P«»ww
paiiattrua.
^Uredništvo
lo
upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
V L|ubljanSv 12. Januarja 1924.
Leto nr.
\\ 1' - JU! .'UJ
Glasilo Združenja slovenskih avtonomistov11.
Celoletna naročnina 50-— D mesečna 4 — „
Inoiemitvo celoletno 100 D.
Posamezne itevilke se ra-£tmljo po D1 —•
Inseratl se raCnnajo: pol str. 560 D, nanjll sorazmerno. — Pri malih oglaaih beseda S* p.
Izhaja vsako soboto.
Ifai hflfamn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slooen-fluj IIULlIIIU . skega ljudstva!
Leto važnih dogodkov.
Za novo leto je napisal čehoslo-vaški minister vnanjih zadev dr. Be-neš v „Prager Presse“ članek: o splošnem političnem položaju v Evropi. V tem članku pravi, da bo leto 1924 t.leto važnih odločitev".
Isto misel je izrazil tudi nemški kancler.
Dogodki, ki se pravkar odigravajo v Evropi, dajejo obema ministroma prav.
Os, okoli katere se suče vsa evropska politika, je vprašanje nemške vojne odškodnine. Francozi z vso trdovratnostjo zahtevajo, da mora Nemčija plačati, Nemci pa se vsakega plačila obupno branijo.
Nemški odpor in francoski pritisk sta pa polagoma uničila nemško gospodarstvo. Uničeno nemško gospodarstvo pa je postalo usodno za Anglijo, ker je bila Nemčija pred vojno najboljši odjemalec angleškega blaga. Gospodarski polom v Nemčiji je imel za posledico silno brezposelnost v Angliji, posledica te brezposelnosti pa je bila zmaga delavske stranke na Angleškem, ki bo vodila odločno protifrancosko politiko.
Tako je razvoj dogodkov raztrgal takozvano „veliko antanto41, ki je temeljila v prvi vrsti na sporazumu med Anglijo in Francijo. Tega sporazuma danes ni več, na njegovo mesto pa je stopil odkrit boj med obema velesilama.
Ko je razpadla „velika natanta“, so se ozrli Francozi po novih zaveznikih, da si zavarujejo svojo nadmoč nad Nemčijo. Svoje zaveznike so našli najprej med Poljaki, s katerimi so sklenili posebno pogodbo, Poljakom pa so sledili Cehi. Kakor vse kaže, bodo Cehom sledile tudi ostale države, ki so združene v takozvani „mali antanti", to so Jugoslavija in Rumunija. Tem državam so Francozi dovolili tudi na stotine miljonov frankov kredita za oboroževanje.
S to francosko politiko pa Angleži niso posebno zadovoljni. Zato so tudi Angleži začeli iskati zavezni-
kov, da zaustavijo preveliko naraščanje francoske moči v Evropi. Prvi zaveznik Anglije so postali Italijani, tem pa so po kratkem presledku sledili Spanci. Obe deželi mejita na Francijo. V slučaju angleško-franco-skega spopada bi bili torej Francozi na vseh straneh obkoljeni. Zanimivo je tudi, da so za ta mesec napovedane velike vaje aneleške mornarice v Sredozemskem morju, ki se jih bo udeležilo tudi italijansko in špansko brodovje.
A tudi na vzhodu Anglija ne drži rok križem. Ena glavnih halog bodoče delavske vlade na Angleškem bo priznanje sovjetske Rusije. To bo za Anglijo neizmerna pridobitev. Proti državam „male antante" pa podpirajo Angleži Ogre in Bolgare. Nedavno je imel bolgarski ministrski predsednik Cankov govor, v katerem se je jako ostro izrazil proti Belgradu zaradi Macedonije. Cankov gotovo ne bi bil tako govoril, če ne bi bil vedel, da ima za hrbtom močno oporo! Pred nekaj dnevi pa je največji angleški list „Times“ objavil na odličnem mestu razgovor svojega sotrud-nika z voditeljem „makedonstvuju-ščjh" Aleksandrovom, ki je dejal, da se bodo Macedonci skupno s Hrvati uprli proti Belfrradu ...! To je jasen migljaj na naslov belgrajske vlade, in sicer ravno v trenotku, ko nameravajo naši ministri skleniti zvezo s Francijo!
A tudi na gospodarskem polju Angleži ne mirujejo. Francoski frank je zadnji čas silno padel na svetovnem trgu in prav utegnejo imeti tisti, ki vidijo v tem padcu angleške prste vmes. Na drugi strani pa je dala angleška vlada jasno razumeti vsem francoskim zaveznikom, ki so dobili od Francozov denar za oboroževanje, da Anglija zahteva najprej plačilo svojih dolgov, potem šele naj razne male države, med temi tudi naša, delajo nove dolgove.
Poleg teh očitnih in diplomatskih bojev pa vidimo vsepovsod po svetu silno oboroževanje. Angleži
pomnožujejo svojo mornarico in svoje letalstvo, Amerika prav nič ne zaostaja za Angleži, Francija pa je že danes nrva vojaška država v Evropi. Mussolini v Italiji in Trocki v Moskvi pn zahtevata vedno več letal...
Tako se polni evropsko ozračje z vedno več elektrike, ki mora prej
ali slej roditi iste ali pa še hujše posledice kakor jih je rodilo evropsko oboroževanje pred 1. 1914.
Zato bodo morali naši državniki dobro premisliti, na katero stran se bodo odločili! Za nas ni dvoma, kdo bo iz bodočega spopada izšel zmagovit.
Lažnjiva „samouprava“ in resnična samouprava.
Demokracija se izraža o samoupravi ljudstva. Besedo samouprava še dandanes velikokrat zapiše, a veliko je 'še ljudi, ki pravzaprav (ne vedo, kaj je to. Toda že ibeseda sama pove veliko. Upravljata se pravi gospodariti. Dandanes je človeška družba gospodarsko in socijalno tako zelo različna in na takšni visoki stopinji civilizacije, da imamo -polno reči, ki jih mora nekdo voditi in odločati, kaj naj se stori v tem ali onem primeru in kaiko. Tako imamo na primer železnice, ki ne teko kar tako same od sebe, ampak nekdo mora skrbeti za lokomotive in vagone, da jih je dovolj na razpolago in da. so razdeljena po raznih krajih tako, kakor odgovarja gospodarskim potrebam. Nekdo mora skrbeti tudi za vozne rede, za denar, za red med uslužbenci itd. Potem imamo na primer bolnice, ka tudi mora nekdo za nje skrbeti, glodati da imajo dovolj-iio perila za bolnike, da je dovoljno hrane, zdravil, obvez in da vlada v njih potrebni red itd. T mamo ceste in pota, za katerih popravilo je zopet treba, nekega da skrbi. Imamo vse polno 'takšnih in podobnih javnih uprav ali gospodarstev. ■Časih je zopet treba kaj novega napraviti, na pr. kakšno pokrajino izsušiti, regulirati kakšen hudournik, zidati nov most, postavili šolo itd. Tudi za takšne »male« reči je treba upravnika ali gospodarja. Nadalje imamo veliko denarja, ker državljani plačujejo davke. Tega denarja se nabere prav veliko. Tudi ž njim mora nekdo gospodariti Tn. pr. za kakšne namene naj se vporabi. Tudi sodnija spada v to vrsto javnega gospodarstva, pa šola in politični uradi (okrajna.gla-
varstva) in še neštevilno drugih .javnih zadev.
Kdo na j v vseh teh zadevah gospodari? Mi pravimo: ljudstvo samo! Na kakšen način naj to naredi! Mi pravimo: Tako da ljudstvo po svojem prostem prevdurku voli odbore in zastope, ki prevzamejo to javno delo na sebe. Kakor izvoli ljudstvo cestni odbor, tako naj izbore tudi svoje sposobne može za vse druge javne posle. V Švici, ki je federativna republika, voli ljudstvo celo sodnike, naši Amerikanci pa dobro vedo, da se v Ameriki voli celo notarje, ne samo župane. Mi ne moremo tukaj opisati vseh mogočih sistemov takšnih demokratičnih samouprav, ker bi morali imeti za takšen opis najmanj eno celo knjigo na razpolago. Vse te reči skupaj imenujemo samoupravo. Djudska volja naj odločuje vsepovsod v javnih zadevah; ljudstvo samo bodi gospodar javnega premoženja. Vise to imenujemo na kratko: samouprava. Ljudstvo si gospodari samo po svoji volji !
Ali ima ljudstvo v naši državi pravico, gospodariti m samo? Nima je! Zakaj pa je nima! Zato, ker si je izvolilo takšne l judi za poslance, ki o tem niso imeli niti pojma, ko se je »delala« ustava, temeljna državna postava, v kateri morajo biti takšne reči zapisane. Ali pa niso hoteli imeti o tem pojma, da so se prikupili »navzgor«, kakor to lahko skoro dnevno opazujemo! Kljub temu, da ljudstvo v naši državi nima pravice z lastnim imetjem si gospodariti samo, se vendar uganja pri nas velik »švindel« z nekakšno »samoupravo«, ki je podobna tistemu
LISTEK.
32
. Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
Vil.
Visoko se je svetil mesec nad Brdovcem in listje se je mirno lesketalo v mesečini kakor srebro: niti duše ni bilo čuti; — po celi vasi so bila okna temna, samo v eni koči je trepetala luč. Za plotom te koče je stala Jana, pred njo pa mladi Gjuro Mogaič. Dekle se je z lakti naslonilo na plot in obrnilo obraz proti mesecu. Njene temne oči so se ji čudno lesketale in bile venomer uprte v nebo, lice pa se ji je smehljalo, kakor da je sanjala o raju. Gjuro se je naslonil na steber in jo je gledal, ne da bi se je mogel nagledati.
„.lana,“ je rekel mladenič z mehkim glasom, „ali ti je prav, da je tako prišlo?11
„In ti še prašaš, Gjuro," ga je smeje zavrnilo dekle. „Saj sem vedela in verjela, da me ne boš goljufal, ker si poštena duša, ni pa se mi niti sanjalo, da bom tako hitro tvoja. Naravnost strah me je ih skoro ne verujem tej nagli sreči."
„Ali se me bojiš?" vpraša mladenič.
„Glej ga no! Misliš, da se te bojim? Jaz? Nobenega moškega se ne bojim. Cemu neki?
I oda kar zavrtelo se mi je v glavi, ko si oni dan rekel, da boš šel nad Turke in da se bova
v	kratkem vzela. Nisem vedela, ali bi naj jokala, ali se smejala. Kar meša se mi."
„Ne boj se, Jana, tudi ta glavobol te bo minil, in za par dni boš videla, da je res."
„Glej," nadaljuje dekle v šali; »Pa si me res prevaril! To je, pri Bogu, zelo nerodno!"
„Kaj je nerodno?" se je začudil Gjuro.
„Ej, marljiva predica sem, in hvala Bogu, mnogo sem že naprela, toda malo je še stkanega in še manj sešitega. Skoro sram me je."
„Ne ubijaj si glave zaradi tega, za to bo še časa dovolj!"
„Da, pozneje, toda kaj bodo rekli tvoji domači, kako bodo perilo na prste šteli in mi pri vsaki žlici oponašali, da sem prišla s praznimi rokami pod streho. Toda — pri Bogu! — tega nisem jaz kriva. Vse sem hotela pripraviti in bilo bi gotovo, da me ni oče kregal: „Ne kvari si na noč oči; ti ne veš, kakšen božji dar so in na svatbo lahko čakaš tudi do tretjih konopelj."
Tudi jaz sem nekako tako mislila in sem mnogo jokala, sedaj pa mi je ženitev padla tako-rekoč pred noge in povesma še visijo v zapečku. Prav žal mi je.“
„Ali ti je žal iti z mano pred oltar?"
„Pojdi no,“ se je razjezilo dekle in udarilo ženina s plosko roko po plečih, „kaka grda šala je to? Ali te ni Boga strah, da vsako besedo tako grdo obračaš? Vedi, da mi je žal iti s teboj, bi tudi ne šla. Toda hudo mi je, da* pridem
taka k hiši. Ce sem tudi sirota, pa nisem beračica!"
»Glej no, glej, kako je lonček prekipel," se je nasmehnil Gjuro in prijel dekle za obe rameni in ji veselo pogledal v oči. „Ej, Jana, dušica, ne motaj sedaj te preje. Samo da si moja in moja. Za drugo me ne briga. Pa naj kdo zine kaj proti tebi, jaz mu polomim vse kosti."
Dekle se mu je lahno izvilo iz rok in se umaknilo za dva koraka, on pa je nadaljeval:
„Moj Bog, naklepetala sva se; glej, kje je že mesec, in kje je še Stubica. Sedaj moram res iti."
„Pa z Bogom, srce moje! Srečno pot in pazi se!" je dekle nežno pripomnilo.
„Z Bogom, Jana, lahko noč!" odzdravi mladenič in ji poda roko, ki jo dekle s sklonjeno glavo plaho prime in polglasno šepne:
„Lahko noč, Gjuro!"
Tako sta se zaročenca ločila. Dekle je počasi šlo črez vrt v kočo, fant pa je v mesečini brzo krenil proti Zaprešiču, od tam na krapinski most in dalje preko Krapine pod bregom do Ivanca, da bi se obrnil proti Bistri. Srce mu je bilo veselo, noge lahne, noč je bila jasna, njegova topla kri ni čutila nočnega hlada. Ves svet je bil miren in tih, ni se. čul noben cvrket niti kapljica; gozd, grmovje, koče, vse je bilo spremenjeno kakor v črn kamen. Za vasjo Ivancem gre pot pod bregom in gozd sega prav do ceste.
(Dalje prih.)
Stran 2.
»A V T O N O M I 8 TV
fttev. 2
strahu, kateri je znotraj votel, okoE ga pa nič ni. Pri nas odločuje -v vsem in povsod uradnik, ki ga vlada imenuje^ ne da bi se zmenila za mnenje -ljuastva e tem. V naši drža-
vi	odločajo ih imajo zadnjo 'besedo
E »vsem neodgovorni — uradniki, azni načelniki in inšpektorji ter »pisarji« v ministrstvih'— kamor so jih namestile politične stranke, še večkrat pa politični »prijatelji« — odločajo o vseh, tudi najbolj Važnih vprašanjih. Oni gospodarijo z ljudskim denarjem, z njegovimi bolnicami, z njegovimi 'železnicami, z njegovimi cestami, z ljudmi, kateri delajo v teh javnih zavodih, skratka vsepovsod. Pri tem streljajo seve kozle, ki bi bili za smeh in kratek čas, da niso večinoma tudi škodijivi javnemu premoženju. iSedaj govore o nebih »oblastnih skupščinah«, za katere bodo priredili celo drage volitve. Te »oblastne skupščine« nimajo za ljudstvo absolutno nobenega pomenu, ker nimajo o ničemer odločevati, ampak naj bodo 1« nekak posvet o valeč za »velike župane«, ki pa so zopet prav takšne politične ničle. V naši državi namreč položaj »velik ih županov« ni prav nič zavidanja vreden, kajti po svojem dr-žavno-pravnem položajni so ti ljudje le sluge »ministra policije« v Bel-gradu. Oni so za 'to tukaj, da ubogajo in izvrže le to, kar jim ukaže belgrajski minister »policije«.
In se najdejo še ljudje, ki čvekajo, da je to »samouprava«. To so pravi politični sleparji!
Mi zahtevamo res pravo in moderno samoupravo ljudstva, is pomočjo katere naj ljudstvo po svojih zaupnikih 'končno in svojevoljno go-
spodari v vseh teh javnih rečeh. Takšna samouprava-pa je nemogo- . ča v centralistični državi, ker se
centralizem in samouprava popolnoma izključujeta. Zato je vse kvakanje demokratov in tistih, M se skrivajo za njihov hrbet, da naj se uvede »dekoncentracija uprave« in se da »oblastnim skupščinam« več moči, gol političen fcšvindel«, pesčk v oči ljudstvu, ki libČe resnično in oravo siuhoupravo z zakonodajno močjo.
Najložje se j nore takšna ljudska samouprava izvesti v demokratični republiki. Tisti naši ljudje, ki so bili že v Ameriki so visi tudi republikanci. Zakaj! Ker so videli, da je tam več pravice, več pravne varnosti in več zaslužka, kakor pa doma, kjer plačujemo največ davkov za militarizem in plače generalov, ki hočejo zapovedovati ne samo vojakom, ampak tudi povsod drugje. Misel prave in resnične ljudske samouprave je po svojem bistvu republikanska. Kdor ni republikanec tudi mi odkrit privrženec ljudskega gospodarstva v javnih zadevah.
Centralizem, militarizem, birokracija (vlada uradništva) — to gre skupaj; eden brez drugega ne more obstati.
Federacija, človečnost in ljudska samouprava — to gre zopet skupaj, ker imajo te tri reči eno skupno korenino. To so tiste načelne stvari, po katerih se naj ljudje ločijo. Ali ste za eno ali ste za drugo? Mešati teli reči pošten in odkritosrčen človek ne more. Kdor pride k Vam v političnih rečeh, ga vprašajte, ali je za eno ali je za drugo? In boste ko j vedeli pri čem ste!
Da dejanje olepšate ih politično ozadje prekrijete, ste vpokojili tudi druge častnike srbske narodnosti, toda šele po 6. novembru, tako, da dobijo ti svojo pokojnino že po novem zakonu, t. j. 400—600% več!
Ali je to nopristranost in objektivnost?
•iK.	a	TK;	1
a; 2. Na razne pritožbe nasilno vpokojenih ste se opravičevali: a) da ste vpokojili vse častnike nad 52 let stare; lb) da so bili ti Častniki nezanesljivi; c) da so bili že fizično nesposobni; d) da je bila to redukcija častnikov; e) da ste pozvali komisijo, ki bo strogo preiskala zadevo, in, da boste nepravilno vpokojene častnike zopet reaktri varali.
Na razne prošnje pa odgovorja-te sedaj, »da se prošnji ne more ustreči, ker manjka zakonita podlaga« itd.
Vse to so pa samo izgovori. To potrjujejo sledeči dokazi:
1. Večina vpokojenccv je Slovencev, .potem so bili vpokojeni Hrvati in pa res najtiešposobnejši Srbi, čez in pod 52 let stari. Vse ostale Srbe tudi čez 60 let stare, ste pustili v službi. Nesposobne ste pa po novem zakonu upokojili.
2. Ako so 'bili upokojeni slov. častniki nezanesljivi, zakaj jih niste pozvali pred vojaško sodišče, namesto da ste jih upokojili?
3. Ako so fizično nesposobni, zakaj jih niste pozvali po predpisih pred 'zdravniško komisijo?
4. Če je bila redukcija izvršena v državnem interesu, zakaj je zadela samo (Slovence in Hrvate najnižjega čina, a višjih oficirjev se ni dotaknila? To ni redukcija, ampak
je izraz politične mržnje do Hrvatov in Slovencev!
5. • Kje pa je obljubljena komisija, ki naj preiskuje zakonitost upokojitve oficirjev? Te komisije nikjer ni, ker sicer bi se opravičene prošnje za reaktiviranje ugodno reševale — in ne s frazo »da nema zakonite osnove«. To je pesek v oči!
;S 'svojim dejanjem ste pogazili ustavne in vojaške izakone na škodo vestnih slovenskih in hrvatskih častnikov. Vaše početje obsoja vsa jugoslovanska javnost, brez razlike vere in narodnosti, večina srbskih poštenih in pravičnih častnikov, kakor tuili politično zrelo moštvo naše vojske.
6. Od kod ste pa vzeli zakonito osnovo za brzojavno vpokojitev? Tam bi morali tudi vzeti zakon za reaktiviranje!? In če ste objektiven in pravičen, bi ta zakon tudi našli, ter storjeno krivico brez oklevanja in pomislekov tudi čim preje popravili. To bi namreč storil mož na svojem mestu pravične vojaške uprave vsake kulturne države.
Vaše dejanje je »mora«, ki tlači vse one, katerih še dosedaj Vaša brezobziran upokojitev ni doletela in kateri zro nezaupno v svojo megleno bodočnost vsled Vašega neopravičenega postopanja.
.7. Ali ne občutite, da ste z nasilnimi upokojitvami zlorabili svojo uradno vlast?
8. Ali ne veste, koliko morajo trpeti nasilno upokojeni oficirji moralno in materijalno? Ali ne veste, kakšna usoda čaka njihove rodbine?
Ali ni tako postopanje naravnost sramota za ravnapravnost državljanov v (kraljevini (SH.S?
Na naslov g. ministra vojne in mornarice.
Prejeli smo in priobčujemo:
Zadevo krivičnih in nasilnih upokojitev slovenskih in hrvatskih častnikov so poslanci in. časopisi že večkrat obravnavali. Žrtvam v tolažbo so marsikaj obljubili, vendar pa se ni do danes niti ena obljuba izpolnila.
Vestni in zaslužni častniki so postali žrtve in ostanejo žrtve s svojimi družinami vred, vrženi so čez noč na cesto in prepuščeni usodi na milost in nemilost. To vse pa se je zgodilo na korist drugih, katere se odlikuje in celo povišuje. Ali se Vam zdi to za državo koristno, g. minister? Ali mislite, da se s takimi dejanji vzdržuje pokorščina in disciplina v vojski? Ali se niste z nasilnim upokojenjem slovenskih in hrvatskih častnikov najtežje pregrešili proti državi, vladarju in disciplini?
Predpisi o ustrojstvu vojske zahtevajo od častnika kremenit značaj in strogo objektivnost. Častnik se ne sme udejstvovati v nobeni politični stranki. Vojska je 'bila in mora ostati nad strankami, drugače se lahko zgodi, da postane nezanesljiva v najvažnejšem momentu.
Dalje predpisujejo vojaški zakoni točno in pravično postopanje s podrejenimi, kakor tudi čuvanje njih časti in gmotnega položaja.
Teh strogih predpisov niste upoštevali! Evo dokazov:
1. Vpokojili ste koncem avgusta m. 1. brzojavno, brez vsakega vzroka, brez zaslišanja prizadetih in brez zdravniške komisije, poštene in vestne častnike. To pa iz golega strankarstva, da zgubijo višji čin in da niso deležni nove plače oziroma pokojnine, ki je stopila v veljavo z vojnim zakonom 6. sept. 1923.
Kako je v parlamentu ?
(Nadaljevanje.)
Sestava vlade.
Če se pojavi v parlamentu ena sama stranka, ki ima večino glasov za seboj, ali pa če se najde več strank, ki tvorijo skupaj večino, določijo te stranke dogovorno, kdo bo minister in kateri del državne uprave („resor“) bo dobil. Kedar so vsi ministri določeni, pravimo, da Je sestavljena nova vlada. Nove ministre potem zaprisežejo, kjer je to predpisano, in takoj nato nastopijo ti svojo službo. Naloga vsake tako sestavljene vlade je, da uresničuje voljo večine, iz katere je izšla. Ce je vlada izšla samo iz ene stranke, je stvar enostavna, ker potem izvršuje vlada le program svoje stranke. Ce pa je vlada izšla iz več strank (iz „koalicije“ = iz „zveze“), se navadno dogovore že stranke prej med seboj, katere zakone naj nova vlada uveljavi.
Predsedništvo parlamenta.
Podobno kakor sestavijo vlado, si izvolijo poslanci oziroma stranke tudi svoje predsedništvo. Ce ima večino le ena stranka, vzamejo seveda predsednika in podpredsednike in tajinke itd. iz te stranke. Če pa tvori večino več strank, se te navadno že prej dogovore, kdo bo predsednik, kdo podpredsednik in tajnik itd. Navadno izvolijo predsednika iz one stranke, ki je številčno najmočnejša, iz one, ki tej sledi v številčni moči, zopet podnredsednika in tajnike. Predsednik in ostali funkcijonarji dobivajo za svoj posel navadno še posebno nagrado, ki jo določi parlament.
Kako delajo postave?
Kedar je sestavljena vlada in predsedništvo skupščine, se lahko prične zakonodajno delo.
Lojze Ude:
Upor slovenskega polka t Fnrlanijl.
(Poglavje iz naše zgodovine.)
Še nikdar nisem gledal tako jasno vse te naše, v en sam trenutek nagnetene, gromne bede kot takrat, pod bičem kuratovih ibesed: večno uklanjanje, večno naslanjanje!
Zastokati je balo mogoče. Vse »mučeno in ubogo je stalo slovenstvo pred mojimi očmi, s silno trnjevo krono na glavi.
Še je govoril kurat in s strahom sem poslušal njegove besede:
»Če Občutijo, da niso storili prav, bodo še ponižnejši. Ali bodo mogli ovreči te besede?« sem se povpraševal.
Končal je. Pa'pristopi k mlademu fantu in ga vpraša:
»No, ali ni res, da sem povedal prav?«
Tiho.
»No, reci, da je res tako,« ponovi kurat.
Tiho.
Pristopi kurat k drugemu in ponovi vprašanje.
Fant nekaj (zamomlja, kar je moglo biti vse, le brezdvorrmo pritrjevanje ne.
Še tretjega vpraša. Fant nekaj govori, nato pa pokaže na strgane čevlje.
Zasmejal sem se iz srca.
Kurat je prestrašen in žalosten nehal povpraševati; častniki so se spogledali.
Nato so nam izročili orožje. Godba je igrala.
Štacijska služba je bila poverjena prvi stotniji. Za štacijskega »inšpekcijona« sem bil imenovan jaz. Tako sem se mogel neovirano potikati po cestah in stanovanjih ter govoriti z našimi ljudmi. Pri večernem obhodu sem šel po vseh stanovanjih.
»Saj «e nas 'boje, saj nas prosijo,« so govorili.
Premišljevali smo, ali bd ne kazalo upreti se takoj zopet. Ker pa še vedno nismo imeli dokaza, da se je uprl se kateri polk in nismo niti od fronte, ni$ iz zaledja dobili ni-tkake jasne vesti, smo morali čakati., Kot da bi stali pred neko steno, preko katere ni mogoče pogledati, tako nam je bilo. Kakor smo tudi začenjali, enako smo končavali: drugega nič ne vemo, kakor da nočemo na fronto. Ko smo izpregovorili še o Jugoslaviji, preču^ežni deželi vsega dobrega, smo obmolknili in zastrmeli v daljave preko teme, koncem katere je bilo potem: svoboda, brat-
stvo, Jugoslavija — kaj? Spogledali .smo se zopet: ali veš ti? Povej z jasno, določno besedo, ki bo znala pravično omejiti to trpljenja polno,strašno brezbrižnost. Reši! Poizkušali smooinejevati nerodno in previdno, kot da bi se 'bali, da bi se naljubo jasnemu, izrazitemu koraku za katerim smo težili z vso veliko ljubeznijo do življenja, morali vse preveč utesniti in bi se pod trdimi in okornimi besedami iagubilo vse preveč krasote in veličine tega, kar nam je oznanjalo srce.
Srca so nam utripala tako enako in misli tako enako snovale, da se nismo posebno začudili, če je kdo izpregovoril besedo, ki bi jo mogli isti trenutek izgovoriti vsi.
Nato sem pohajkoval po cesti. Še nikoli ni bila tako zapuščena. Noč je bila črna in dež je naletaval, po ■trkaval po kapi in obleki, strehah in drevju ter uspaval čustva in misli. Ko sem zavil na stransko pot, sem iz neke hiše zaslišal! siheh in trkanje ’* s kozarci. Vstopil sem. Pri mizi je sedelo več slovenskih in nemšk:h častnikov in italijanska dekleta. Tovariš mi je ponudil kozarec vina. iSpil sem in prisedel. Nekaj mehkobnega in razkrajajočega je poseglo vame. Poslovil eem se v slutnji nečesa velikega on važnega v člo veškem življenju, ne še a jasnim spoznanjem.
Na dragem koncu vasi, že na polju, pod razpadajočo kolibo, je bdela pri ognju kopica ljudi: straža. Šel sem tja in prisedel:
»Kaj je novega, fantje?«
»Nič.«
Da bi se bilo treba pogovarjati nekaj o upora, to smo čutili vsi. Molčali smo.
»Gremo, mavšlat,« je prekinil »Pa pojdimo.«
Zjutraj smo še kvartali, ko smo zvedeli, da popoldne odmarsiramo.
G eneral-brigadir je poklical vse podčastnike in častnike v Codroipo. Videli smo se prvič po uporu. Pomešani med množico nemških in nem-škomislečih* častnikov smo si krepko stisnili roke. Brez besed smo bili zgovor jeni. Težko skrb in čustvo velike odgovornosti, nadkriljevano z neupogljivo voljo upora, je bilo brati n/i vseh teh mladih obrazih. Z nekoliko tesnobo smo čakali na generala: ali bomo slišali navduševalne besede, prošnje ali grožnje t
* Nemšk onmlečlh častnikov, po rodu Slovencev, v tem spisu n« omenjam natančneje. Sodrga !gre vedno z onimi, ki imajo več bajonetov.
(Dalje prih.)
To se vrši navadno tako-le : Vlada oziroma tisti minister, v čegar področje in oblast spada'nameravani novi zakon, naroči svojim uradnikom, da izdelajo primeren načrt zakona. Tak načrt natisnejo in ga predlože poslancem. Poslancem služi tak načrt kot podlaga za podrobno razpravo. Ce načrtu noben poslanec ne ugovarja in če nihče ne predlaga kakšnih izprememb, da predsednik načrt na glasovanje. Navadno glasujejo
dvakrat: v takozvani glavni ali generalni razpravi in v špecijalni. Pri glavni razpravi odloča večina poshnr cev, ali je kakšen nov zakon sploh potreben ali ne, v podrobni ali „špe-cijalni“ razpravi pa odločijo, kako se naj ta ali oni paragraf glasi. Navadno pa se o novih zakon, načrtih ne posvetujejo v zbornici, kjer bi morali biti navzoči vsi poslanci, ampak navadno obdelavajo in obravnavajo take stvari v odborih.
Masaryk o južnoslovanskem vprašanju 1917.-1918. leta.
Ob svetovni vojni je Masaryk praktično označil svoje politično stališče o raznih vprašanjih, ki jih je dotlej obravnaval v svojih spisih teoretično. Storil je to 1917./1918. leta, ko je bival ob ruski revoluciji v Kijevu, Moskvi in Petrogradu, s spisom ..Borba za samodlocbo narodov. Nova H v r o pa s slovanskega stališča, ki je izšel po vojni tudi v hrvaškem
prevodu.
Temeljna misel Masarykovega spisa je zahteva, da je nasproti srednjeveški državi absolutizma in centralizma, kakor sta izražena v Nemčiji, Avstro-Ogrski in Turčiji, osnujejo demokratične države malih in velikih narodov, pri čemer se poudarja pomen avtonomije in federacije, ki sta možni le na podlagi svobodne narodnosti, zato bodi narodnost temelj državi, a ne absolutistična dinastičnost in centralistični imperializem. Ni naš namen, da bi natančneje govorili o Masarykovem spisu, ki nanj opozarjamo; hočemo le poročati o tem, kakb je sodil o južnoslovanskem vprašanju.
Ko razpravlja o Jugoslovanih, poudarja, da uporablja to ime za Srbe, Hrvate in Slovence, ker se splošno takč rabi, dasi ne zadošča, ker so Jugoslovani tudi Bolgari. Zahteva, da se Avstro-Ogrska razbije,^da nastanejo na njenih razvalinah Ceško-Slo-vaška, Jugpslavija in Poljska. Jugoslovani zaslužijo simpatije demokratične Evrope, ker so nadarjeni in sposobni. O Slovencih pravi, da se
odlikujejo po pridnosti in narodnem idealizmu, ki se ne boji nemške premoči. O bodoči Jugoslaviji sodi, da bi zgodovinske individualnosti: Srbija, Hrvaška, Istra in Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Crna gora mogle s početka ostati upravne edi-nice in bi se polagoma razvijale v enotnejšo državo. Črna gora ter Bosna in Hercegovina bi se mogli pridružiti Srbiji, a Istra z Dalmacijo prvaki. Med zahtevami, ki naj bi izpolnile mirski kongres, navaja Jugoslavijo kot samostojno federacijo pod političnim vodstvom Srbije; črna gora naj bi se izjavila po parlamentu, ali se hoče združiti s Srbijo.
Masaryk se je tudi dotaknil južnoslovansko - italijanskega razmerja. Trstu prisoja stališče svobodnega mesta in svobodne luke v Italiji; zakaj Italija po pravici navaja dejstvo, da njena vzhodna obala na Jadranu zelo zaostaja za obalo ob Istri in Dalmaciji, ki imata dobra pristanišča. Dalmacija je nevarna za Italijo, dokler je avstrijska; ni pa nevarnosti, ako je v rokah Srbije in Jugoslovanov, ki nimajo mornarice in tudi ne bodo imeli denarja, da si zgrade nevarno mornarico, poleg tecm nimajo osvajalnih namenov. Trst in Pulj zadoščata Italiji za premoč na Jadranu, ki jo jim je priznala tudi Srbija (Pašič v londonski izjavi). Ako razvije Italija dovolj industrije in bogastva, bo odločno vplivala s svojo gospodarsko premočjo na Jadranu in Balkanu. S številno in dobro mornarico lahko v Otrantski ožini zapre Jadran.
Dnevne vesti.
Kaj nas najbolj veseli? Najbolj nas veseli to, da je »Avtonomist« vsem slovenskim političnim strankam in političnim organizacijam brez izjeme trn v peti. Enise bore proti njemu javno, drugi tajno, ampak vsi se ga boje. To je za nas najboljši dokaz, da delamo pošteno. Zato naročajte in širite »Avtonomista« in ž njim vred federalizem, repub-Ukanstvo, referendum (ljudsko glasovanje o vseh važnejših političnih zadevah) in politično izobrazbo ljudstva, da se bodo ljudje naučili politično misliti s svojimi možgani in da ne bodo samo kimali na vse, kar zvedo od raznih »političnih voditeljev«. Vodijo in odločajo naj ljudje sami. Mi moramo iz dobe »političnega voditeljstva« ven v dobo, ko od ljudi izvoljeni zastopniki ne bodo več ljudi »vodili«, ampak bodo njim komandirali!
Politične beležke. — »Praviea«, glasilo »Krščanskega delovnega ljudstva« prinaša v svoji 1. številki od letos, z dne 3. januarja, sledečo »politično« izpoved: Radič hodi po svetu, daje izjave na desno in levo in je vesel, da se o njem veliko piše. Kako o njem pišejo mu m mar, glavno je, da svet ve za Radiča. Nalogo zagovarjati Radičeve^ pi lsmo-darije v slovenski javnosti je prevzel v zadnjem času »Avtonomist«. Tako torej! Zakaj smo se izrekli mi? Za federativno odnosno konie-derativno ureditev te naše države in uvedbo republikanske vladavine v njej. »Pravica« pravi, da so to »prismodarije«. Dobro, vemo vsaj, da zastopamo idejo »prismodarije«. Sedaj le še prosimo za sporočilo, kaj ni »prismodarija«! — »Slovenec« z dne 8. januarja 1924 pa prinaša sledečo »beležko«: »Jako čudno«! češki narodni socialist Klofač je objavil v dunajski »Die Stunde« članek »Vereinigte mitteleuropiiische
Balkanstaaten — keine Utopie«, v katerem prorokuje, da se bodo srednjeevropske in balkanske države združile kot suverene države v zvezo srednjeevropsko-balkanskih držav, misel, ki smo jo mi že pred leti poudarili. »Slov. Narod« je Klofa-čev članek ponatisnil, in »Avtonomist« ga je radi tega okrcal, češ: »Jako čudno pa se nam zdi, da je ta nauk Klofačev objavil »Slovenski Narod«! Tisti »Narod«, ki vedno vpije o škodljivosti federalizma, če govori o federalizmu — Radič!« Čisto pravilna sodba! Nič manj čudno pa ni, da je »Avtonomist«, ki je kot nekak Radičev organ v Sloveniji, prav pridno ponatiskoval Radičeva lonodonska pisma, po eni strani zamolčuje Radičevo pismo, po katerem naj bi Slovenija hočeš-nočeš-moraš postala sestavni del federativne Hrvatske, po drugi strani pa v nasprotju z Radičevim programom, ki ga na celi črti sicer zagovarja in propagira, slepomiši v isti polemiki s »Slovenskim Narodom« s tem-le stavkom: V tej (srednjeev-ropsko-balkanski) federaciji pa morajo biti zastopani tudi Slovenci kot samostojen in neodvisen del!« Slednje je naš program, ki ga z vso doslednostjo, pa tudi brez vsakega sanjarstva zagovarjamo, zavedajoči Se>. da ga je mogoče realizirati v najbližji dobi, medtem ko bi po Radičevem programu, katerega propagira »Avtonomist«, prišli iz srbskega v hrvatski centralizem in bi zaman čakali na avtonomijo Slovenije, ako bi mesto realne slovenske avtonomistične politike vedno le sanjarili o federaciji srednjeevrop-skih-balkanskih republik, ki se bo po našem mnenju nekoč ravno razvila, pa ne v bližnji bodočnosti. Če bi mi na to federacijo čakali, bi Slovence že davno prej požrl srbski centralizem ali Radičev hrvatski
centralizem, ki daje slovenskemu narodu samo dvojno možnost: ali pod Hrvate, ali pa pod kako tujo sosedno državo. Mi pa pravimo: Niti eno niti drugo, nego avtonomijo Slovenije v okviru sedanje avtonomistično urejene dražve! Tudi to je bilo treba povedati po načelu: Clara pacta,,, boni amiciL Mi smo torej »nekak Radičev organ«. .Če bi mi danes napisali, da je »Sldvenec« »nekak Pašičev ali Pribičevičev organ«, bi se nekolikanj — zlagali. Nepoznani pisec v »Slovencu« pa istotako natančno ve, Čigar in kakšen »organ« je naš list, pa je vendar zapisal, kakor je bil zapisal. Nam je prav in dobro. — Pripomniti moramo še tole: »Združenje slov. avtonomistov« vsaj danes še ni politična stranka. V parlamentu nima nobenega poslanca. »Avtonomist« še ni glasilo katerekoli stranke. »Politično« smo torej ničla na vsej črti. Toda glej čudež: 2. septembra 1923 (pred dobrimi 4 mesci) je pa pisal »Slovenec«: Treba je napraviti konec »Avtonomistovi« demagogiji v interesu dobrih odnosa jev v federalističnem bloku! — Tega nismo razumeli ne tedaj ne poslej. Zakaj mi nismo imeli nobenega opravka in besede v nekem federalističnem bloku. Naša edina krivda je v tem, da smo federalisti in republikanci bili in smo, in da to tudi javno izpovedujemo. To pa nas nič ne straši, kajti to je v popolnem skladu z resolucijo »Vseslovenske ljudske stranke«, oziroma njenega zaupniškega zbora z dne 21. novembra 1918 leta, ki se naj prebere in v pomoč spominu ponatisne! Kar se pa tiče g. Štefana Radiča, mislimo, da je on Hrvat, a mi smo Slovenci. Kot hrvatskemu politiku pa smo mi hvaležni in tudi zahvale dolžni za iskrene in korajžne besede, ki jih je bil izjavil v angleških londonskih listih v našo, slovensko obrambo, ko je nepoučeni angleški general zapisal na naš naslov zelo nelaskave besede. Če in ako pa pride Makdonald na čelo "■ državne angleške državne uprave, bomo poskrbeli pa mi, da zve o nas polno resnico. Ali nam bosta pri tem pomagala tudi pisca zgoraj navedenih notic?
Tudi „Doffloljub“ nam je v svoji drugi letošnji številki poslal pismo. Lansko leto je prinesel na naš naslov kar cel članek, sedaj pa nam je poslal le notico, ki se toraj glasi takole: Na naslov „Avtonomistaw. »Avtono-mist“ naj se domisli, da je bil njegov prvotni program delati za avtonomijo Slovencev, ne pa za hrvatski centralizem. Z današnjo njegovo pisavo pa more biti izvrstno zadovoljen Ra-dičevec, ne pa slovenski avtono-mist.“ Če »Avtonomist" misli, da nam bodo Hrvatje, če dosežejo samostojnost, prinesli avtonomijo na krožniku, se prav tako moti, kot smo se Slovenci zmotili ob prevratu, ko smo mislili, da nam bodo Srbi v de-putaciji prinesli federalizem. Tako so nas vzeli pod koncentričen ogenj! Pisca »Domoljubove11 notičice uljud-no vprašamo najprej, kaj je po njegovem »slovenska avtonomija41? Mi smo spočetka bili tudi za neko malo avtonomijo Slovenije. Pa čas hitro teče in nas je marsikaj naučil. Mi smo že dolgo za slovensko državnost, ne samo za nekakšno »deželno avtonomijo44, kakršno so uživale n. pr. nekdaj avstrijske kronovine, kakor Kranjska, Štajerska itd. Ker smo za našo domačo, to je slovensko državnost, smo federalisti odnosno konfederalisti In republikanci. To menda pisec »Domoljubove44 notice že davno ve iz našega lista. Če hoče kdo cincati, naj cinca — mi pa povemo jasno in naravnost, kaj smo in za čem gremo. Da smo na pravem potu, dokazuje že Velik naval novih naročnikov po novejn letu. če pojde tako naprej, bomo letos našo naklado podvojili. Kajti končno vendarle ljudje vedo, da nismo nikoli mislili niti hoteli, da bi se Hrvati za nas bojevali. Rekli pa smo ponovno, da je za zmago treba skupne fronte Slovencev, Hrvatov, Bosancev, Vojvodincev in tudi pametnih Srbijancev, če jih je kaj. če bi Slovenci sami mogli doseči zmago, bi jo morali že
davno imetij, zakaj pa je nimamo? Tudi na to bo treba odgovoriti! ,
Vsak slovenski federalist in republikanec bodi član »Združenja slovenskih avtonomistov44!
Odkod ima »Avtonomist« svoj republikansko - federalističen program? Eni pravijo, da imamo' ta program od Radiča, ker tudi Radičeva stranka zagovarja federalizem in republikanstvo. Drugi pravijo, da ga imamo od starih socialnih demokratov, ki so že zdavnaj pred vojno zagovarjali »balkansko federativno republiko.« Tretji pravijo, da smo si izposodili oboje iz Amerike, kjer imajo federativno republiko že nad 100 let. Tako ugibajo razni ljudje različno. Posebno radi ugibajo tako taki ljudje, ki kar ne morejo verjeti, da ima vsak človek možgane zato, da sam ž njimi misli!
Kaj je »Avtonomist«? »Slovenec« pravi, da jo »Avtonomist« »nekako Radičevo glasilo«. — Na prvi strani »Avtonomista« pa stoji za vse, ki znajo brati, jasno in razločno tiskano, da je »Avtonomist« »Glasilo Združenja slovenskih avtonomistov.« Tako je tiskano v vsaki številki »Avtonomista«, za tiste, ki znajo brati.
Kakšen namen ima »Avtonomist«? Namen »Avtonomista« je, da širi med Slovenci zavest, da smo Slovenci narod, ki ima vse tiste pravice do lastnega obstoja kakor jih imajo drugi narodi. Te pravice pa se dajo uveljaviti v danih okolno-stih najbolj v federativno-republi-kansko urejeni državi. Zato zagovarja »Avtonomist« federalizem in republikanstvo. To dvoje bo »Avtonomist« zagovarjal tudi še zanaprej, brez ozira na to, če je to komu prav ali pa ne. Dalje se bo »Avtonomist« trudil, da kolikor mogoče dvigne politično izobrazbo slovenskega ljudstva, da bodo ljudje znali presojati vse politične dogodke s svojimi možgani.
General Thomson, Radič In Slovenci. Angleški general Thomson (Tomažič?) je v angleškem listu »Observer44 napisal več člankov, ti-čočih se Jugoslavije, katero je prepotoval. Pri tej priliki je zapisal o Slovencih, da so »dark, deep and double44. Te besede je skoro nemogoče posloveniti. Komplimenta pa ni v njih za Slovence nobenega. To bi se reklo nribližno, da so »čmuhi, pokrite rihte in dvojezične kače.44 Z besedo »črnuh44 je najbrže mislil »zaostale nevedneže44, kakor so n. pr. kakšna črna zamorska plemena. — Radič, ki je bil tisti čas v Londonu, je uredniku »Observerja44 pisal pismo v katerem je generalove podatke v obče popravil ter se je pri tej priliki prav lepo in odločno zavzel tudi za nas, Slovence; rekel je tam, da je ves generalov opis Slovencev skoz in skoz napačen in da je ravno nasprotno res, to je, da so Slovenci najbolj prosvetljen in napreden del Jugoslavije. (Kolikor vemo, si gospod general sploh niso ogledali Slovenije in Slovencev, ampak so se dali o nas v Belgradu —. poučiti, op. ur.)
Nov davek. V gostilnah in kavarnah so vpeljali na belgrajski ukaz novo plačilne listke. Vsak gost, ki dobi pisan račun, mora plačati 20 par oziroma v pomanjkanju drobiža 1 krono. Listki imajo samo srbsko besedilo in so tiskani v cirilici. Slovensko »narodno« časopisje molči na ta nov udarec na enakopravnost kot grob!
Cene vsakdanjih življenskih potrebščin so narastle tekom lanskega leta po raznih uradnih ugotovitvah povprečno za 50 odstkov, plače javnih in privatnih nameščencev so pa ostale večinoma neizpre-menjene, vsled česar vlada med temi ljudmi splošna zadovoljnost.
Barantanje za mandat. Za ljubljanski državnozborski mandat, ki ga ima sedaj poslanec orof. Reisner, se bije med »mladimi44 demokrati in med »starimi44 naprednjaki hud boj. »Mladi44 pravijo, naj »stari44 plačajo polovico volilnih stroškov, pa se bo prof. Reisner po dogovoru umaknil dr. Ravniharju, »stari44 pa zopet pra-
■Stran 4. r
..*A V T O N O M I S T«
t»' rr»r"'trn \ a r\	»1 »
6tev.g.
vijo, da „mladrm“ jiiso pič dolžni. — Tako''je postal državnotfeorski mandat, ki velja povsod po 'svetu kot izraz ljudske volje, danes v Ljubljani navaden kupčijsjd predmet. Doslej še nismo slišali, da bi se bil kakšen ljubljanski volilec proti tej »kupčiji11 oglasil, kar za politično zavednost ljubljanskih ..naprednih" volilcev ni posebno častno znamenje. Videti je, da smatrajo razni »vodilni politiki" in ..politični voditelji4* volilce pri nas Še vedno za »nevedno in nerazsodno maso“, s katero se da poljubno pometati, dočim je stvar v resnici ravno narobe: Volilec je vse, ker je on .poslanca izvolil, poslanec pa se mora pokoriti volji volilcev, ker( ni nič drugega kakor samo izvršni organ volje volilcev. Kdaj se bodo slovenski volilci tega zavedali?
Čudni nazori. V Ljubljani vlada na magistratu občinski svet. Ta občinski svet je kmalu po nastopu svoje vlade znatno zvišal plače mestnim urandikom in delavcem. Proti temu sklepu občinskega sveta se je opozicija pritožila na deželno vlado, ki je prizivu tudi več ali manj ugodila. Z ozirom na qdločbo deželne vlade pa smo brali v nekem listu, da to »ne gre, da bi delavec zaslužil mesečno 4000 dinarjev, uradnik pa samo tri tisoč"! — Te besede so jako grde. Razodevajo namreč silno nevoščljivost, o kateri trdijo, da je splošna slovenska bolezen. Drugič razodevajo te besede, kako silno globoko čepi še naša uradniška inteligenca v starih feudalnih nazorih o veljavi urad-ništva, kakor da bi »uradnik11 moral imeti več kakor kak drugi človek, ki tudi dela! Pravično in socialno je sanjo tako stališče, ki pravi, naj ima kar mu gre; oni pa, ki slučajno ipvma, naj gleda, da bo tudi toliko dobil, kar potrebuje, toda dobil z zaslužkom, ne pa s tem, da hoče odvzemati svojemu tovarišu.
Tobak. Kadilci cigaret se gotovo še dobro spominjajo znanega „zibcenerja“, to je cigaretnega tobaka, ki je veljal 17 starih krajcarjev.
• Kakor vse.drugo, je vojna tudi ta tobak podražila tako, ,da je veljaj koncem 1. 1922 že 6 kron 50 vinarjev, nakar je popolnoma izginil iz prometa. Začetkom tega leta pa so se znani zavojčki zopet pojavili! Nosijo še napis Kr. državni monopol11, cena je označena s 6 kronami 50 vinarjev, n* zadnji strani je natisnjena tudi letnica „1922“, samo prava prodajna cena se je nekoliko spremenila: Zavojček tega tobaka stane namreč danes — 25 kron. Pripominjamo, da od te zvišane prodajne cene tobačni delavci niso dobili doslej nobenega priboljška.
Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejan ijh. Po Schrotten-bachu priredil Franc Kobler. Ljudski oder V. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1923. Cena Din 22. — Vendar enkrat po dolgem času smo dobili ljudsko igro. l;i je polna dramatike in zdravega, krepkega jedra. Dialog je tako kon-cizen in lakoničen, da smemo reči, da niti ene besede odveč v igri. Moraš biti res zbran pri čitanju igre, ako hočeš, da si obdržiš vse niti v roki. Ta krepka kratkost, ta konden-ziranost v besedi pa je presajena na slovenska tla. Ljudje govore kakor grče iz slovenskega hrasta. Idejno je igra tendenčna — za vero ali proti veri — vendar ta ideja ni napisana vidno in doseže svoj vrhunec v prvem in četrtem dejanju, vleče se vse skozi kot rdeča nit, ki kot miselna stolpa začenjata in končujeta igro.
Trboveljski premog in drva dobavlja.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana* Kralj« Petra trg 8. Telefon itev. 220.
Kaj je delnica?
V	dnevnih listih pogosto beremo »Rotkodelsjta banka d. d.« ali pa trgovska družba »Les.d. d.« in podobna imena s pristavkom »d. d.« Kaj pomeni ta dostavek »d. d.«?
»D. d.« je okrajšava za besedi »delniška družba«. Delniške družbe pa so poisebne vrste gospodarske or-ganieacije. •
"Recimo, da odkrije kdo ,na svojem posestvu premogovno žilo ali pa kakšno drugo rudo. Dokler leži ta ruda v zemlji, ni nič vredna. Vrednost dobi šele, ko je dvignjena in spravljena 'v promet. Za kopanje rude pa je trebil mnogo denarja. Plačati je treba delavce, nabaviti je treba drage stroje itd., kar vse mnogo velja.
Vzemimo sedaj, da ima tisti, ki je rudo odkril, sam dovolj denarja, da začne rudnik izkoriščati. Če se loti sam takega podjetja, je seveda tudi on sam neomejen lastnik rudo-kopa in tudi on sam spravlja ves dobiček, ali pa tudi on sam trpi vso izgubo. Tak človek .torej lahko ali silno obogati, lahko pa tudi ob vse pride.
IzgUbe vsega .svojega premoženja se pa vsak človek boji'. Da se takih občutnih izgub izognejo, so našli ljudje poseben način nabiranja tkapjtala r/a izkoriščanje raznih podjetij. Ta način obstoji v tem, da se združi več ljudi, ife dajo na razpolago potreben kapital. Kapital navadno razdale na deleže, od katerih znaša vsak delež po 100 ali po 1000 ali pa še po več kron (dinarjev, lir, frankov itd.). Kdor prevzame en tak delež, mora označeno svoto vplačati, 'kot, potrdilo za vplačano svoto pa dobi posebno listino, na kateri je tiskana svota, ki jo je do-tičnik podpisal oziroma vplačal. Taka listina se imenaije delnica, ker predstavlja natančno označen delež na tistem kapitalu, ki je potreben za pričetek kakega (podjetja.
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
priporoča po nizkih cenah svojo za* togo damskih in žalnih klobukov
■■•■■■■■■■■M
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Vzajemni posojilnici v Ljubljani p. z. z o. z.
■ ■
■ ki se je preselila iz hiše uršu- S Sl linskega samostana poleg nunske :
■	cerkve v lastno novo palačo	na	■
:	Miklošičevi	c. poleg hotela Union.	:
■ ■
■ Hranilne vloge se obrestujejo po 5
\ e% s
■ brez odbitka rentnega in invalid- ■ S skega davka, v tekočem računu t
I	5 Vlo	!
t vezane	za dobo pol leta	t
j	7»	I
u	in	više po dogovoru.	S
S Varnost za hranilne vloge je zelo do- ■
■ bra, ker poseduje Vzaj. pos. relativno g 3 večino delnic stavbne delniSke družbe ■ j hfltela »Union« v Ljubljani. Vrhutega g jj je njena last nova palača ob Miklošičevi ■ 3 cesti, več mestnih hiš, stavbiSč in zem- ■
■ Ijišč v tu in inozemstvu. Denar se lahko ■ » naloži po poštnih položnicah. ^
FR. SLOV NIK
LJUBLJANA, Slapi trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture Obleke po meri se točno izvršujejo.
Nova knjiga!
V	Blasnikovi tiskarni je izšla knjiga:
Dr. Dragotin Lončar
Politika in zgodovina,
ki obsega na 150 straneh pet oddelkov: A. Življenjepisi (Masaryk, Krek, Mahnič, Svetec, Šušteršič in Tavčar), B. Za Jugoslavijo, C. O ustavi v Jugoslaviji O socializmu in komunizmu, D. C slovenski politiki (Zakaj smo izgubili Koroško in Primorsko). Slovenci kupujte in čitajte l Cena Din 30’—. Po pošti Din 30'60.
Knjigarne in prodajalci popust.
THE REK CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon Itev, SOS.
Najboljši pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Cenjene dame in gospodje!
Prejeli smo najnovejše francoske modele sistem »Poiret«. Kdor želi imeti garderobo po najnovejSi modi in špecijalno delo po nizki ceni, naj se obrne na tvrdko
Brata Brunekole
konfekcija in splošna prvovrstna krojačnica Ljubljana, Židovska ulica št. 5. Stranke, ki prineso same blago, ista postrežba.
LJUBLJANA
podjetje uspeva, se dobiček razdeli na toliko delov, . 'kolikor je delnic. Če pa podjetje propade, ne more nihče izgubiti vsega svojega premoženja, ampak le toliko, kolikor je prevzel delnic.
Za osnovanje delniško družbe je pa treba posebnega oblastnega dovoljenja. Ko izda oblast taiko dovoljenje, podjetniki navadno objavijo v dnevnih listih, da iščejo »delničarje«, t. j. ljudi, ki so pripravljeni prevzeti večje ali maniše število delnic.
Ce podjet je dobro nese, n. pr. 20 procentov, dočim znaša obrestna mera v hranilnicah le 5 procentov, potem je jasno, da postane delnica mnogo več vredna kakor j« veljala pri podpisu.- Delnica za 100 ;kron, ki nese 20 procentov (pri običajni obrestni mani po 5%), ni vredna le 100, ampak 400 kron, ker v hranilnico moram vložiti 400 kron, če hočem dobiti čez eno Jeto 20 kron obresti, dočim že delnica za 100 kron lahko neso ravno toliko, če podjetje uspeva. Ce pa podjetje ne uspeva, pa ne morem več izgubiti kot 100 ikron, ker sem obvezen pri izgubi samo za toliko, kolikor sem podpisal.
S pomočjo delnic in delniškega kapitala je lahko mogoče zasnovati največja podjetja, ker deluje v delniških družbah združen kapital mnogih oseb, ki ga posameznik ali sploh no premore ali pa nerad niski-ra. Zato danes grade železnice, velike vodne in električne naprave, rudnike itd. večinoma le s pomočjo delnic in delniškega kapitala.
Med našim ljudstvom je ta način zbiranja .kapitala še malo razširjen. Napačno pa ne bi bilo, če bi tudi pri nas po deželi ljudje nekoliko vedeli, kaj je delnica, ker bi na ta način lahko marsikaj izvršili v svojo korist sami, kar jim izvršujejo danes drugi.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petri ft. Tiskarna J. BLASNIKA N AS L. v LhibitanL
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
Vse pisalne9 risalna in iol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic, Ljubljana S«. Petra cemta it. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
Edini tihi pisalni stroj
L C. Smith 4 Bros
Mod. S, brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo: LUDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.|I.
Za€lružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital K to.ooo.ooo.
IzvrSuje vse bančne posle naJtoCnefe lr» najknlantneje
Telefon Slev. 367.