To je znak velikega naroda.
Država in narod.
V	preteklem stoletjju so državne organizacije nastajale po narodnem načel«. Učilo se je, da imej vsak narod svojo državo; da more in sme biti v državi le en sam priznan narod, «državni» ali «dr-' žavotvorni» narod; da so druga ljudstva ' v mejah države brez narodnih pravic; kdor ne sprejme jezika vladajočega naroda, da je sovražnik države, sumljiv e-lement, ki ga treba policijsko nadzorovati, itd.
Ta nauk o državnem narodu ao nekoč tudi avstrijski Nemci učili in si prim-
ZANlMlVOSri.
N at ronsko jezero.
V	notranji Afriki je jezero iz natro-novega luga, 1300 kvadratnih kilometrov obsegajoče. Lug ima stalno vročino 56 stopinj Celzija in obstoji na površju iz velikih plošč sode, ki pokrivajo vse jezero. Neka nemška ekspedicija je šla po tej površini daleč noter na jezero, pa se ni vdrla; tako močna je trda skorja-Barva jezera je bela kot sneg, zalog® sado cenijo na 77 milijonov ton. Neka angleška družba je prevzela izkoriščanje jezera, koplje in koplje, odnaša in odnaša, pa se na jezeru prav nič ne poznaj Pravijo, če bi vsako leto iz jezera vze)* toliko, kolikor vzame sedaj, bi zadostovale zaloge za 1000 let. Pa to ni nič; z*1 vsak kilogram, ki ga vzamejo ven, pride spet druga snov noter, jezero se neprestano obnavlja. To nas spomni na jezero petroleja na otoku Sahalin; če g® še tako črpajo, zmeraj je polno. Ali pa se spomnimo na jezero asfalta na južnoameriškem otoku Trinidad. Velikanska je množina napol strjenega asfalta, vi.' katerega jezero obstoji, odvažajo in odvažajo, pa se prav nič ne pozna. Jezero je v podzemeljski zvezi s celino južn® Ameriko in se od tam vedno na novo izpolnjuje.
Nemška ekspedicija je videla blizu natronskega jezera ognjenike z belimi odejami, kakor jih imajo naše Alpe. je tja, misleč, da so to ledeniki, in s® je zelo začudila, ko jih je videla. Bdi’ so res nekakšni ledeniki, pomikali so eC naprej, a obstojali niso iz ledu, temveč iz sode, ki je tekla iz napol ugasli*1 ognjeniških žrel. Kar gledali so in 96 čudili.
Obisk v potopljeni ladjL
Premagani Nemci so 1. 1919. potopih v morje bojno ladjo «Hindenburg«, ne bi prišla cela v roke zmagovalcev-Letos je neka angleška družba začela 1 deli za dvig te ladje. Ladja je težka 27.000 ton, a vode je v nji 50.000 ton. ^ veliki sesalkami so jeli vodo pampa11, a jim nazaj vdira in ladja se je kor&flJ malo zazibala. Podjetnik se je potop-1
v	ladjo, da si jo ogleda. Našel je na nJ® vse v lepem redu, kakor je bilo pr°
7 leti, ko je še plavala po vrhu morj*-Z nemško natančnostjo je vsaka stvaJ na svojem mestu. Na poveljnikovi m’2' je našel še nekatera zadnja povelja. je vse razgledal, se je zopet dvignil P® zrak in nadaljuje delo. Ce se posre ladjo dvigniti, bo milijonski dobič®^'
Poravnajte naročnino!
FRANINA IN J URI NA
Naša vrla prijatelja iz Lstre sta bila sv oječasino v posetih pri Velikem Jožetu, kateri spi v gori. Čeprav sta korenjaka, sta proti njemu le pritlikavca. V «Puč-kem Prijatelju« sta pisala več o tem obisku.
GOSPO DARSTVO
Uspehi žitne bitke
Mussolini je imel dne 10. oktobra v rimskem gilectaliiišču Cositnnzi govor pred zastopniki dtaiiijanakih poljedelcev. Na zborovanju je minister gospodarstva. Bel-luizzo, podal
poročilo o žitni bitki.
Kljub zelo neugodnemu vremenu je Italija pridelala 'letos na 4,915.000 hektarjih zemlje približno 00 milijonov kvinta-lov žita. Vlada je do sedaj izdala 14 ukrepov za razširjenje ter spopotlrui-tev žitne bitke. V letu 1925-1926. so italijanski poljedelci posejali okoiu 480 tiaoč kvintalov izbranega some.ua tor .pvri tem uporabili oikolu 2.5 (mdlijiouia kviintajlov umetnih gnojil več kot druga leta. Nadalje se je zvišalo število motornih ptugov za obdelovanje pol ja za trt tisoč ter ustanovilo kakih 300 novih potovalnih poljedelskih šol, od katerih odpade samo na južno Italijo in na otoke okalu 200.
V	proračunu za poslovno dobo 1925-26 je vlada določila 33 milijonov lir poljedelskega kredtbma v zvezi z žitno bitko, Dve tretjini tega deriarja ata bili odka-zani južni Italiji iar otokom.
Kaj pove Mussolini.
Za ministrom on. Relluzzom ja govoril Mussolini. Rekel je, da, so je pričela lanska žitna bitka pod zelo neugodnimi pogoji. Leta 1925. je imo!a Italija eno najboljših žitnih letin ter je pridelala 66 milijonov kvtotalov žita. Bilo je torej predvidevati, da bo Italija imela letos, le Prednjo žitno letino, kajti izredno dobrim letinam Sledijo navadno alabe. Ravno rada tega predvidevanja je vlada v oktobru 1925. pričela z vso vnemo žitno bitko na vseh koncih in krajih.
In prišla je letošnja letina. Ta na bila slaba samo v Italiji, temveč v vsej Evropi. Francija, ki pridela navadno 90 milijonov kvintalov žito, je pridelala letos komaj 77 milijonov kvintalov. Enako velja tudi za Nemčijo in z nekaterimi izjemami za vse podonavske dežele. Kljub slabi letina pa je Italija leto« pridelala 60 milijonov kvintalov žita, kakor pravijo natančne uradne statistike im ugotovitve. Z vso pravico smem imenovati ta 'pridelek zadovoljiv. Brez žitne bitke iin brez naporov italijanskih poljedelcev bi gotovo znašdl letošnji žitni pridelek v Italiji komaj 42 do 48 milijonov kvintalov torej 12 milijonov kvintalov manj, kakor stho faktično letos pridelali.
Še en kvintal!
Preteklo leto seim magLaSal, da se površina zorale za sejanje žiita no sme ■povečati. Doseči pa moramo, da nam vsak izmed teh 5 milijonov hektarijev obrodi-15 kvintalov žita, kar hi znašalo 75 milijonov kvintalov. Ivo bomo dosegli to številko, bomo lahko rekli, da smo dosegli popolno zmago. Pridelali smo torej letos na okolu 5 milijonov hektarjih zemlje 60 milijonov kviimtatov žita. Zahtevam torej še en, kvintal več na 'vsakem hektarju in tako bomo imeli 65 milijonov kvintalov žita. V Uit a, <la zahtevam razmeroma ma-
lo	in 'Le to, kar so. da doseči s človeškimi ■silami
iisv m
Po novih nanedbah mjotra oblastvena komisija 'potrditi vse Mk e-plemenjake^ tudi tiste, ki se rabijo samo v domačem gospodarstvu. Kdor ima .torej bika, starega nad 10 mesecev, mora potom županstva vložiti posebno .prošnjo m pregiled; prošnja mora biti kolekovana za 2 liri.
Vzorec prošnje.
Mia spett.
Commisstone Zootecnica Friulana pnesso 1’ Ammiinistraztonje Provinc iaJe del Friuii
UDINE
II sottosoritto (ime lastumka bika) . . ...... domicili aito a (biivaJišče) . . , «
....... N.o di časa (h. št.)................
eamune di (županstvo).........................
chiede la visita dal prepelo toro destinaito por la momta nella docaliiA di (kraj, kjer
sie bo bik rabil)..........  ,
D toro sarA presentato »in urno ded luo-ghi destinati per la revisione gemienaJe dei tori moli’ anmo 1926.
Nome del toro (ime bika),
Razza del toro (pasma),
EtA ded toro (starost),
Mantello del toro (barva).
li	 1926.
Kje bo pregledovanje.
Tukaj podamo vrstni red javnih pregledov um Tolminskem.
25. oktobra 1926. - Podbrdo ob 9.30 uri pri cerkvi, Hudajužma ob 10.30 uri pred gostilno Kemperle, Koritnica ob 11. uri pred gostilno Močnik, Grahovo ob 11.30 pred šoto, Kneža ob 14. uri pri cerkvi, Podmelec ob 15. uri pri cerkvi, Ljuhin ob 16. uiri pred mlekarmo-, Poljubim ob 17. uri pri Kocjanu.
26. oktobra 1926. - Ponikve- ob lO.uri
pred mlekarno, Pečine ob 1L uri pri cerkvi, Slap ob 12. uri pri gostilni Vogrič Idrija ena Boči ob 12.30 uri pri cerkvi; Sv. Lucija ob 14. uri pred gostilno Podreka, ZotaJmdn db 16. uri pred mlekarno.
28. oktobra 1926. - Tolmin ob 9. uri pri spuščevalnici žrebcev. Dol j« ob 9.30 uri pred' mlekarno, Gabrije ob 10. uri pred mlekarno, Volarje ob 10.30 uri pred! mlekarno, Kamno ob 11. uri prod mlekarno Libušnje ob 14. uri pri cerkvi, Sroast ob 15. uri pred gostilno Maruisdč (za Smast in Ladra), Drežaiica ob 16. uri pred Tomažinom, Kobarid ob 17. uri pri Fodrigu.
29. oktobra 1926. - Log ob 9. uri pred gostilno M. Cemuta v Srednjem Logu, Soča ob 10. uri pri Flajsu, Koritnica ob ill. uri pred mlekarno (za Kal in Koritnico), Čezsoča ob 11.30 uri pred županstvom, Bovec ob 13.30 uri na trgu, Žaga ob 14.30 uri pred Žagarjem, Srpenica ob 15. uri na dvorišču g. Logjaria, Trnovo ob 1580 uri pred županstvom, Mersko ob 16. uri pred županstvom.
30. oktobra 1926. - Bregami ob 9. uri pred Lazarjevo gostilno, Sedlo ob 10. uri pred šolo, Borjania ob 10.30 uri pred mlekarno. Potoki ob 11. uri pri napajališču, Kred ob
11.30 uri pri napajališču, Staroselo ob 12 uri pred mlekarno, Sužid ob 14. uri pri Strgarju, Svino ob 14.30 uri prod mlekarno, Livek ob 16.30 uri pri Simonu Hrastu.
Bikorejcem je na volijo damo, da priženejo svoje bike na zbirališča, ki ao jim najbolj prikladna^
Biki, ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom žlvino-zdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za škodo, ki bi j-o utegnili povzročiti njih biki.
Pregled na domu.
Po določilih o splošnem pregledovan j u so pregledi redni ali -posebni'. Posebni pregledi ali pregledi na domu so odslej praviloma odpravljeni. Taki pregledi se dovolijo le izjemoma za odrasle bike, ki so nemimi ali nevarni. Redni pregledi -so brezplačni; za posebne preglede je predpisana pristojbina 50 lir za glavo. Ako kdo torej žali, da pride komisija na dom, naj to v prošnji omeni in pove razlog, zakaj ne more gnati živali k rednemu pregledu.
Nov način gnojenja. Že dalj časa ao opazovali učenjaki, da vpliva električni tok na rast in dozorevanje rastlin. Francoskemu kmetu Christoffeau se je posrečilo napraviti aparat, ki vodi elektro-rnagneticne' moči zemlje in zraka k rastlinam ter opravlja na ta način posel gnojenja. Te edektromagn etične moči olajšajo in povečajo sprejem ogljikove kisline in dušika, razpuščajo hitreje redilne sno-
vi	zemlje, jih vodijo k rastlinam in jih pospešujejo v rasti. Izid je sledeči ; hitrejša doaoritev, boljša kakovost skupne žetve, večji pridelek. Umetni gnoj se lahko pogreša in jo kljub temu večji pridelek. Aparat se imenuje eloktro-terco-aparat in sestoji iz magnetdčne palice, ki se nasadi na lesen steber v smeri jug-se-ver. V isti smeri se napelje žica 25 cm globoko v zemlji. Solnce, mraz, veter in dež povzročajo električno moč, ki' pride po žicah rastlinam v prid. Aparat vodi tok med zemljo to zrakom, ne zahteva nobene postrežbe to ne ovira setve to žetve. Aparat stoji po leti in -po z.i-mt, enkratni stroški- za nabavo znašajo kakih 400 lir po< povzetju. Potrebna žica za 1 km daljave stane 200 lir to ena tretjina hektarja kulturnega -polja se gnoji za vedno. Na Korovškem so že jeli ta napredek uvajati
Čebele tatice. G. Visintin piše v «Istria Agricola», da je letos opazil, kako so čebele napadle sadje. Ker težko grizejo, se spravijo le na finejše sadje, ki ima dosti soka. Prevrtajo kožico in posrkajo vsebino ter puste prazen meh. Tako so mu delale škodo na neki vrsti breskev in na neki zgodnji vrsti grozdja, ki zori že v juliju. To nečedno delo sicer tako pridnih in poštenih živali« pripisuje Visintin letošnjemu neugodnemu letu, ko je čebelam primanjkovalo prav« paše.
Kolobarjenje. Mnogi kmetje nočej« umeti, da je za uspešen pridelek treba na eni in isti njivi sadeže menjavati, da je treba «kolobariti». Saj se še človek naveliča iste hrane ali pa iste pesmi in mu dobro de kaka pametna sprememba; zemlji je tudi tega treba. V Furlaniji je neki kolon skozi 15 let vedno sejal koruzo. Zemljo je vselej dobro obdelal, dobro pognojil, seme izbiral in menjaval, a vendar je od leta do leta pridelek nazadoval. Spoznal je, da se je zemlja naveličala. Letos se je gospodarju, ki hoče le koruzo imeti, kar uprl in sejal plenico, vmes pa deteljo, da dobi zemlja zasluženi oddih. Prav je naredil.
Dragocena Hval.
Toliko kapitala ni mogoče od nobene živali dobiti kot od morskega kita. Dora--stel kit na Groodandiji da eno tono ribje kositi, vredno 10.000 dolarjev in 25 ton o-lja, vrednega okoli 2500 dolarjev. Zato je razumljivo, da je lov na to dragoceno žival zelo živahen, in ako se ne bo nič ukrenilo, bo sčasoma kit popolnoma i*-umri.
Največji daljnogled.
V	Newca»tle-u na Angleškem že par mesecev delajo največji daljnogled sveta. Ta velikanska, teleskop, mojstrsko del* angleške industrije, je določen za zvez-durno v Moskvi. Za to veliko kukalo b* Rusija plačala 25.000 funtov ali malo manj kot 4 milijone lir. Montiranje v Moskvi 'bo nadzoroval sam ruski učenjak Bjelopolski.
Jakob Bevc
uravna in zlatarna
TBST * Caapo S. fiiacMM št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po ^naj višjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZftkOOft raznovrstnih ur in zlatenine.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirna uh vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst . Via Uoo Poionio 5.
DOBER SVET je zlata vreden. Proti sto bosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku -in prebavi, gremkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. _________
Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, ▼ križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a «Liniment Lanomentol» kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Šentjuxjevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica.
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času to v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici E 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Casteilanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giulioni 42 (vqpw«d»« z ulico vi«, deli’ IstriaV
PRSNI SIRUP priporočlji-v proti krouič-nemu kašlju to bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob). Via Giuliani 42.
BRIVEC Andrej Rejc, Gorica, vi a Se-
minario 2, se priporoča sl. občinstvu. Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGO-
S LA VIJE se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fit. 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraenovrstnejših posestev Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljem« 1 številko brezplačno
ŠPAG, konope vsake vrste dobite p< najnižji ceni pri tvrdki Josip Kolar Trst - Rilva Grumula štev. 4. Pošiljt tudi na deželo.
PEČENKO FERD., Trst, Scala Bel vederi 1, priporoča svojo staroznamo žganja rijo. Ima na razpolago najboljše vin< »bruto, črno kavo in -likerje.
Kaj nam as dežele pišejo
NABREŽINA.
V petek, 7. t. m. je umrla tukaj žena domačega podjetnika Radoviča in mati arhitekta Radoviča. Pokojnica je bila stare korenine žena in mati, kakršnih dandanes ni veliko več. Bila je priljubljena pri vseh, posebej pa je veljala za mater ubogih; to je izpričal njen pogreb v nedeljo 10. t. m. popoldne. Taki pogrebi so redki. Tu si videl reveža poleg bogatina, preprost delavec je stopal poleg gospoda. Ko so krsto prinesli egornjih prostorov, kjer je rajnica ležala na mrtvaškem odru, doli v vežo, je mo ški zbor z občutkom zapel staro, a lep pesem «Nad zvezdami». Pogreb je vodil domači g. kurat Vodopivec ob asistenci g. dekana iz Devina in g. vikarja Sempolaja. Med sprevodom je svirala godba. Nosili so 9 vencev. V cerkvi je mešani zbor zapel novo žalostinko «0 gospod« pod vodstvom g. Tanceja. Po kojnico so začasno položili v grobnico g Klanjščeka, dokler družina ne izgotovi svoje lastne. Tam je mešani zbor zapel še «Vigred se povrne« in tako se je po greb zaključil. Staro navado, metati prsti na grob, smo v tem slučaju morali opu stiti, ker so krsto deli v grobnico. Blagi pokojnici naj Bog dodeli večno pla čilo, žalujoči družini pa tolažbo po brid ki izgubi.
ŠEMBIJE.
Strašno noč smo imeli od sobote na ne deljo (9.-10.). Ob lOh zvečer je začelo goreti pri «Kranjču». Vnelo se je od dimnika. Domači so že spali in toliko da niso zgoreli. Komaj so stopili iz hiše, se je že strop udrl. Pohištva in obleke ni dalo dosti rešiti. Vnela se je šupa so-Bedova, last gostilničarja Rudolfa Faturja. Cez 100 q. sena je uničenega. Ker je bila krita z eternitom, je grozeče pokalo, hud veter je nosil skoro 5 minut daleč ogorke. Sreča, da je hud naliv malo preje vse strehe zmočil. Ni čuda, da ga ienje ni dosti zaleglo, dokler ni prišla požarna bramba iz Knežaka. Šele ob 2h zjutraj je bila moč ognja strta. Seveda se je zaradi obilice sena še cel dan smodilo in je bilo treba varovati. Gostilno bo požrtvovalni gasilci rešili. Fatur je bil zavarovan razen za lopo, ki je šele letos bila narejena: Kranjc pa ni bil nič zavarovan.
Iz
so
ee
IDRIJA pri Bači.
Ni še preteklo 14 dni po oni strahoviti povodnji, o kateri je tudi «Mali list« poročal, in že je prišlo nad nas drugo gorje. Noč od 9. na 10. t. m. je bila naravnost strašna. Proti enajsti uri zvečer je kar nenadoma silno narastel hudournik, ki teče skozi našo vas, na kar se zliva v Idrijco. Kmalu je voda vdrla po po vseh bližnjih hišah in hlevih. Ljudje so preplašeni tekali semintja, nevede, kaj bi stoi-ili. Ali bi rešili sebe, ali živino. Celo noč je bila vsa vas na nogah. Šele proti jutru, koje voda že deloma padla, bo se ljudje odpravili spat. Voda je napravila mnogo škode na njivah in travnikih in na nekaterih hišah. Tako n. pr. na župnišču, kjer se je del strehe udrl. Tudi cesta je bila po nekaterih krajih popolnoma neprehodna. Od Sv. Lucije do Podbrda je bila proga na treh mestih zasuta in pokvarjena.
PREBENEG.
V inedeljo, dme 24. <t. m. ob 15. uri, priredi pevski zbor na dvorišču g. Rudolfa Bandi v Prebanegu št. 10. veselico s sledečim sporedoma: 1) II bambino cieco (italijanska deklamacija); 2) V gozdu (poje domači mešan zibor); 3) Kaj pa delajo ptički poj« pevsko društvo «Lilija» iz Beke); ■4) Vesela pesem (poje društvo «Skala» iz Černotič); 5) Petelinčkova ženitev (poje društvo «Vodnik iz Doline); 6) Kak' vin-čeca danes se sveti (poje moški zbor iz Gebrovice); 7) Ptički (pojo pevski zbor iz Ospa); 8) Narodna pesem (pojo domači pevski zbor); 9) Tri sestre (igrokaz v treh dejanjih); 10) Zamorec (šaljiv prizor v »nem dejanju). Med posameznimi točkami svira godba iz Dolino.
OCIZLE-KLAN CA
nam poslali dolg članek, v katerem pritožujejo dez nadzornika iz Buzeta radi šolskih zadev. Dalje čilanikar govori o nekakem pritisku ina posojilnice tistega okoliša, češ da se morajo vpisati v fašistov sko organizacijo. Slednjič vprašuje filankar, če je zelo narodno pustiti, da naše zadrugo umirajo in propadejo in se kaka oseba potom zadrug povzdigneš. Glanka ne moremo objaviti, veselilo bi nas pa, da bd se dobil človek, ki bi vse te zadeve stvarno in zanesljivo opisaJ in nam razložil.
ROJAN pri Trstu.
Tudi v naši župnija smo imeli evharistično (tridnevtnico za sveto ileto in sicer od srede »večer 13. 1. m. do nedelje 17. t. m. Dvakrat na dan je bila pridiga in vao te dneve je bilo izpostavljeno presv. R. Telo. Udeležba pri teh pobožnostih je hiLa večja kakor se je pričakovalo. Tudi k spovedi in sv. obhajilu jih je pristopilo razmeroma velika Opazili smo precej moškega sveta. Posebno velika je bila udeležba pri sklepni pobožnosti in procesri/ji v nedeljo popoldne. Bili so res lepi dnevi, za kar bodi zahvala vsem, ki so k temu pripomogli. Naj Bog povrne ! TRNOVO pri BistricL 16. oktobra so našli v Reki (vodi) med vasjo Trnovo in Topoleem utopljenca Milana Ujčiča, bivšega podtajnika občine Matulje. Sumi se, da je izvršil samomor, Pokojni Milan Ujčič je bil >več let bolan na živcih.
PODGRAD.
Za jesensko kvaternico so šli nekateri na T risat, kakor je že starodavna navada, po (teh krajih. Ta ali oni prinese domov tudi kako podobico ali svetinjico. Domači vselej vprašajo romarja, če prinesel ka(j odpustkov^ Tako so dobri ljudje vprašali tudi Mominovega Toneta če je prinesel kaj odpustkov za njih. Še skrinjo so mu šli gledat, pa ni bilo nič. Zato bodo prihodnje kvaitre sami šli na božjo pot in upamo da opravijo dolgo spoved. Naj se priporoče ®v. Katarini. TOPOLEC pri Bistrici.
V nedeljo dne 17.-X. (je vlak ob 10M po vozil kravo posestniku Majdič Antonu iz To polca šiL 15. in poleg tega še močno poškodoval tudi gospodarja. Kmetovalci pazite na vlak 1
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordlnlra
v Ilirski Bistrici št. 122
vsak dan od 10-11 In odi 3-4
na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12.
I
P KIHA KI J A
dr. M. de Fiort
= v Gorici =====
Cofso Vittor*lo Em. IVI. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
Andrej Puric
TRST
Via Medla K. 6
mojster
IZVRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železne ogr;Je In omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi Železne rolettes- Poprave, spopolnitve.
J|ll1l!llllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllliinilllllllllllllllllll%
Zobozdravnik
NaSa pošta.
Na razu« kraje. Radi nerednega dostavljanja lista po nekaterih poštnih okrožjih, smo vložili pritožbo na poštno ravnateljstvo.
Slovar angleško-slovenski se tu ne dobi. Vprašajte na. nasiLov : Jugoslovanska •knjigarna, Ljubljana. SHS.
Po če ib je lira?
Dne 20. ektabra ni dal ali dobil: 100 iinaijer — 40 75 L. za 100 č. kron — 69.25 L. ii 100 fr. fraakoT 69.— L. m 100 Si Ungar — 825.— L.
1 dolar — 28.20 L.
1 faat — 113 — L.
EE
305
-g
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ortfinira
v Trstu
vla H. R. Imbrlani 16, I. (PraJ v> S. Otovaiutl)
od »-12 In od 3-7
Podpirajte slovenska podjetja in trgovine!
Barsatelj očesnega oddelka v goriSki mestni bolnišnici. Iznčen na očesni kliniki dunajskega vseučilišča.
Specialist za betežni na očeh
Sprejema od 10-12 in od 3-4
X*|Q
Gorica, Corso G. Verdi 24.
'J?
specialist za sobe in usla sprejema
| v Geriči ea Travniku št. 20
in v AJdovSCini nasproti posojilnici
^liiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiHinniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiil^
MODERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvornic. Toaletne potrebščine in predmeti aa darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti.
Sttfb. 'raju. Silvio Sjoazzal - Trieste.
K T rgovino
jiminniiiiiiiiiiiiiniiuimniinnnnnninmnniniiiiiiiiiHHnininiininiiiniiitim) mmiimiui!uimiiiiiiiiuiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiii%
š
= na
Naj večja zaloga pohištva
Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14
Ustanovljena leta 1897.
Ha izbiro 50 celotnih oprem
bodisi za spalnice	bodisi	ža	obednice
od prav preprostih do najbolj razkainih
Cene zmerneDelo trdno !
Pohiltvo lastnega izdelka, izvriene od prvovrstnih delavcev vsake stroke
AN“T*ON BREŠČAK
E	VIA CARDUCCI (GOSPOSKA UL.) 14	=
^tliMnNtttiiinituifiNKtiiiciiraHmiiimuniiiiiiiiieiiiiiniiinufitiinniimmimiiiiiieiiiiiHHiuiiiiiHMiuiHiiuuiuiiiiiiiiiiiiuiiuiiil^
»■=
■ ■■■K
Iijubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu:	XXX	Ottobre 11
biana - Telefona: 5-18, 22-98 S’~ T~7
f
r
Brzojavni naslov; Bancalubiana
    ■** ><
Partrninlcoi	f
V..
OOmiOA, BnHn, Clfc. tnmll. Inn). Lopte, Hnito, littnK, D. Sad. Pta), Smfrn, Split.
t
Centrala v le
LhlMjMi *
ttzMini akM:
Bavi se z vsemi bančnimi posii. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje s 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje herzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFKS)
Blagaju je adprta ed 9V2 do 12.30 in od 14V2 it 16 ure.
  ju i..r 1	'i,'t ii==—=.: j.................1	a	i—rw0
Čevtfamica FORCESSm
oMttkmvtma o Pa*t*u In GtmavI /994. m votUko pfmrI/o« diplomo in nimto svmtinfo
Trst	5 pni S»s Jakobu JfSt
NI vseeno,
K J
kupujete obutev.
Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri
FOReKSSINVt