PEVSKO DRUŠTVO KRAKOVO-TRNOVO
PRIREDI
DNE 27. MARCA 1936 OB 20. URI V DVORANI FILHARMONIČNI DRUŽBI
KONCERT
VODI: GOSP. R. SIMONITI
I
SPORED:
i.
1.	E. Adamič		. Zdravica.
2.	P. Jereb . .		. Jutro.
3.	D.	A. Schwab	. Večer na morju
4.	A.	Foester	. Razbita čaša.
5	E.	Adamič	. Za plotom.
6.	A.	Foerster .	Večerni ave.
7.	E.	Adamič	. Lucipeter ban.
n.
1.	Fr. Marolt	Barčica.
2.	Fr. Marolt	. Pisemce.
3.	0. Dev . . .	. Flosarska.
4.	Fr. Marolt	Kaj b’ jaz tebi dau.
5.	M. Tomc ,	. Svatske pesmi.
6	Fr. Marolt	. Ljubi konja jaše.
7.	J. Kocjančič: .	Vinski brat.
8.	M. Tomc .	. Napojnica.
Komur mar za reč je našo, dvigni se, pa primi čašo! Od navdušen ja razvneti, to zdravico černo peti: Zemlja naša, tale čaša
je nalita tebi v časti Bog' te brani, da častita,
ponosita nam boš last.
P. Jereb:
Gora zadivljena lesi blesteči.
Solnce se dviga iz morskih poljan: z zlatimi uzdami z vihro, v kolesih vozi se v zarji na jutranjo plan.
J U'tl'O.
In pripognili so glave gozdovi, šum veličasten je vstal do višav, glasna molitev iz zemlje kipela, Bogu je solnčnemu sveti pozdrav.
Dr. A.-Schwab:	Večer	na	morju.
Po visokem nebu plava zlat oblak, po širokem morju plava čoln lehak.
Kakor da se vnel je temni ocean, v žarnem ognju bliska se zapadna stran. Plavaj, plavaj čolnič! Solnca jasni grad. Plameni, tam, v dalji, jaz bi spal v njem rad!
A. Foerster:	Razbita	čaša.
K studencu dekle zalo gre, v kozarec si zajet vode.
Pri viru ljubeč nje sedi, nem v stran obrača le oči.
Obspo zdaj slutnje jo bridke: Morda ne ljubi je srce!
Sedaj pripogne se do tal, da si bežeč zajame val.
Upre še v ljubljenca oči. na kamnu čaša razleti.
Tesno srce je bolj od prej, in ptič tako zapoje z vej:
Ne vara ne te slut srcu: Ljubezen je kot čaša ta.
K. Adamič:
Ti pa si jablana, v vrtu zorečem, jabolka rdeča dehtijo raz vej, jaz pa za vrtno ograjo,
o,	jezik nič ne povej!
Za plotom.
Moje srce je žejno in gladno hoče velikih in tajnih dobrot, ti pa si dobra, ti si razkošna, fant je korajžen, nizek je plot,
A. Foerster:	Večerili ave.
Večerni ave
šel je tiho čez dobrave, in zazibal rosne trave. Trave so se priklonile, kakor da bi pokleknile in na tihem odmolile večerni ave!
Ruse, rase vinska rozga rozga zelena,
na ii jo j rase sladko vince. vino čerleno.
Njega toči krčmarica mlada Katica.
Njega pije Luci-peter. Varaždinski ban.
Njega kara kralj Matijaš zemlje gospodar.
.Ne karaj me kralj Matijaš zemlje gospodar.
Da l)i videl krčmaricu. lepo Katicu ti hi zapil cehi Peštu i pol Budima.
Ti hi zapil vrana konja srebrom kovana, i to ne hi bilo dosta ni za jedan dan.
F. Marolt:
Barčica.
(Primorski motiv.)
Fantje so po vasi šli, lub’ce niso več našli.
Le od kraja preč. de nazaj ne prid'mo več!
Barčica je splavala, lub’ca pa zajokala.
O	ne jokej več.
če se prav ne vid’mo več!
Tam za morjem kraj gore, ena zvezda sveti še.
To ni zvezdica, to je moja ljubica.
F. Marolt:	Pisemce.
(Goriški motiv.)
1. Dobili sem pisemce, žavostne šriftice na moje bounu, oj bon n n srce.
2. Notri taku stoji, ljubca bonna leži, fanteč. zakaj, le zakaj te n kol’ ni?
3. Drievi pa puojdam lini. h ljubici ljubleni. de bom potroštov nienn srce.
O, Dev:	Flosarska.
(Štajerska.)
1. Hit’! hiti le trte vit. sneg se že zlo tali, voda s planine nam jaderno dol sverši; bomo zvezali, urno peljali, bratec le hit’!
2. Glej! vezovnik zdelan, glej rivc že na viš moli, flosarski stol se na fazah že košati,
deske so suhe ko zimske muhe, le trte daj!
3. Cuj! tele klopnice in stropnice proč odštej, jaz bom dvanajšče in late podrgnil zdej. trame in lese te kar ponese, le kar osnuj!
4. Jur! zdaj le odrini, kak olje bo smučalo, da le kje sprednik opiknil na kleč ne bo, zadnik zaviraj, dobro upiraj, humplaj po žnur!
Ti. Dost’! jedli in pili zadosti smo že na flos,
Jurko na prvega, ti si mu najbolj kos, jož naj bo zadi, se šele vadi, mlada je kost!
6. Zdaj! žegen Šentjanžev, zdravica naj vsem velja, sveti Miklavž naj na vodi pomoč nam da. likali peli bomo veseli, le brž naprej!
F. Marolt:
Kaj b' jaz tebi dau.
(Goriški motiv.)
Te, te dabru poznam,	Kei, kei b’ jest tebe dau,
b’ te rada vidla,	de be te lubu sam,
oi vsače dan!	• oi vsače dan!
Neč, neč men ti na dei, sama le prit še kei! oi vsače dan!
M. Tomc:
Tri curice zbor zborile.
One so se spominjale, ko bi koga naj volila.
Stoj Drino, vodo ladna stoj!
Stan devojko, rode moj!
Prva je govorila, da bi konja volila.
Druga je govorila, da bi brata volila.
Tretja je govorila, da bi dragog' volila.
Na vrtu mi javor zeleni, pod njim mi je ladna senčica.
Pod njim mi je dragi moj zaspal, na prstu mu zlati prsten moj.
Oj slaviček drobni ptiček zemi mu ga le stihoma, le polaho, da se ne zbudi.
Svatske pesmi.
Mjesečino, oj mjesečino svu nedelju dana!
Mjesečino, oj zlato moje, svu nedelju dana!
Gdje si drago, oj gdje si drago, da te k meni niema?
Gdje si drago, oj zlato moje, da te k meni niema?
Jaz sem golobičica, ti si moj golobček, kuši kaj me v gobček, kuši kaj me, kuši kaj me, vselej Bog pomozi!
I	še eno malo, da se bo poznalo, ti, ti boš mene jaz bom tebe kušikala v gobček.
F. Marolt:	Ljubi	konja jaše.	(Prekmurski	motiv.)
Ljubi konja jaše z Radgonskega grada, na konjiči nese sivega sokola.
Za klobukom nosi vejo rožmarina, konjič zahrzgea, rožmarin razvea.
»Ljuba moja draga, kam bom jaz s konjičom?«
»Ljubi moj predragi, v mojo belo štalo!«
»Ljuba moja draga, kam bom ja s sokolom?«
»Ljubi moj predragi, v mojo svitlo kamro!«
»Ljuba moja draga, kam bom z rožmarinom?«
»Ljubi moj predragi, v moje bele nadra!«
J. Kocjančič:	Vinski	brat.
Vinček moj. jaz sem tvoj, ti si moj.	Kadar me poneso noter	u črni grob:
Vince bom bil pa, dokler bom živ.	Mene u grob pa, firkelj	na grob.
Drum—la—la—la.	Drum—la—la—la.
Ta je bil vinski brat, pil ga je rad.
Vsak. ki bo mimo šel, vsak mi bo tako d’jitl:
Drum—la—la—la.
M. Tomc:	Napoj	ni ca.
Grličica grkovala, grkujuči zrnce brala.
Izrasla je žuta vrba, pod njom raste lipa luža.
Tebe otje potrgati junakovi na klobuke i dekliči na iglice. Sad mi gremo v goro više, na obrže.
V gori čemo vince piti iz polička i sudička, lipo vince muškatela:
Požegnal ga dragi Jezus, Marija ga natočila.