S77 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Ob 70 letnici izhajanja revije Acta Chimica Slovenica prof. dr. Aleksander Pavko Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani glavni in odgovorni urednik v obdobju 2006–2017 Uredniški ekipi revije Acta Chimica Slovenica (ACSi) sem se na pobudo prof. dr. Ljuba Goliča pridružil leta 1999, ko je bil glavni urednik prof. dr. Andrej Petrič. Takrat je revija izhajala v manjšem formatu od sedanjega, prepo- znavna je bila po vojaško zelenih platnicah in napisih v črni barvi. Leta 2003 je glavni urednik postal prof. dr. Janez Košmrlj, glavni krivec za novo, sodobno, privlačno podobo ACSi, ki jo je pripravil akademski slikar Simon Kajtna. Košmrlj je uvedel tudi dvokolonski tisk in sodobne tehnič- ne standarde. Tehnični urednik je bil naš kolega Vinko Volk, ki je do leta 2008 tehnično urejal revijo, do leta 2013 pa tudi njeno spletno stran. Nanjo je nalagal nove številke in skrbel za pravočasne spletne izdaje in posodabljanje na- vodil. Leta 2008 je tehnično urejanje revije prevzel profesi- onalni urednik Stanislav Oražem, ki od takrat skrbi za pri- pravo prelomov strani revije za objavo v tiskani in spletni izdaji z uporabo vseh sodobnih informacijskih orodij. Ak- tivno sodeluje tudi pri komunikaciji med glavnim uredni- kom in Simonom Kajtno pri pripravi naslovnice. Po nekaj letih souredniške prakse sem leta 2006 prevzel mesto glavnega urednika. Na tem mestu bi rad iz- razil spoštovanje in zahvalo vsem tistim, ki so s številnimi idejami in navdušenim pristopom k delu že od samega za- četka prispevali k razvoju in priljubljenosti naše revije. Še posebej bi se rad zahvalil obema glavnima in tehničnemu uredniku, ki so mi nesebično pomagali in me vpeljali v skrivnosti tega nadvse zanimivega, ustvarjalnega dela. Zaradi velikega števila prispelih rokopisov sem do- polnil znanstvena področja in uredniško ekipo. Tako so uredniki pokrivali znanstvena področja fizikalne kemije (prof. dr. Marija Bešter Rogač), organske kemije (prof. dr. Janez Cerkovnik, doc. dr. Krištof Kranjc), analizne kemije (prof. dr. Matija Strlič, prof. dr. Mladen Franko, prof. dr. Boris Pihlar, dr. Johannes T. van Elteren, dr. Irena Vovk, prof. dr. Helena Prosen), splošne in anorganske kemije (prof. dr. Alojz Demšar, prof. dr. Primož Šegedin, prof. dr. Franc Perdih), znanosti o materialih (prof. dr. Barbara Ma- lič, dr. Melita Tramšek), biokemije, molekularne biologije in biomedicinskih aplikacij (prof. dr. Damjana Rozman) ter kemijskega, biokemijskega in okoljskega inženirstva (prof. dr. Aleksander Pavko). Našteti uredniki so se v času mojega uredništva menjali. V obdobju 2006–2017 je bilo letno objavljenih prib- ližno 130 del na okoli 1000 straneh, v glavnem znanstvenih člankov, medtem ko so bili pregledni in tehnični članki redki. Večino so jih napisali slovenski avtorji. Morda zani- miv podatek: v času najvišje naklade 1200 izvodov je bilo za tisk ACSi letno porabljenega 3,5 tone papirja. V tem ča- su smo z vabljenimi uredniki ob različnih priložnostih, posvečenih izbranim znanstvenim področjem, pripravili 21 številk, prikazanih v preglednici. Najbolj citiran članek je dosegel skoraj 100 citatov, medtem ko je kar nekaj član- kov preseglo 40 citatov. Obremenitev glavnega urednika je bila velika. Za uredništvo ni bilo posebnega zanimanja, vodenje ekipe prostovoljnih urednikov pa ni bilo enostavno, saj je zahte- valo kompleksen diplomatski pristop. Odgovoren sem bil, da za vsako številko dobim približno 30 prispevkov, ki so S78 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti preživeli recenzentski postopek in so jih avtorji že primer- no popravili. Za dosego tega cilja sem moral skupaj s svojo uredniško ekipo imeti uredniško politiko, ki bi reviji zago- tovila dovolj visok faktor vpliva IF in s tem privabila čim več bralcev in posledično tudi avtorjev z vsega sveta. Prvi korak sta bili nedvomno že nova podoba in tehnična ure- jenost revije skupaj s spletno stranjo. Ustrezna znanstvena raven, novost in izvirnost že objavljenih člankov ter uvaja- nje novih področij objav, kot so biokemija, molekularna biologija in biomedicinske aplikacije, pa so delovali kot dodatna reklama in spodbujali znanstvenike k poročanju o svojih raziskovalnih dosežkih. Na osnovi vzorcev uglednih mednarodnih revij smo v pomoč avtorjem, recenzentom in urednikom pripravili natančna navodila. V velikem de- ležu prispelih prispevkov so namreč avtorji posamezna poglavja, predvsem pa grafični material in navajanje litera- ture, pripravili po svoje in s tem tehnično urejanje precej otežili. Za prispevke smo prosili tudi mednarodno priznane slovenske znanstvenike, delujoče na področjih, ki jih po- kriva tudi njihova domača revija, pa se jih žal velika večina ni odzvala naši prošnji. Očitno zaradi prenizkega faktorja vpliva, čeprav bi ga lahko s svojimi prispevki izboljšali. Na obisku pri enem od njih sem opazil, da je na polici v njego- vi pisarni ležal kup številk ACSi v še neodprtih plastičnih kuvertah, kar kaže na odnos do naše nacionalne znanstve- ne revije Izdajatelj ACSi je Slovensko kemijsko društvo (SKD), njegove tajnice, polne pozitivne energije, pa so pomagale tudi pri administrativnem delu za ACSi. Pisarna SKD je bila najprej pod stopniščem v avli v prvem nadstropju Ke- mijskega inštituta (KI) na Hajdrihovi ulici 19 v Ljubljani, Preglednica posvečenih in tematskih številk ACSi v letih 2006-2017 Številka ACSi Posvečeno Priložnost Vabljen urednik 53/1 (2006) mednarodni simpozij o spektroskopiji tematska številka prof. dr. Mladen Franko 53/2 (2006) izbrana dela iz anorganske kemije tematska številka prof. dr. Alojz Demšar 53/3 (2006) prof. dr. Davorin Dolar spominska številka prof. dr. Marija Bešter Rogač, prof. dr. Jože Škerjanc 54/3 (2007) Prof. dr. Jože Škerjanc 70 let prof. dr. Marija Bešter Rogač 55/4 (2008) prof. dr. Ljubo Golič spominska številka prof. dr. Ivan Leban 56/1 (2009) prof. dr. Josef Barthel 80 let prof. dr. Marija Bešter Rogač, prof. dr. Roland Neueder 56/3 (2009) prof. dr. Branko Stanovnik 70 let prof. dr. Jurij Svete 57/1 (2010) prof. dr. Valentin Koloini spominska številka prof. dr. Aleksander Pavko 57/3 (2010) prof. dr. Milan Randić 80 let prof. dr. Marjana Novič 58/2 (2011) mednarodno leto kemije, 60 let SKD tematska številka prof. dr. Slavko Kaučič, prof. dr. Aleksander Pavko 58/3 (2011) prof. dr. Dušan Hadži 90 let prof. dr. Janez Mavri, dr. Jurka Kidrič 58/4 (2011) prof. dr. Franc Gubenšek spominska številka prof. dr. Igor Križaj 59/3 (2012) prof. dr. Gorazd Vesnaver 70 let prof. dr. Jurij Lah 60/1 (2013) 60 let ACSi prof. dr. Branko Stanovnik 60/3 (2013) prof. dr. Boris Žemva spominska številka prof. dr. Barbara Malič, dr. Melita Tramšek 61/2 (2014) simpozij elektrokemije v JV Evropi tematska številka prof. dr. Ingrid Milošev, prof. dr. Miran Gaberšček 61/3 (2014) prof. dr. Marija Kosec spominska številka prof. dr. Barbara Malič 62/2 (2015) prof. dr. Jurij Vinko Brenčič spominska številka prof. dr. Barbara Modec 62/3 (2015) prof. dr. Jože Koller 70 let prof. dr. Tomaž Urbič 63/3 (2016) prof. dr. Janko Jamnik spominska številka prof. dr. Boštjan Genorio, prof. dr. Robert Dominko, prof. dr. Stane Pejovnik 64/4 (2017) prof. dr. Miha Tišler 90 let prof. dr. Janez Cerkovnik S79 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti kjer je sredi knjižnih omar in polic ter cigaretnega dima delala Jana Tepina. Leta 2010 se je sedež SKD preselil v nove, adaptirane prostore na podstrešju KI, Jano je zame- njala Olga Gorše, njo pa čez tri leta Marjana Gantar. V pri- zidku KI je gostovala tudi Katedra za kemijsko inženirstvo ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), kjer sem bil zaposlen. Tako sem kot sourednik praktično tedensko prenašal material in hodil na sestanke v prostore FKKT na Aškerčevi ulici 5, kjer so imeli svoje pisarne glavna urednika prof. dr. Andrej Petrič, prof. dr. Janez Košmrlj in tehnični urednik Vinko Volk. Vsi našteti skupaj s predsednikom SKD prof. dr. Slavkom Kaučičem so izrazito pripomogli k rednemu izhajanju ACSi. Kolegi uredniki, sicer učitelji in raziskovalci, smo svoje uredniko- vanje ob rednem pedagoškem in znanstvenoraziskoval- nem delu opravljali amatersko na profesionalen način. S pomočjo Olge sem uvedel tako imenovani »mavri- čni seznam«, na katerem je bila usoda oddanih člankov označena z različnimi barvami. Zelena je na primer pome- nila, da so recenzije pri avtorjih, rumena, da so recenzije poslane avtorjem, in rdeča, da recenziranje že predolgo traja in da je treba opomniti in/ali zamenjati recenzente. Z Olgo sem uvedel tudi »simetriranje«. Ob izidu nove števil- ke sva si včasih ob kavi št. 62 iz avtomata privoščila ener- gijski dodatek iz bombonjere: bombone sva iz nje jemala tako, da je v njej ostal simetrični vzorec. Po Olgini upoko- jitvi je februarja 2013 prišla Marjana Gantar. S svojo mla- dostno energijo in računalniško spretnostjo je v sodelova- nju z zunanjimi izvajalci poskrbela za posodobitev in urejanje spletne strani SKD in naše revije. Postali smo zanimivi tudi za eno izmed tujih medna- rodnih založb, ki bi z naročnino zase naredila dober posel. Ponujali so nam prispevke priznanih mednarodnih avtor- jev ter s tem boljšo mednarodno razpoznavnost in poviša- nje faktorja vpliva ACSi, pa tudi tehnično urejanje in tisk. Uredniška ekipa naj bi ostala ista. Kljub nekaterim ugo- dnostim smo želeli ostali zvesti svojemu izdajatelju SKD in njegovim članom, ki so tiskano revijo dobivali v okviru društvene članarine. Tako smo ohranili svojo uredniško neodvisnost in svobodo ter ostali prosto dostopna revija v okviru OJS. Vsi oddani rokopisi so najprej pristali v mojem e-po- štnem nabiralniku, nato pa sem ocenil, ali se ujemajo z znanstvenim področjem revije, pa tudi, ali so bili priprav- ljeni v skladu z navodili za avtorje. Pozitivno ocenjeni pri- spevki so bili nato dodeljeni uredniku ustreznega področ- ja, ki je začel postopek recenzije. Pri komuniciranju z avtorji in recenzenti smo se uredniki ob svojih študijskih in raziskovalnih obveznostih trudili po svojih najboljših močeh. Na srečo smo imeli v postopku recenzije vedno več kot 60 rokopisov, zato je bilo za naslednjo številko teoretič- no dovolj gradiva. Pridobiti smo morali dve neodvisni re- cenziji za posamezen članek, kar pomeni več sto recenzij na leto. Recenzentom, večinoma iz mednarodnega prosto- ra, smo za lažje delo sicer pripravili formular, na katerem so lahko hitro in enostavno izpolnili vprašalnik, vendar smo za dobro recenzijo pričakovali tudi konstruktivne ko- mentarje. Aktivne, kakovostne recenzente, ki bi svoje delo opravili pravočasno, smo zelo težko našli; večina izbranih ni imela časa za branje rokopisov ali celo za odgovor na vljudno prošnjo urednikov. Na srečo smo kljub temu imeli veliko skupino komunikativnih recenzentov, ki so op- ravljali delo na različnih ravneh kakovosti in hitrosti. Po- sledično je postopek recenzije trajal približno 3–6 mese- cev, zelo odvisno od dobre volje in hitrosti recenzenta. Upoštevajoč »mavrični seznam«, sem moral nekatere ure- dnike področij pogosto prositi, da čim prej zaključijo po- stopek recenzije in sprejmejo ustrezne odločitve. T o ni bilo prijetno opravilo, še posebej ker sem ga moral več let po- navljati mesečno ali celo tedensko. Ko je bil postopek recenziranja končan, so uredniki poslali dokumentacijo s sklepom avtorjem. Če so bile re- cenzije pozitivne, so avtorji svoj rokopis popravili v skladu s komentarji recenzentov in ga vrnili uredniku. Če je bilo vse narejeno pravilno, je bil rokopis sprejet in poslan teh- ničnemu uredniku. Približno mesec dni pred izdajo številke se je komu- nikacija med menoj in tehničnim urednikom okrepila, da bi preverila krtačne odtise, uredila prispevke in pripravila grafično vsebino. Posebna izziv in zadovoljstvo sta zame bila, da sem skupaj s tehničnim urednikom iz grafičnega materiala prispevkov izbral sliko, iz katere je potem Si- mon Kajtna pripravil naslovnico. Ta je pripovedovala za- nimivo zgodbo s širokega področja kemije. Navajam dva primera. V zadnji številki ACSi letnika 2014 je objavljen pogo- vor z akademikom prof. dr. Dušanom Hadžijem o spomi- nu vode in na naslovnici sem želel na neki način predstavi- ti vodo. V svoji modelarski delavnici sem plastično folijo za prekrivanje letalskih modelov najprej premazal s tekoči- no za impregniranje čevljev in oblačil ter nato površino z modelarsko pršilko za nanašanje barv rahlo poškropil z Slika na naslovnici ACSi 2014/4 S80 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti vodo. Nastale so drobne kapljice. S finim čopičem sem na- pisal kemijsko formulo vode in kapljice so se združile v njen simbol. Fotografijo je potem za naslovnico privlačno obdelal Simon Kajtna. Druga številka letnika 2015 je posvečena prof. dr. Juretu Brenčiču. Bil je univerzitetni učitelj in raziskovalec. Skupaj s prof. dr. Francem Lazarinijem je napisal srednje- šolski in univerzitetni učbenik na področjih splošne in anorganske kemije, raziskoval pa je koordinacijske spojine kroma, molibdena in volframa, med drugim tudi spojine s četvernimi vezmi, in njihove kristalne strukture. Njegovo učiteljsko vlogo predstavljata tabla in naslovnica učbenika, področje raziskav pa ustrezne kemijske formule in struk- ture anorganskih spojin. Po izdaji številke sem sklical uredniški sestanek, na katerem smo razpravljali o rezultatih našega dela in načr- tovali prihodnje številke. Verjamem namreč, da sta poleg že vzpostavljene komunikacije po e-pošti in telefonu oseb- ni stik s pozitivno energijo in prijetno vzdušje nujna za plodno uredniško delo. Kot nagrado za svoj trud smo dvakrat letno imeli delovno kosilo, običajno v gostilni Pod vrbo v Trnovem. Posebna zahvala gre predsedniku SKD prof. dr. Slavku Kaučiču. Je eden redkih, ki je razumel in cenil vrednost in obseg uredniškega dela ter nas spodbujal s svojim prijaznim odnosom in konstruktivnim pristo- pom. Z nekaterimi uredniki slovenskih mednarodnih naravoslovnih in tehničnih revij s faktorjem vpliva smo pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in Jav- ni agenciji za knjigo RS poskušali doseči precej boljše fi- nančno ovrednotenje dela urednikov, pa smo žal naleteli na nerazumevanje. Uredniki teh revij smo med seboj iz- menjevali strokovne izkušnje in si pomagali. Posebna zah- vala za konstruktivne debate gre prof. dr. Tomažu Pisan- skemu, takratnemu glavnemu uredniku matematične revije ARS Mathematica Contemporanea. Varčevanje in znatne finančne omejitve na znanstve- no raziskovalnem področju v Sloveniji so dosegli tudi ACSi. Večino stroškov revije je desetletja krila ARRS, ven- dar se je pod mojim uredništvom ta finančna podpora, ne po naši krivdi, močno zmanjšala. Pomoč slovenskih pod- jetij z oglaševanjem se je z leti zelo skrčila. Na srečo so Ke- mijski inštitut ter Institut Jožef Stefan, ljubljanska in mari- borska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za znanosti o okolju iz Nove Gorice in nekaj let Fakulteta za farmacijo UL pomagali kriti stroške izdajanja revije. Na žalost je to omogočilo predvsem preživetje naše revije in ne njenega bistvenega napredka. Morali smo zmanjšati število natisnjenih izvodov posamezne številke s 1200 na 200. Kljub temu smo se potrudili narediti vse, kar je bilo v naši moči, da smo sledili trendom na področju informacijske tehnologije in povečali vrednost naše revije v znanstvenem svetu. ACSi je od leta 2013 indeksirana v podatkovni zbirki PubMed. Po približno šestih mesecih priprav smo januarja 2014 začeli uporabljati dobro znani sistem prosto dostopnih revij (Open Journal System, OJS) – za našo revijo ga je skupaj s podjetjem Abelium uvedel dr. Alen Orbanić, ki je zaslužen tudi za uvedbo drugih so- dobnih informacijskih orodij. Leta 2015 smo uvedli sistem Digital Object Identifier (DOI), malo pozneje pa smo za- čeli preverjati rokopise z učinkovitim programom za od- krivanje plagiatorstva iThenticate. Z uporabo teh sistemov smo začeli objavljati elektronske različice rokopisov takoj po njihovem sprejetju in tako povečali znanstveni ugled naše revije. ACSi je od 1998 revija s prostim dostopom, od januarja 2017 pa je objavljena pod licenco Creative Com- mons Attribution 3.0, kasneje pa pod licenco Creative Commons Attribution 4.0. Našo revijo sem rad urejal. Delo je bilo pestro in za- nimivo in ni potekalo po nekem ustaljenem urniku. Dru- ženje in pogovori s sodelavci pri ACSi so bili ustvarjalni in prijetni, komunikacija z avtorji in recenzenti je bila vselej zanimiva. Z vznemirjenjem sem vsake tri mesece pričako- val izid našega odgovornega dela in si vsakokrat oddahnil, ker je bilo vedno vse v redu. Ko se ozrem nazaj, z zado- voljstvom ugotavljam, da je v času mojega urejanja napre- dek opazen in da smo ustvarili nekaj dobrega. Po dobrem desetletju pa je prišel čas, da prepustim krmilo novemu, mlajšemu glavnemu uredniku s svežimi idejami in ustvar- jalno energijo. Ta izziv je sprejela prof. dr. Ksenija Kogej z dragocenimi znanstvenimi in vodstvenimi izkušnjami ter ustvarjalnim pristopom do dela in konstruktivnim odno- som do kolegov. Vesel sem, da je to nalogo pet let več kot uspešno opravljala. Prav tako želim novemu uredniku prof. dr. Francu Perdihu in njegovi uredniški ekipi, da uži- vajo v uredniškem delu in povečajo ali vsaj ohranijo zani- manje bralcev in znanstveno vrednost revije Acta Chimica Slovenica na mednarodnem odru. Slika na naslovnici ACSi 2015/2