Slovenija

v evropskih

in medc

ˇasovnih

primerjavah ESS

E-VREDNOTE XI.



Niko Toš, ured.

VREDNOTE V PREHODU XI.

Slovenija v evropskih

in medčasovnih primerjavah

ESS 2002–2016

E-VREDNOTE XI./ Ljubljana, 2021



VREDNOTE V PREHODU XI.

Slovenija v evropskih in medčasovnih primerjavah ESS 2002–2016

Niko Toš, ured.

1. elektronska izdaja

Izdajatelj in založnik:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK, Ljubljana Knjižna zbirka:

E - VREDNOTE XI.

Urednica zbirke:

Brina Malnar

Recenzenta:

Slavko Splichal

Hajdeja Iglič

Ureditev besedil in organizacija:

Ivana Kecman

Likovna oprema in prelom:

Polona Mesec Kurdija

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. /

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.

Dostopno prek:

https:/ knjigarna.fdv.si/; www.cjm.si

DOI: 10.51936/9789612359782

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili

v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 64273155

ISBN 978-961-235-978-2 (PDF)

Knjigo je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS.

KAZALO



PREDGOVOR



Vrednote v prehodu – enajstič



Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

PRVI DEL



UVODNE ŠTUDIJE

1.1 Potencial akademske in javnopolitične izrabe



družboslovnih podatkov v Sloveniji:



primer Evropske družboslovne raziskave



Brina Malnar, Milan Šinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

1.2 Raziskovanje zaupanja v institucije sistema



v Sloveniji in Evropi (1991–2003)



Veljko Rus, Niko Toš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39

1.3 Evropska družboslovna raziskava kot poligon



za primerjalno raziskovanje zaupanja v institucije



(2002 in 2014)



Niko Toš, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71

DRUGI DEL



EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA,



ESS 2002–2016

2.1 ESS v Sloveniji – uvodno pojasnilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

2.2 Evropska družboslovna raziskava v Sloveniji –



Slovensko javno mnenje 2016/2 – prikaz rezultatov



letne meritve ESS 2016



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119

A. Mediji, zaupanje soljudem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121

B. Politično zaupanje, orientacije, aktivnosti;



odnos do priseljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123

C. Subjektivna blaginja, vernost, nacionalne identitete . . . . . . . . . . . .130

D. Energetika, podnebne spremembe; energetski viri, poraba . . . . . .140

E. Vprašanja v zvezi z družbeno blaginjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146

F.

Delo, družina, socialno-demografska vprašanja . . . . . . . . . . . . . . .157

HF. Vprašanja o vrednotah (Schwartzov model) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

IF. Eksperimentalna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .180

J. Zaključna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .183

2.3 Evropska družboslovna raziskava v Sloveniji,



medčasovne primerjave, ESS 2002–2016



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .185

A. Mediji, zaupanje soljudem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .186

B. Politične prakse, politično zaupanje,



političneorientacije, odnos do priseljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . .189

C. Subjektivna blaginja, ne-vernost, nacionalne identitete . . . . . . . . .208

D. Energetika, podnebne spremembe;



energetski viri, poraba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .224

E. Vprašanja v zvezi z družbeno blaginjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .224

F.

Delo, družina, socialno-demografska vprašanja . . . . . . . . . . . . . . .228

HF. Vprašanja o vrednotah (Schwartzov model) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .274

IF. Eksperimentalna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .280

J. zaključna vprašanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .283

TRETJI DEL



EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA –



MEDNARONE IN MEDČASOVNE PRIMERJAVE

3.1 ESS: Mednarodne in medčasovne primerjave –



uvodno pojasnilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .289

3.2 Evropska družboslovna raziskava (bloki A, B, C),



mednarodne in medčasovne primerjave



v dvaindvajsetih državah, meritve 2002 in 2014



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .293

A. Mediji, zaupanje soljudem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .294

B. Politično zaupanje, orientacije, aktivnosti;



odnos do priseljevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .306

C. Subjektivna blaginja, ne-vernost, nacionalne identitete . . . . . . . . . 374

3.3 Evropska družboslovna raziskava, ESS 2012,



tematska bloka D – o osebni in družbeni blaginji in E –



o razumevanju in razvoju demokracije; mednarodne



in medčasovne primerjave; rezultati meritev



v devetindvajsetih državah



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .421



(1) O osebni in družbeni blaginji, ESS 2012, tematski blok D . . . . .422



(2) Razumevanje in razvoj demokracije, ESS 2012,



tematski blok E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .461

3.4 Evropska družboslovna raziskava, ESS 2014,



tematska bloka D – stališča do mednarodnih migracij



in E o odnosu do zdravja; mednarodne in medčasovne



primerjave; rezultati meritev v petnajstih državah Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .507



(1) Stališča do mednarodnih migracij, ESS 2014, tematski blok D . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 508



(2) O odnosu do zdravja, ESS 2014, tematski blok E . . . . . . . . . . . .540

ČETRTI DEL



OSNOVNI VREDNOTNI PRESEKI IN STRUKTURE



V EVROPSKIH DRŽAVAH, ESS 2002–2014

4.1 Vrednotni preseki in strukture – uvodno pojasnilo . . . . . . . . .571

4.2 ESS, Tematski bloki A, B, C: izbrane dimenzije,



prikazane kot srednje vrednosti za vse države



in vse meritve



Niko Toš, Živa Broder, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .575





4.3 Razvrščanje evropskih držav glede na prevladujoče



vrednotne orientacije prebivalstev –



podatkovna osnova iz raziskav ESS



Niko Toš, Živa Broder, Špela Zajšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .599

4.3.1 Izražanje političnega zaupanja in zadovoljstva z državo;



razvrščanje držav v skupine A–E ter prikazi meritev



v dveh časovnih presekih za skupine in posamezne države ( ) . . .600

4.3.2 Socialno zaupanje, zadovoljstvo in sreča; razvrščanje držav



v skupine A–E ter prikazi meritev v dveh časovnih presekih



za skupine in posamezne države ( ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .606

4.3.3 Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno -



libertarno); razvrščanje držav v skupine A–E ter prikazi meritev



v dveh časovnih presekih za skupine in posamezne države ( ) . . . 611

RECENZIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 617

7

PREDGOVOR



Vrednote v prehodu – enajstič



Niko Toš

Ko smo v drugi polovici šestdesetih let snovali in prvič izvedli projekt Slovensko javno mnenje (SJM), smo predvideli in pričakovali njegovo trdoživost in ponovljivost, nismo pa se zavedali, da smo s tem vstopili v polstoletni empirični sociološki raziskovalni program. V publikaciji Vrednote v prehodu XI. (VP) in v vseh predhodnih se to potrjuje in utrjuje.

O pomenu programa SJM so bile ob različnih priložnostih izrečene ocene, vredne ponovitve.

Tako je ob izidu četrte knjige VP Veljko Rus zapisal, da »knjige Vrednote v prehodu I.–IV. dokumentirajo štiri desetletja sociološkega empiričnega raziskovanja v okviru projekta SJM . . Pomemben del raziskav SJM je povezan z mednarodnimi projekti, kot so Svetovna in Evropska raziskava vrednot, Evropska družboslovna raziskava itd. To dejstvo je še posebej pomembno, saj odslikava stanje duha v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom – in to v času, ko smo vstopali v Evropsko unijo. Mednarodne primerjave so strokovnjakom in politikom omogočale zanesljivo krmarjenje procesov vključevanja Slovenije v EU. Še pomembnejše pa je dejstvo, da gre za sosledje raziskav, ki beležijo spremembe javnega mnenja v slovenski javnosti za obdobje zadnjih štirih desetletij. To omogoča uvid v to, kako se je kazala družbena kriza in kako so se menjavale vrednote posameznikov v času, ko se je bistveno spreminjala narava slovenske družbe in ko se je oblikovala samostojna slovenska država.

Redke so družbe, ki imajo tako bogato in zanesljivo empirično dokumentacijo o svoji nedavni preteklosti, ki omogoča oblikovanje samopodobe in s tem tudi samozavedanje v širšem evropskem prostoru.«

Leto kasneje, ob izidu pete knjige VP, je Zdravko Mlinar zapisal, da so »Vrednote v prehodu V. dokument iz obsežnega longitudinalnega sociološkega projekta SJM, ki odpira nov, mednarodno primerjalni pogled. V knjigi je zbrano gradivo iz ene najpomembnejših mednarodno primerjalnih raziskav, Evropske družboslovne raziskave (ESS) 2002–2010, ki se je uveljavila kot najpomembnejša družboslovna raziskava v prostoru Evropske unije. Raziskava ESS je v sled svoje metodološke konsekven-

8

tnosti in tematske širine še posebej pomemben in aktualen vir za raziskovanje sveta vrednot sodobnih Evropejcev in znotraj njega vrednot Slovenk in Slovencev. V

njej je zbrano pomembno družboslovno podatkovno gradivo, ki zadeva osrednje teme in dileme v razvoju sodobnih evropskih družb. Dostop do raziskave ESS je sicer odprt preko omrežja družboslovnih podatkovnih arhivov, s to knjigo pa je še bolj neposreden. Gradivo v knjigi ni namenjeno zgolj raziskovalcem-sociologom, temveč tudi analitikom in razmišljevalcem v širokem naboru družboslovnih strok.

S to knjigo, ki dokumentira ESS, in z naslednjimi, ki ji bodo sledile, se dodatno utrjuje pomen projekta SJM kot družboslovne empirične infrastrukture.«

Oceno pomena infrastrukturne zgradbe SJM in njene vključitve v mednarodno primerjalno raziskovanje je pred leti zapisal Karl H. Müller iz Dunaja. »Gledano iz avstrijskega zornega kota nas vedno znova preseneti, s kako obsežnimi in bogatimi podatkovnimi viri razpolaga slovensko primerjalno družboslovje in s kakšnimi izjemnimi dosežki se lahko pohvali. Zdi se, da za tem stoji obsežen inštitut, podoben velikim evropskim inštitutom, kot nemški GESIS, kjer deluje več sto raziskovalcev, ki imajo na voljo dolgoročne finančne vire.

Presenetljivo pri tem je, da je pobudo za slovensko podatkovno bogastvo in pe-stro paleto različnih primerjalnih analiz mogoče pripisati eni osebi, pobudniku in nosilcu projekta SJM. V okviru programa Slovensko javno mnenje je s svojo skupino v zadnjih petih desetletjih razvil program trajnega raziskovanja slovenske družbe in s tem vključil Slovenijo v vse pomembne mednarodne družboslovne raziskave, od International Social Science Program (ISSP) do European Social Survey (ESS). Slovenija ima kot edina t. i. tranzicijska dežela na voljo visoko razvit podatkovni sklad, ki zajema vse ključne stopnje prehoda od republike nekdanje Jugoslavije, prek osamosvojitve in razvoja samostojne državnosti, do njene vklju-

čitve v evropsko skupnost narodov – EU, do pojava krize v zadnjem obdobju. Pri tem se slovenskemu družboslovju z udeležbo v pomembnih mednarodnih raziskovalnih programih odpirajo možnosti evropskih in zunajevropskih primerjav, hkrati pa se Slovenija kot referenčna točka vključuje v primerjalne analize drugih raziskovalcev. Slovenija je z delom raziskovalne skupine SJM in njenega nosilca na področju empiričnega družboslovnega raziskovanja uveljavljena kot evropski primer dobre prakse in pričujoča knjiga to samo potrjuje.«

Ob izidu šeste knjige je o pomenu vključitve programa SJM v mednarodno primerjalno raziskovanje Slavko Splichal zapisal, da »knjiga Vrednote v prehodu VI predstavlja ključne izsledke in probleme dvajsetletnega primerjalnega raziskovanja vrednot v Sloveniji v okviru mednarodnih (evropskih in svetovnih) raziskovalnih programov, v katere so bili dejavno vključeni raziskovalci raziskovalnega projekta Slovensko javno mnenje. Objava medčasovnih primerjav rezultatov šestih meritev vrednot v Sloveniji v okviru Evropske raziskave vrednot in Svetovne raziskave vrednost (1992–2011) ter primerjav 30 evropskih držav v letih 1992 in 2008

9

daje vpogled v obsežno in zahtevno opravljeno raziskovalno delo, ki slovensko empirično družboslovje postavlja ob bok najrazvitejšim raziskovalnim okoljem.

Čeprav so mednarodne primerjalne podatkovne baze ter metodološka in teoretska študijska gradiva projektov dostopni tudi na spletu, njihova objava v knjižni obliki pomembno prispeva k oblikovanju (samo)kritične zavesti o spremembah in protislovjih v vrednotni usmerjenosti slovenskih državljank in državljanov.

Številnim raziskovalcem in raziskovalkam, ki so sodelovali v teh projektih, predvsem nosilcu, ki je že desetletja njihov spiritus agens, je treba izreči zahvalo in priznanje za izjemno zahtevno in odlično opravljeno delo.«

Na posvetovanju o pomenu projekta Slovensko javno mnenje za zgodovinsko raziskovanje je zgodovinar Peter Vodopivec zapisal: »Deset knjig pregledno in dokumentirano predstavljenih raziskav Slovensko javno mnenje od leta 1968 do danes, ki so izšle pod naslovom Vrednote v prehodu, so za zgodovinarja izjemno dragoceno gradivo. Raziskovalci preteklosti lahko pač na osnovi tradicionalnega gradiva, ki nam je na razpolago, le redko sežemo globlje pod dogodkovno površino in natančneje raziščemo in predstavimo širše razpoloženje prebivalstva, njegovo spreminjanje, včasih močno protislovne težnje, interese in vrednote ljudi, njihovo obzorje in čustvovanje. Z objavo rezultatov kompleksno zastavljenih socioloških raziskav, ki povprašujejo po odnosu ljudi do najrazličnejših političnih, druž-

benih, gospodarskih in tudi zelo osebnih, nazorskih, bivanjskih in življenjskih vprašanj in opozarjajo na njihove temeljne vrednote, miselnost in želje, pa se tudi zgodovinopisnemu raziskovanju odpirajo povsem nove možnosti in perspektive.

Knjige Vrednote v prehodu zajamejo čas dobrih dveh desetletij jugoslovanskega pogrezanja v končno krizo in razkrajanja jugoslovanskega socialističnega sistema ter nekaj manj kot treh desetletij po-komunističnih sprememb in življenja v samo-stojni državi, raziskovalcem so prvič omogočile, da z relativno gotovostjo, dokumentirano in v daljšem časovnem loku sledijo spreminjanju političnega, javnega in družbenega ozračja, razpoloženja, opredelitev in vrednot prebivalstva itd. Za vse, ki danes pišejo zgodovino zadnjih pet in več desetletij ali raziskujejo njihove različne razvojne vidike, so izsledki teh raziskav nepogrešljiv in neprecenljiv vir.

Sam si kot zgodovinar – dobesedno – ne morem več predstavljati raziskovanja polpreteklega časa, ne da bi se oprl nanje.«

In končno dodajmo še priložnostno oceno Aleša Debeljaka o projektu SJM kot

»nemara najbolj dolgoročnem in daljnosežnem projektu slovenskega družboslovja«, ki jo je izrekel in zapisal pred dobrimi desetimi leti (2010), ob jubileju enega od članov skupine SJM.

Projekt SJM bo prihodnje leto (2018) dopolnil petdeset let od izvedbe prve empirične raziskave – SJM 1968. Z vključitvijo v ključne mednarodne družboslovne infrastrukturne programe (ISSP, WVS, EVS, ESS) si je, kot pomemben družboslovni infrastrukturni raziskovalni program, odprl perspektivo tudi za v prihodnje.

10



* * *

Knjižni program Vrednote v prehodu smo zasnovali leta 1997. Tedaj se je zdelo, da bosta nastali dve knjigi. Prva, ki bo dokumentirala vse empirične raziskave SJM v obdobju 1968–1991, in druga knjiga, ki bo zaokrožila prikaz raziskav, izvedenih v tridesetletnem obdobju – do 1998. Medtem se je izkazalo, da se je knjižni program razvijal vzporedno z razvojem SJM vse do leta 2017, ko je pred nami ta, enajsta knjiga (VP XI.) – in tako močno presega prvotna in vmesna pričakovanja. V predgovoru prve knjige je zapisan cilj: popolna objava vseh raziskovalnih instrumentov in rezultatov. Ta cilj je bil v veliki meri izpolnjen že s knjigami I.–IV. in dopolnjen s kasnejšimi objavami, še posebej VP X., vključno z enajsto knjigo. V njej je dokumentirana raziskava, ki je potekala s konca lanskega (2016) v letošnje leto, ESS 2016.

Knjižni projekt VP je sledil tudi drugemu pomembnemu cilju: odpiranju pogleda v mednarodni primerjalni družboslovni prostor. S knjigami VP V., ki je bila v celoti namenjena Evropski družboslovni raziskavi; VP VI., ki je bila namenjena Evropski in Svetovni raziskavi vrednot; VP VII., ki je bila v celoti zapolnjena z gradivi Mednarodne družboslovne raziskave, in končno VP XI., ki z objavo gradiv iz Evropske družboslovne raziskave (ESS) zaokroža aktualno stanje poteka tega pomembnega mednarodnega projekta, je tudi ta cilj dosežen. Vmes smo z objavami VP VIII. in VP IX. dokumentirali tematsko širino raziskovalnega programa SJM. V VP VIII. so tako dokumentirane vse mednarodne primerjalne raziskave, ki so potekale vzporedno s programom SJM in se osredotočale v srednje- in vzhodnoevropski prostor. V knjigi VP IX., ki je izšla pod naslovom

»Iz zakladnice socioloških raziskav«, pa smo dokumentirali dva pomembna raziskovalna projekta SJM, prvega, Sociološki vidiki migracij – Slovenci v Nemčiji, ki je potekal v sedemdesetih letih, ter drugega, Socialna struktura jugoslovanske družbe, ki je potekal v osemdesetih letih in je bil najobsežnejši ter hkrati prvi in zadnji vsejugoslovanski empirični sociološki projekt.



* * *

Knjiga Vrednote v prehodu XI. Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah SJM, ESS, ISSP 2002–2016 je zasnovana v štirih delih. Uvodni del zajame tri študije, ki pojasnjujejo oz. ponazorijo mednarodni primerjalni pomen vključenega raziskovalnega gradiva. Prva študija (Malnar, Šinko) prikaže potencial akademske in javnopolitične izrabe družboslovnih podatkov v Sloveniji na primeru Evropske družboslovne raziskave, drugi dve študiji pa se lotevata raziskovanja procesov demokratizacije v sodobnih evropskih in tudi v slovenski družbi, posebej z vidika zaupanja v institucije sistema. V prvi študiji (Rus, Toš) so podana teoretska in metodološka izhodišča za raziskovanje zaupanja v institucije ter prikazani in ovrednoteni rezultati raziskav, opravljenih v Evropi in Sloveniji

11

v devetdesetih letih, druga obravnava (Toš, Zajšek) pa se opre na bogato mednarodno empirično gradivo raziskave ESS kot “poligon za primerjalno raziskovanje zaupanja v institucije sistemov”.

V drugem, ključnem delu knjige so nanizana gradiva, ki dokumentirajo aktualno stanje Evropske družboslovne raziskave. Na prvem mestu (2.2) je vprašalnik ESS

2016 (osmi val) s prikazom sumarnih rezultatov raziskave ESS 2016. V nadaljevanju (2.3) je predstavljen medčasovni primerjalni pregled rezultatov iz osmih valov raziskave ESS, opravljenih na reprezentativnih vzorcih prebivalcev Slovenije v letih 2002–2016. V tem delu se nazorno pokaže postopno spreminjanje pogledov ljudi na pomembne družbene vidike, še posebej v razumevanju družbenosti, soli-darnosti, diskriminacije itd. V četrtem poglavju dela (2.4) so zapisane mednarodne primerjave rezultatov meritev ESS v časovnem razponu od leta 2002 (prvi val) do 2014 (sedmi val). Tematski okvir teh primerjav zajame trajni del raziskave ESS, bloke A, B in C. Medčasovne in mednarodne primerjave jasno pokažejo reze in premike v vrednotah Evropejcev, izriše se vrednotni atlas in v njem po prevladujočih vrednotenjih bližnje skupine držav, kot so skandinavske, osrednje evropske, južnoevropske ter srednje- in vzhodnoevropske. Slovenija, ki se je v mednarodnih primerjavah v devetdesetih letih uvrščala visoko nad srednje- in vzhodnoevropske države in bolj v osrednjeevropski prostor, se v prehodu v drugo desetletje po prevladujočih vrednotenjih umešča v srednje- in vzhodnoevropski vrednotni prostor, pogosto celo v njegovo podnožje. V knjigi Vrednote Slovencev in Evropejcev sva z V. Rusom zapisala, da je “vsako uvrščanje Slovenije v postsocialistično srednjeevropsko skupino držav, torej hoteno ali nehoteno podcenjevanje tega, kar so generacije pred nami že dosegle”. To sva zapisala konec leta 2004 na podlagi raziskav, ki so dosegale prva leta prvega desetletja.

Kasnejši razvoj je mnogo tega, kar je pomenilo podstat in prednost razvoja Slovenije v novem obdobju, spodnesel. Ali bi nekatera poglavja knjige o vrednotah Slovencev morali napisati znova? V zaključnih poglavjih (3.3-3.4) tega dela so nanizani mednarodni primerjalni prikazi tematskih blokov D, E/ ESS 2012 (O

osebni blaginji; O razumevanju demokracije) in D, E/ ESS 2014 (O vrednotenju migracij, O odnosu do zdravja).

V zadnjem delu (4.0) knjige, Vrednotni preseki in strukture v evropskih državah (2002–2014) je podan strnjen pogled na strukturiranost in spreminjanje vrednotnega sveta Evropejcev oz. vrednotenj prebivalstev (vključenih) evropskih držav. Po uvodnih pojasnilih (4.1) sta v dveh poglavjih podana: najprej (4.2), strnjen pogled na ustaljenost oz. spreminjanje vrednotnih orientacij in nato (4.3) poizkus ume-

ščanja držav glede na prevladujoče vrednotne izraze v kulturnovrednotne regije oz. skupine držav (taksonomija). Objave v knjigi VP XI. predstavljajo, skupaj s knjigo VP V., celoto in prikazujejo rezultate raziskav ESS v časovnem razponu od leta 2002 do 2014 (v sedmih valovih) v mednarodnih in medčasovnih razsežjih.

12

Poleg tega pa je v knjigi VP XI. podan pregled medčasovnega poteka raziskav v Sloveniji, vključno z meritvijo leta 2016 (osmi val).

Knjiga Vrednote v prehodu XII. Od raziskav iz 50-letnega obdobja (1968–2018, do pomladi prihodnjega leta) ostajajo še neobjavljene zadnje raziskave ISSP ter raziskava WVS/EVS, ki poteka prav zdaj (jesen 2017). V knjigi VP XII. bodo tako, poleg uvodnih študij, prikazani neobjavljeni tematski bloki: ISSP 2011, Stališča o zdravju; ISSP 2012: Vrednotenje družine in spolnih vlog; ISSP 2013: Narodne identitete; ISSP 2014: Razumevanje vloge državljana; ISSP 2015: Stališča do dela in ISSP 2016: Razumevanje vloge države. V knjigi bodo prikazane vse izvirne meritve oz. ponovitve meritev tematskih blokov, ki smo jih izvedli na slovenskih vzorcih in vse dostopne meritve iz sodelujočih držav, kar bo odpiralo možnost mednarodnih, medkulturnih primerjav. V to knjigo bo vključen tudi primerjalni pregled rezultatov vseh dosedanjih meritev v okviru projekta WVS/EVS, opravljenih v Sloveniji, vključno z zadnjo meritvijo (jesen 2017).



* * *

Vztrajanje pri Gutenbergovem »principu«, torej pri tiskanju raziskovalnih dokumentov v knjižni obliki, se je morda že ob sprožitvi tega knjižnega programa (VP

I. 1997) zdelo vprašljivo. Še posebej, ker je informacijski val že močno zadel v sam proces raziskovanja, še posebej v poteke zbiranja in analize podatkov. In prav to je omogočilo empirični sociologiji razpredanje širokih in vse bolj trdnih omrežij, v katerih delujejo mednarodno povezani raziskovalci. Rezultati, raziskave in analize se tako ne odpirajo zainteresiranim raziskovalcem le s prebiranjem knjig, revij, temveč tudi s pogledovanjem v sam tok raziskav in z izvirnim analitičnim poseganjem v podatkovna gradiva. Tudi knjižna zbirka VP, ki je zdaj dostopna na internetu kot serija e-knjig, bo v prihodnje dostopna kot elektronsko gradivo, vključno z obsežnimi podatkovnimi bazami in metodološkimi napotki – v vir-tualni obliki, kar bo k analizi spodbujalo prihajajoče generacije družboslovcev.



* * *

V okvirih osnovne zamisli VP, kot se je oblikovala iz sredine 90. let do danes pa vendar le ostaja še »dolg«. Sam ga čutim do ustanovne skupine SJM, ki so jo sestavljali profesorji P. Klinar, B. Markič, C. Trampuž, Z. Roter, Z. Mlinar … ki so, skupaj z menoj, snovali projekt SJM s konca 60. v začetke 90. let – kar dobrega četrt stoletja – in ga iz nacionalnega razvili v mednarodni primerjalni projekt. Gre za dolg do zgodovine in za spoštljiv odnos do raziskovalcev ter velikega števila raziskovancev, ki so v tem obdobju sodelovali v raziskavah, za dokumentiranje njihovih zavzemanj, vrednotenj in delovanja znotraj danih družbenih okvirov in sistemov.





13

Knjiga VP XII., zadnja v seriji raziskovalnih dokumentov SJM 1968–2018, bo tako dopolnila primerjalni pregled raziskav SJM iz prvega obdobja (SJM 1968–1990) in pomeni vzporednico knjigi VP I. Dopolnila pa bo tudi pregled raziskav ISSP, WVS in EVS iz kasnejšega obdobja – vse do danes – z medčasovnimi in mednarodnimi prikazi. S tem bo dokumentiranje 50-letnega raziskovanja v okviru programa SJM končano. Raziskovanje pa bo potekalo naprej…

Kamnik, 27. 7. 2017

Niko Toš

PRVI DEL

UVODNE ŠTUDIJE

17

1.1

Potencial akademske in javnopolitične

izrabe družboslovnih podatkov

v Sloveniji: primer Evropske

družboslovne raziskave1



Brina Malnar, Milan Šinko



Povzetek

Članek analizira možnosti in mehanizme sistematične akademske in javnopolitične izrabe rezultatov Evropske družboslovne raziskave (ESS) v mednarodnem in slovenskem prostoru. V prvem delu izpostavi pomen z dokazi podprtega oblikovanja politik ter primerja različne metode zbiranja in sinteze velikega števila raziskovalnih izsledkov za potrebe neakademskih uporabnikov. V drugem delu na podlagi bibliografskih podatkov predstavi vzorce dosedanje izrabe podatkov ESS

po državah, akademskih disciplinah ter tematskih in javnopolitičnih področjih v obdobju 2014–2003. Nato analizira, kje je z vidika slovenskih analitikov največji potencial pregledne izrabe rezultatov ESS, in ugotavlja, da raziskava ponuja široke možnosti za evaluacijo javnopolitičnih usmeritev, ciljev in deloma ukrepov predvsem na področju blaginjske, ekonomske, priseljenske in družinske politike.

Na koncu se dotakne problematike dostopa do znanstvenih publikacij, ki za zdaj predstavlja veliko oviro neakademskim uporabnikom, ko gre za pregledne študije.

Ključni pojmi: Evropska družboslovna raziskava, sistematični pregled, javnopolitični uporabniki, prost dostop

1 Pomen in metode povzemanja podatkov



za javnopolitične uporabnike

Oblikovalci javnih politik so pod vse večjim pritiskom, da svoje programe in ukrepe utemeljijo na strokovnih spoznanjih. Na drugi strani tudi raziskovalci želijo svoje izsledke prenesti v prakso, pogoj za to pa je, da jih čim bolj učinkovito posredujejo. Vendar pa, kot ugotavljajo analitiki, raziskovalci kljub vse večjemu 1.

Besedilo je ponatis članka, ki je izšel v 53. številki revije Teorija in Praksa (2016)

18

poudarku na strokovnem utemeljevanju politik pogosto s težavo najdejo javnopolitično občinstvo, zato je razkorak med akademskim raziskovanjem in javno politiko predmet številnih komentarjev in raziskav. Študije (Oliver idr. 2014) navajajo različne dejavnike, ki bodisi preprečujejo bodisi vzpodbujajo uporabo raziskovalnih podatkov v javnih politikah. Med preprekami se največkrat omenja odsotnost ustreznih raziskav, pomanjkanje časa ali priložnosti, pomanjkanje ve-

ščin za izrabo podatkov, ter stroški. Nasprotno pa se med vzpodbudami omenja predvsem prisotnost ustreznih študij in podatkov, ter odprt dostop do njih.

Problem s prenosom spoznanj v prakso nastane predvsem zato, ker imajo raziskovalci pogosto drugačne prioritete kot oblikovalci politik. Zaradi pritiska po objavah v znanstvenih revijah namreč mnoge študije nagovarjajo predvsem raziskovalno javnost, malo ali nič pozornosti pa namenjajo prioritetam oblikovalcev politik. Še manj je študij, ki vključijo oblikovalce politik že v fazi izdelave raziskovalnega načrta, od koder izvirajo že več desetletij stari očitki akademskim raziskovalcem, da ne razumejo javnopolitičnih prioritet in procesov (prav tam, 8). Pomemben korekcijski dejavnik je lahko predvsem osebno sodelovanje med oblikovalci politik in raziskovalci oziroma izmenjava znanja, tudi preko tako imenovanih posrednikov znanja (knowledge brokers).

Drugi pomemben dejavnik za prenos spoznanj pa je mnenje oblikovalcev politik o uporabnosti raziskovalnih izsledkov, ki morajo biti čim bolj jasni, relevantni, zanesljivi in kakovostni. Zato tu veliko vlogo igrajo tradicionalne in novejše metode povzemanja podatkov, ki iz vse večje množice študij oziroma publikacij naredijo pregledno, kakovostno in sintetično informacijo. Prav to – torej pregled, selekcija in sinteza – vse bolj postaja ključna naloga akademskih raziskovalcev pri komunikaciji z akterji javnih politik.

1.1 Metode sistematičnega pregleda

Metodološke pristope za povzemanje rezultatov velikega števila študij lahko v gro-bem razdelimo na kvantitativne in kvalitativne. Med kvantitativnimi ima najbolj ugledno mesto sistematični pregled (systematic review), ki se je najprej uveljavil na področju medicinskih raziskav, kot posledica tako imenovane informacijske preobremenitve. Za zadnji dve desetletji je namreč značilna prava eksplozija raziskovalnih rezultatov, ki so na voljo oblikovalcem politik in raziskovalcem.

Glede na to, da se število znanstvenih revij vsako leto povečuje, število objavljenih znanstvenih publikacij pa sega v tisoče je javnopolitičnemu uporabniku skoraj nemogoče slediti aktualnim raziskovalnim izsledkom, razen če se ukvarja z zelo ozkim področjem (Petticrew in Roberts, 2006: 7). Najti informacije torej ni več problem, problem je najti relevantne in zanesljive informacije.

Pomen sistematičnega pregleda za javnopolitične uporabnike je zato predvsem v velikem prihranku časa. Nekdo s strokovnim znanjem na določenem področju

19

zanje opravi pregled ter vsebinsko in metodološko selekcijo informacij, dobljena sinteza pa nato nudi ustrezno podlago za sprejemanje odločitev (Schlosser, 2006: 1; Thomson, 2013: 17). Takšen pregled uporabnikom raziskovalnih rezultatov –

raziskovalcem, odločevalcem in drugim – omogoča organiziranje in prednostno razvrščanje informacij. Konkretni cilj sistematičnega pregled je lahko povratna informacija o uspehu določene javne politike, lahko pa predstavlja podlago za njeno oblikovanje, za ugotavljanje dejavnikov tveganja, za usmerjanje primarnega raziskovanja v premalo obdelane vidike ipd. Cilj je lahko tudi pregled teorij, tipologij, podatkov ali metod na določenem področju (Petticrew in Roberts, 2006; Schlosser, 2006: 2-3; Thomson, 2013: 18; Harden, 2010: 1-2).

Ključni koraki sistematičnega pregleda so oblikovanje raziskovalnega problema, iskanje in pridobivanje vseh relevantnih znanstvenih virov oziroma raziskav, ocena metodološke kakovosti virov, ter ‚nabiranje‘ in sintetiziranje izsledkov (Oliver idr. 2005: 430; Harden, 2010: 3; Roelfs idr. 2013: 76-79). Bistvena lastnost sistematičnega pregleda je, da temelji na celotni populaciji relevantnih znanstvenih rezultatov oziroma publikacij, saj je le na ta način mogoče zagotovi popolnost in nepristranskost pregleda. Identifikacija relevantnih virov se praviloma prične z iskanjem ključnih besed v naslovih in povzetkih člankov bibliografskih baz, ter nadaljuje s pregledom literature v teh virih. Končni cilj je zbrati, kritično ovred-notiti in povzeti izsledke vseh relevantnih študij, kar lahko pomeni več sto ali več tisoč enot, ki proučujejo enako hipotezo ali učinek. S tem se močno zmanjša možnost pristranskega sklepanja oziroma merske napake in s tem možnost, da bi javnopolitični uporabniki svoje odločitve utemeljili na nezanesljivi empirični podlagi (Oliver idr. 2005: 429-436; Petticrew in Roberts, 2006: 3-15). Posamične študije so namreč redko tako kakovostne in vsestranske, da bi bile lahko samostojna podlaga za sklepanje npr. o uspehu določene javne politike.

Prav zaradi tovrstne rigoroznosti in zanesljivosti ugotovitev ima sistematični pregled posebno prestižno mesto, ko gre za z dokazi podprto oblikovanje politik (evidence based policy) , še zlasti, če je uporabljena metoda meta-analize. To pa je mogoče le v primeru, da zbrane študije proučujejo podoben problem (npr. javnopolitično intervencijo), imajo podobno raziskovalno zasnovo (po možnosti z uporabo metode slučajnostnega eksperimenta) in vključujejo nabor podobnih spremenljivk.

Meta-analiza (v ožjem pomenu besede) namreč s statističnimi tehnikami združi oziroma povzame rezultate večjega števila študij v eno samo kvantitativno mero oziroma oceno efekta (več o meta-analizi v Petticrew in Roberts, 2006; Schlosser, 2006; Harden, 2010: 2-3). Zaradi velikega števila empiričnih študij je možnost tovrstne analize velika predvsem na medicinskem področju, zato je tu meta-analiza postala praktično sinonim za sistematični pregled. Narašča pa tudi njena uporaba na družboslovnem področju (Harden, 2010: 2; Roelfs idr. 2013: 89), kjer pa je študij, ki temeljijo na metodi slučajnostnega eksperimenta sorazmerno malo.

20

1.2 Metode nesistematičnega pregleda

V nasprotju z medicino je za družboslovje značilna nižja standardiziranost raziskovalnih pristopov. Tu praviloma ne gre za slučajnostne eksperimente, ki bi na skoraj identičen statističen način merili podobne učinke oziroma preizkušali podobne modele, pač pa za veliko število različnih metod, tako kvalitativnih kot kvantitativnih, različne vrste podatkov itd. (Petticrew in Roberts, 2006). Zato sistematičnega pregleda v ožjem pomenu praviloma ni mogoče izpeljati, pač pa se pogosteje uporabljajo različne metode nesistematičnega pregleda. Ta za razliko od sistematičnega pregleda ne poda enotne končne kvantitativne mere učinka (npr.

koeficienta povezanosti med spremenljivkama), zato pa lahko z njim izpolnimo številne druge cilje, kot je povzemanje izsledkov na različnih tematskih področjih, lahko je pomemben vir idej ali informacij o kontekstu (npr. javne politike). Ena od najbolj uporabljenih različic nesistematičnega pregleda so tako imenovane

‚ študije obsega› (scoping studies). Te se ne osredotočajo na neko ozko analitično vprašanje, kot v sistematičnem pregledu, pač pa so usmerjene v širšo tematiko, kjer je mogoče oziroma nujno vključiti različne raziskovale pristope. To pa obenem pomeni manjšo standardiziranost virov, zato študije obsega populacije relevantnih raziskav praviloma ne selekcionirajo ali obtežujejo po kakovostnem merilu. Njihov namen je predvsem raziskati obseg, razpon in naravo izsledkov na določenem področju, narediti povzetek ter razkriti manjke v primarnem raziskovanju pojava (Arksey in O‘Malley, 2005: 21-22).

Poglavitna točka razlikovanje je torej, da nesistematični pregled zaradi heteroge-nosti študij rezultatov praviloma ne more povzeti z enim koeficientom, pač pa le na način narativne sinteze. Ob tem se odpre prostor za pristranosti v interpretaciji oziroma povzemanju rezultatov, saj ne obstaja enotni pristop oziroma protokol za izdelavo narativnih povzetkov (Thomson, 2013: 19). Obstaja pa nekaj uveljavl-jenih načinov sistematičnega povzemanja in prikazovanja izsledkov, predvsem

‚tabeliranje‘, tj. sistematičen prikaz elementov v tabelah. Gre za elemente kot so imena avtorjev in njihovih institucij, leto izvedbe, opis splošne zasnove študije, geografskega obsega, ključnih besed, raziskovane populacije in podpopulacij, primarnega raziskovalnega vprašanja, uporabljenih teorij, metod in podatkovnih virov, ter ključnih izsledkov po tematskih sklopih. Na podlagi tovrstnih tabel je nato mogoče izdelati sintetično narativno oceno, ki mora vsebovati tudi kritično presojo kakovosti in teže posameznih raziskav vključenih v pregled, oziroma

‚narativno obteževanje‘ izsledkov (več o postopkih nesistematičnega pregleda v Petticrew in Roberts, 2006: 165; Thomson, 2013: 19-20; Arksey in O‘Malley, 2005: 27-28; Varda idr. 2012: 565; Smit in Van Der Graaf, 2012: 36).

‚Obteževanje‘ po merilu kakovosti oziroma njena strokovna presoja je načeloma eden ključnih elementov vseh pregledov, saj morajo bolj kakovostne raziskave v sintetičnem povzetku (statističnem ali narativnem) imeti večjo težo, še zlasti kadar

21

so si izsledki raziskav nasprotujoči. Merila za oceno kakovosti študij so različna.

V enem od pregledov so na primer avtorji kakovost študije ocenjevali na 10 sto-penjski lestvici, ki je vključevala dve bibliometrični merili, 5 letni faktor vpliva znanstvene revije, kjer je bila študija objavljena, ter letno število citatov, ki jih je študija prejela od objave dalje (Roelfs idr. 2013: 87). V drugih pregledih so uporabili tudi bolj vsebinska merila, kot so način vzorčenja, metodološka zasnova študije, zanesljivost in veljavnost metod zbiranja podatkov idr. (Thomas idr. 2004: 180).

Prav odsotnost tovrstne kakovostne presoje je na primer problematična pri metodi

‚štetja glasov‘ (vote count), ki je načeloma najenostavnejša metoda kvantitativnega povzemanja izsledkov, na njej pa implicitno temelji tudi večina običajnih oziroma nesistematičnih pregledov literature v znanstvenih člankih (Petticrew in Roberts, 2006: 183-184). Pri metodi štetja glasov preprosto preštejemo, koliko študij kaže določen rezultat (na primer da je bila neka politika ali ukrep uspešna, ali da obstaja zveza med socialnim položajem in nestrpnostjo do družbenih manjšin ipd.) in koliko jih kaže nasprotno, prevladujoč izid pa vzamemo kot končni odgovor na raziskovalno vprašanje. Pristop torej ne upošteva kakovostnih razlik med raziskavami, zato ga je treba uporabljati previdno, saj se rezultat enakovrednega štetja vseh obstoječih študij lahko precej razlikuje od rezultata dobljenega le na podlagi izbora najboljših študij.

Za razliko od statistične meta analize je torej implicitni cilj narativnega pregleda predvsem nova oziroma višja raven interpretacije in bolj poglobljeno razumevanje pojava, manj pa povzemanje izsledkov z enotno statistično mero (Harden, 2010: 4). Zato se pogosto uporabljajo tudi metode tematske analize, kot so kodiranje besedil in izdelovanje tematskih kazal, kot analitično koristna pa se nasploh kaže kombinacija kvantitativnega in kvalitativnega pregleda, saj slednji pogosto pomaga pojasniti ozadje ali neskladnost kvantitativnih izsledkov.

1.3 Metode računalniške analize

Ob koncu kratkega pregleda metod za analizo in povzemanja rezultatov raziskav izpostavimo še metodo računalniške oziroma avtomatizirane analize vsebine (machine content analysis), ki se spričo hitrega naraščanja elektronskih virov in vse večje informacijske preobremenitve hitro uveljavlja. Drugo ime zanjo je podatkovno ali vsebinsko ‚rudarjenje‘ (content mining), pri čemer gre na akademskem področju predvsem za pregledovanje, razvrščanje in grupiranje besedil in delov besedil iz (potencialno) več tisoč znanstvenih revij na določenem področju (Smit in Van Der Graaf, 2012: 35-36).

Strokovnjaki na področju informatike tovrstno rudarjenje vidijo kot način pre-tvorbe nestrukturiranih vsebin v podatke, ki jih je mogoče analizirati z eno od tehnik tekstovne analize in sinteze. Pri metodi nabiranja informacij (information extraction) so elementi besedila najprej samodejno razvrščeni v predhodno do-

22

ločene kategorije, nato pa je npr. mogoče opazovati statistično povezanost med njimi. Pri metodi povzemanja besedila (text summarization) program samodejno razpozna in logično poveže najpomembnejše dele besedila. Pri tehnikah odgovora na vprašanje (question answering), ki so sicer primernejše za uporabo na praktič-

nih področjih kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, finance, marketing ipd., se s pomočjo računalniške obdelave generira odgovor na raziskovalno vprašanje zastavljeno v naravnem jeziku. Tehnike analize razpoloženja (sentiment analysis ali opinion mining) pa obdelujejo besedila, v katerih ljudje izražajo mnenja do organizacij, posameznikov, dogodkov ali produktov in so v družboslovje zelo uporabne predvsem na področju politične ali sociološke analize javnega mnenja (Gandomi in Haider, 2015: 140).

V navedenih primerih gre zaenkrat pretežno za komercialno uporabo (npr. analizo vsebine sporočil uporabnikov socialnih omrežij, analizo mnenj uporabnikov različnih izdelkov ipd.), vendar pa se računalniška obdelava vsebine vse bolj uveljavlja tudi pri analizi akademskih publikacij oziroma izsledkov. Skeptiki sicer trdijo, da je na tej ravni poleg avtomatske vedno potrebna še ‚ročna‘ obdelava podatkov, če želimo doseči ustrezno raven natančnosti, saj so orodja za avtomatsko analizo še vedno zapletena in primerna le za ožja tematska področja. Optimisti pa poudarjajo predvsem naraščajočo količino digitalnih podatkov na vse več področjih, orodja avtomatizirane analize so po njihovem mnenju vse boljša in preprostejša, potreba po ročni obdelavi pa vse manjša. Kot pomemben korak naprej izpostavljajo tudi vse bolj razširjeno semantično označevanje besedil s strani založnikov znanstvenih publikacij. Nedavna študija med njimi je tako pokazala, da večina redno dobiva zaprosila uporabnikov po ‚vsebinskem rudarjenju‘, katerega končni rezultati so prikazani v obliki zgoščenih informacijskih oblik kot so tabele, indeksi ali ta-ksonomije (klasifikacije) (Smit in Van Der Graaf, 2012: 36-42). Iz raziskovalne skupnosti se torej na založnike ustvarja pritisk po zgoščenih informacijskih pro-duktih kot nečem kar raziskovalci potrebujejo za preživetje v okolju informacijske preobremenitve. Prav dejstvo, da informacijska preobremenitev ustvarja nujno potrebo po kakovostnejši in hitrejši analizi velikih količin vsebinskih podatkov (besedil), po možnosti na avtomatiziran način je točka, kjer tako skeptiki kot optimisti soglašajo.

Kot enega prvih resnejših poskusov računalniške obdelave vsebine na akademskem področju v ilustracijo postopka omenjamo analizo vsebine internetnih študij (Peng idr. 2013). Avtorji so uporabili povsem induktiven pristop, torej so izhajali iz teorije ki je vsebovana v podatkih – na podlagi šestih ključnih besed so določili okvir relevantne populacije 27,340 znanstvenih člankov, ki so obravnavali internet.

Z analizo besed v 25,685 povzetkih člankov so določili prevladujoče tematike, nato pa članke s cluster metodo razvrstili v zaokrožene tematske sklope. V njih so z računalniško obdelavo razpoznali 23,486 različnih uporabljenih besed in ga

23

zožili na seznam 1,885 najbolj uporabljenih besed, prisotnih v vsaj 50 člankih. Na podlagi tega so določili štiri primarne tematske sklope, ki jih študije obravnavajo, in sicer e-zdravje, e-biznis, e-družba in HTIs.

1.4 Zagotavljanje relevantnosti pregleda raziskav Za katerokoli obliko celovitega pregleda raziskav gre, še zlasti pa ko gre za sistematičen pregled, je izdelava pregleda praviloma strokovno kompleksna in časovno zahtevna, saj je včasih za celoten postopek potrebnih več let. Praviloma je tudi draga, saj gre za zelo delovno intenzivno nalogo, ki jo mora opravljati osebje z znanjem in veščinami iz metodologije, obdelave podatkov, zmožnostjo kritične presoje kakovosti študij oziroma publikacij itd. (Thomas idr. 2004: 183). Ena od zadnjih študij delovnega vložka na primer ugotavlja, da se je število delovnih ur vloženih v sistematične preglede gibalo od 216 do 2,518, povprečno število pa je bilo 1,139. Povprečna cena izdelave pregleda je bila $104,750 dolarjev (Petticrew in Roberts, 2006: 49). Stroški so še višji če želimo veljavnost in integriteto pregleda povečati z vključitvijo dveh ali več neodvisnih pregledovalcev ali ekip.

Zato je še toliko bolj pomembno, da ima pregled raziskav jasno določen cilj oziroma uporabnika, raziskovalno vprašanje pa mora biti čim bolj osredotočeno, saj v nasprotnem primeru lahko pregled postane neobvladljivo velik in nesistematičen (Petticrew in Roberts, 2006: 31; Thomson, 2013: 19). V primeru širokih tematik je zato bolje najprej opraviti študijo obsega in narediti narativni povzetek izsledkov, na podlagi česar se nato oblikuje konkretnejše raziskovalno vprašanje in opravi sistematični pregled ali nova primarna raziskava. V bistveno pomoč pri izostritvi raziskovalnega vprašanja so lahko posvetovanja z eksperti na do-ločenem področju, saj bo pregled tem bolj relevanten, kolikor bolj bo odslikaval potrebe končnega uporabnika. To pa je najlažje doseči s tem, da se uporabnike ali deležnike (financerji, izvajalci, oblikovalci javnih politik, drugi odločevalci, uporabniki javnopolitičnih ukrepov in programov) vključi v posvetovanja že v fazi oblikovanja raziskovalnega oziroma ‚preglednega‘ vprašanja (review question), ne pa šele potem, ko je pregled že opravljen.

Kot kažejo raziskave, so najbolj tipične metode zbiranja mnenj oziroma vklju-

čevanja strokovnjakov (expert involvement) polstrukturirani intervjuji, anketni vprašalniki, tematske delavnice, fokusne skupine, konzultacije, Delfi metoda ali ena od oblik opazovanja (Fischer idr. 2013: 2-4). V eni od raziskav javnopolitičnega ukrepanja so na primer avtorji v konzultacije vključili tri skupine deležnikov in s tem dobili dodatne informacije o obsegu relevantnih študij ter vpogled v problematiko vsebinske in finančne učinkovitosti javnih programov, ki ga zgolj na podlagi pregleda literature ne bi dobili (Arksey in O‘Malley, 2005: 29). V drugem projektu pa so avtorji financerjem in ključnim deležnikom najprej predstavili rezultate splošne pregledne študije in nato na podlagi razprave

24

določili podskupino študij za bolj poglobljeno analizo (Oliver idr. 2005: 432).

Tovrstne metode sodelovanja med akademskimi raziskovalci in neakademskimi deležniki torej pomagajo osredotočiti pregledno analizo in jo čim bolj uskladiti s potrebami uporabnikov, kar naj bi bil tudi njen cilj. Ne nazadnje je po koncu opravljene pregledne študije z vidika komunikacije z neakademskimi uporabniki poleg relevantnosti pomemben tudi način prikaza rezultatov (Oliver idr. 2014: 6). Jasnost, zanesljivost, kakovost izvedene študije so pomembni dejavniki pri tem, ali deležniki izsledke tudi dejansko uporabijo v praksi, še zlasti če je drugih empiričnih podlag malo ali so slabe kakovosti.

2 Spremljanje akademske in javnopolitične izrabe ESS



v znanstvenih publikacijah

Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey - ESS2) je najmlajša med velikimi primerjalnimi anketami splošnega družboslovnega tipa in kot del svojega poslanstva izrecno navaja dejavno vlogo pri z dokazi podprtim obliko-vanjem politik, oziroma prenosu akademskih spoznanj na javnopolitično raven.

Navezava na področje javnih politik sicer ni posebnost ESS, saj je velik del študij na družboslovnem področju neposredno relevanten za oblikovalce javnih politik, kot tudi za splošno javnost in medije (Nederhof, 2006, Kyvik, 2003). Tudi javne raziskovalne agencije, ki akademske raziskave finančno omogočajo, vse bolj poudarjajo pomen uporabe izsledkov v javnopolitične namene (Debackere in Gliinzel, 2004). Posebnost ESS je predvsem v tem, da si je med splošnimi primerjalnimi raziskavami najbolj izrecno zastavila cilj, da z uporabo kazalcev družbenega stanja in delovanja sistemskih politik omogoča kontinuirano in sistematično spremljanje procesov v evropskih državah na vseh relevantnih področjih, s poudarkom na spremljanju učinkov teh politik skozi subjektivne zaznave državljanov. Ta

‚optimizem‘ temelji predvsem na dejstvu, da so v metodološkem pogledu najbolj prepoznavna značilnost ESS visoke zahteve glede kakovosti vseh vidikov priprave in izvedbe merskega postopka (ankete), s čimer v praksi dosega najvišjo stopnjo mednarodne primerljivosti podatkov3.

Eden od načinov da ESS dobi povratno informacijo o svoji javnopolitični vlogi je spremljanje strukture 86.000 registriranih uporabnikov. Kot je razvidno iz Tabele 1 večina prihaja iz akademskega okolja, prav tako kot večina od okoli 4000 uporabnikov v Sloveniji. To je tudi pričakovati, saj ta skupina podatke in orodja ESS uporablja pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu oziroma študiju. Druge skupine so sicer bistveno manjše, a podatek da je neakademskih uporabnikov ESS okoli 4400 je pravzaprav presenetljivo ugoden, saj tu ne gre za 2.

http://www.europeansocialsurvey.org/

3.

Kot priznanje za tovrstni metodološki preboj je raziskava leta 2005 prejela tudi najvišjo evropsko znanstveno priznanje, Descartesovo nagrado

25

uporabnike po ‚službeni‘ oziroma ‚strukturni‘ dolžnosti, pač pa njihova uporaba nakazuje izrecni namen prenosa znanja v prakso, tj. v javne politike, gospodarstvo, državljanske pobude in društva ipd.

Tabela 1: Struktura registriranih uporabnikov podatkov ESS, November 2015

tip uporabnika

vsi registrirani

uporabniki

uporabniki ESS

v Sloveniji

študent

54.341

62,9

2.816

74,3

fakultetni raziskovalec ali pedagog

16.950

19,6

754

19,9

doktorski študent

6.721

7,8

61

1,6

zasebni uporabnik

2.361

2,7

-

-

nevladna organizacija

1.586

1,8

21

0,6

vlada, vladna služba

1.525

1,8

39

1,0

zasebno podjetje

1.253

1,5

8

0,2

V nadaljevanju bomo s pomočjo bibliografskih podatkov natančneje analizirali akademsko izrabo podatkov ESS, posredno pa ocenili tudi njeno javnopolitično izrabo oziroma potencial zanjo v širšem evropskem in slovenskem prostoru. To je mogoče, ker ima ESS poleg statistike registriranih uporabnikov in prenesenih datotek, ki jo vodi NSD arhiv, v svojo organizacijsko strukturo vgrajene tudi druge mehanizme sistematičnega spremljanja izrabe svojih podatkov in orodij.

Tako je na podlagi indeksiranja z iskalnikom Google Scholar vsako leto opravljen sistematični bibliometrični pregled akademskih publikacij ESS in prav podatki zbrani s temi študijami predstavljajo empirično podlago za analizo v nadaljevanju (za podroben prikaz metodologije in rezultatov glej Malnar in Müller, 2015: 95-168).

Prva raziskava ESS je bila izvedena leta 2002 (do leta 2014 skupno sedem), prva prosto javno dostopna datoteka pa je bila objavljena leta 2003. Na tej časovni točki so se začele pojavljati metodološke in vsebinske publikacije, ki jih je bilo v prvem letu le 11, v letu 2014 pa že 4164. Hitra rast letnega števila publikacij, kot tudi primerjave s trendi publiciranja primerljivih raziskav (prav tam) kažejo, da je ESS

prinesla značilno dodano vrednost na področje primerjalne analize in se po merilu uporabe uveljavila kot vodilni vir primerjalnih podatkov v Evropi. Razlaga trenda rasti je tako zunanja kot notranja. Po eni strani obstaja nekaj elementov splošnega konteksta, ki pojasnjujejo naraščanje izrabe podatkov primerjalnih družboslovnih raziskav, predvsem vse večja ‚produktivnost‘ akademskih avtorjev v zadnjem desetletju in pol kot posledica načina vrednotenja znanstvene uspešnosti (Kyvik 4.

Definicija ESS publikacije v letnih bibliografskih pregledih: znanstveni članek, knjiga, poglavje v knjigi, delovno gradivo, poročilo ali diplomsko delo v angleškem jeziku, katerega tematika je bodisi metodološka, bodisi vsebinska, pri čemer mora biti v drugem primeru uporabljen vsaj en podatek raziskave ESS na način primarne analize.

26

2003; Guilera idr. 2013). Drugi trend ki vpliva na povečanje izrabe mednarodnih datotek pa je internacionalizacija, tj. vse večja težnja avtorjev, da nagovarjajo mednarodno akademsko občinstvo, kar se kaže v rasti deleža akademskih publikacij v znanstvenih revijah z angleškega govornega področja (Engels idr. 2012).

Zaradi svoje visoke metodološke kakovosti, goste časovne vrste, odprtega dostopa in uporabniku prijaznih online analitičnih orodij je raziskava ESS med tistimi, ki je v smislu uporabe svojih podatkov najbolje ‚unovčila‘ te trende, kot dokazujejo podatki iz letnih bibliometričnih pregledov .

2.1 Akademska izraba raziskave ESS

Kot rečeno prihaja daleč najštevilčnejša skupina uporabnikov ESS iz akademskega področja, pri čemer so z vidika publiciranja aktivni predvsem fakultetni raziskovalci in pedagogi ter doktorski študenti. Gre za strokovnjake z najvišjo ravnjo teoretičnega in metodološkega znanja, ki imajo ključno oziroma poklicno vlogo pri izdelavi primarnih študij, preglednih analiz ter povzemanju in interpretaciji podatkov. Obenem gre za zelo segmentirano populacijo, saj so akademski avtorji praviloma specializirani za določeno področje ali vidik področja. Eden od pomembnejših ciljev letnih pregledov je zato tudi spremljati, katere akademske skupnosti so največji uporabniki podatkov ESS in katere problematike največkrat analizirajo. Področja, kjer je največ primarnih študij, bodo namreč tudi področja, kjer so mogoče pregledne analize in njihova morebitna javnopolitična izraba.

Skupno število ESS publikacij v letih 2003-2014 je bilo 2705, glede na tip publikacij pa so najbolj obsežna kategorija članki v znanstvenih revijah, ki jih je bilo skupno 1281. Prevlada znanstvenih člankov ni presenetljiva in je bila zaznana tudi v številnih drugih študijah (npr. Kyvik 2003; Ware in Mabe 2012; Nederhof 2006). Druga največja skupina so knjige in poglavja v knjigah (472), delovna gradiva (working paper) (470) in konferenčni prispevki (330). Raznolikost publikacij je dobrodošla, saj po ugotovitvah nekaterih raziskav nagovarjajo različne dele akademskega občinstva (Fry idr., 2009). Ker je večina znanstvenih revij profili-rana po akademskih področjih je njihova tematska struktura lahko tudi podlaga za oceno, v katerih disciplinah je izraba ESS podatkov največja. Že vseskozi je največji delež ESS člankov objavljen v socioloških revijah (35.1), nato politoloških (19.2), ekonomskih (11.5), metodoloških (8.1), zdravstvenih (6.3) in psiholoških (5). Tematike, ki jih avtorji v ESS publikacijah najpogosteje obravnavajo pa so politika in politična participacija (600 publikacij), imigracije (338), država blaginje in javne politike (289), delo in trg dela (282), subjektivna blaginja (234), družina in družinske vloge (233), socialni kapital (227), makro ekonomske razmere in kriza (222) ter socialne neenakosti (209).

Struktura področij znanstvenih revij in obravnavanih tematik deloma odraža konceptualno zasnovo ESS vprašalnikov, deloma analitične preference skupin

27

akademskih uporabnikov med katerimi prevladujejo sociologi in politologi, deloma pa dogajanje v širšem družbenem kontekstu. Opaziti je tudi nekatere regionalne preference, kot na primer pogostejšo obravnavo tematike delovanja države blaginje med skandinavskimi avtorji, tematike imigracij med avtorji držav EU-15, ter tematike zdravstvenih neenakosti med vzhodno evropskimi avtorji. Medčasovni trendi pa kažejo na naraščanje števila publikacij, ki obravnavajo tematiko imigracij ter makro ekonomsko situacijo v navezavi na delovanje države blaginje. To nakazuje, da so tako ESS vprašalnik kot akademski uporabniki občutljivi za družbeni kontekst, saj se avtorji vse bolj intenzivno usmerjajo v analizo dveh tematik, ki sta trenutno v evropskem prostoru najbolj pereči - imigracije in multikulturalizem ter ekonomska kriza oziroma globalna ekonomska tekma in njeni lokalni učinki – s čimer vzpostavljajo tudi potencial za informiranje javnopolitičnimh akterjev, ki delujejo na teh področjih.

2.2 Javnopolitična izraba raziskave ESS v publikacijah V letnih bibliografskih pregledih ESS je posredno izmerjen tudi potencial javnopolitične izrabe. Za oceno prisotnosti javnopolitičnih vsebin v publikacijah je uporabljena preprosta in robustna kvantitativna mera – število ključnih besed

‚javna politika‘ oz. ‚javne politike‘ (policy, policies). Ne gre torej za merjenje javnopolitične uporabe rezultatov ESS v praksi, pač pa za ugotavljanje številč-

nosti javnopolitičnih omemb v ESS publikacijah, ki bi lahko predstavljale okvir bodočih preglednih študij.

Kot kažejo podatki, je potenciala za tovrstno ‚rudarjenje‘ precej. V 1488 ESS

publikacijah, ki jih je bilo mogoče pridobiti in analizirati, je bila ključna beseda prisotna v 79 publicističnih enot in sicer povprečno desetkrat. Skupno število omemb javne politike je bilo najmanj 15439, pri čemer se ne upošteva več kot 99

ponovitev na posamezno publikacijo. Na podlagi teh številk je mogoče ugotoviti, da je v akademskih publikacijah ESS močno prisoten element javnopolitičnih vsebin, oziroma da obstaja močna težnja avtorjev po formulaciji izsledkov, sklepov, priporočil ipd., ki bi bili lahko zanimivi za javnopolitične uporabnike. Samo število ključnih besed torej neposredno ne odraža stopnje njihove uporabnosti v javnih politikah, nedvomno pa odraža visoko stopnjo ‚javnopolitične angažiranosti‘ med ESS avtorji. Analiza je nadalje pokazala, da omenjanje javnih politik v publikacijah ni le posplošeno, pač pa so javnopolitične omembe v dveh tretjinah primerov specifične oziroma področne. Največkrat se nanašajo na področje blaginjske politike (320 publikacij), ekonomske (225), imigrantske (215) in družinske (111).

Ta štiri navedena področja javnih politik so torej tista, ki bi jih bilo mogoče na podlagi podatkov ESS najbolje informirati. Logičen začetni korak na vsakem od področij bi bila izdelava splošnega tematskega pregleda z uporabo prej predstavljenih metod, bodisi znotraj ESS, bodisi kot priporočilo javnopolitičnim upo-

28

rabnikom. ESS vsebuje določen delež vprašanj (okoli 100), ki vsebujejo elemente za neposredno evaluacijo ali usmerjanje določenih politik, predvsem na področju blaginje, imigracij in kazenskega prava. Gre za vprašanja tipa ‚kaj naj vlada stori‘

v zvezi z določeno problematiko, zadovoljstvo z delovanjem vlade in države na določenih področjih5, zadovoljstvo z delovanjem državnih organov6, zaželeno ravnanje vlade na določenih področjih (tj. zaželene javnopolitične usmeritve7), zakonodajne rešitve8 in podobno (za podrobnejši pregled vprašanj v ESS raziskavah glej Toš, 2012). Vendar pa so javnopolitično relevantna tudi vsa ostala vprašanja in moduli, saj dejavniki kot so subjektivna blaginja in zadovoljstvo, zaupanje, vrednote in stališča itd. tvorijo normativno okolje oziroma javnopolitični kontekst.

Močno težnjo ESS po javnopolitični relevantnosti nakazuje tudi dejstvo, da skuša raziskava v okviru svojega diseminacijskega delovanja nagovarjati oblikovalce javnih politik tudi z nekaterimi drugimi, bolj neposrednimi kanali, kot so organizacija javnopolitičnih seminarjev, kjer se soočijo akademski in javnopolitični eksperti na določenem področju, ter s prikazi svojih rezultatov v obliki enostavnih, hitro razumljivih publikacij, dostopnih tudi širši javnosti.

3 Perspektive akademske in javnopolitične izrabe



ESS v Sloveniji

V zadnjem delu se bomo osredotočili na izrabo podatkov in rezultatov ESS v Sloveniji. Pomen raziskave ESS za slovenski prostor je predvsem v pridobivanju metodološko zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih druž-

benih področjih ter v možnosti sistematične in veljavne primerjave Slovenije z evropskimi državami. Akademska skupnost je prepoznala ta potencial predvsem pri svojem pedagoškem delu, kot smo lahko videli iz strukture uporabnikov (Tabela 1), prav po zaslugi tovrstne izrabe pa je število registriranih uporabnikov ESS je po glavi prebivalca najvišje prav v Sloveniji.

Po drugi strani pa število znanstvenih publikacij zaradi majhnosti slovenskega družboslovnega prostora ne more dohajati intenzivne pedagoške izrabe. Kot kaže bibliografska študija prihajajo prvi avtorji ESS publikacij (v angleškem jeziku) v obdobju 2003-2014 iz okoli 50 držav, preko 100 publikacij pa imajo prvi avtorji iz 5.

»Povejte, kako učinkovito se vam zdi zagotavljanje zdravstvenega varstva v Sloveniji z vidika porabe časa in denarja.«

6.

»Kako zadovoljni ali nezadovoljni ste bili z odnosom policije do vas ob zadnjem takem dogodku?«

7.

»Če bi vlada morala izbirati med višjimi davki za več podpore socialnim programom ali nižjimi davki ter manj podpore socialnim programom, kaj bi po vašem mnenju morala storiti?«

8.

»Policija bi morala imeti pravico, da nekoga, ki je osumljen načrtovanja teroristič-

nega napada v Sloveniji, zadrži v priporu, dokler ni prepričana, da ni vpleten«

29

Velike Britanije (363), Nemčije (319), ZDA in Kanade (272), Nizozemske (245), Belgije (164), Švedske (150), Španije (137) in Italije (106). Gre praviloma za ve-

čje zahodnoevropske države z velikim številom družboslovnih raziskovalcev in akademikov. Med vzhodnoevropskimi avtorji jih največ prihaja iz Poljske (60), Estonije (52) in Madžarske (32), prvih avtorjev z domicilom v Sloveniji pa je 21.

To je v absolutnem smislu manj, na glavo prebivalca pa primerljivo s podatki iz zahodnoevropskih držav. Številka je morda tudi nekoliko podcenjena, saj se po izsledkih nekaterih študij v mednarodnih večavtorskih publikacijah vzhodnoevropski avtorji manj verjetno pojavljajo kot prvi avtorji (Teodorescu in Andrei, 2011).

Naš argument pa je, da relativno majhno število ESS publikacij slovenskih avtorjev z vidika nekoga, ki želi opraviti sistematičen pregled primerjav Slovenije z evropskimi državami na nekem področju, ne predstavlja problema oziroma omejitve. Slovenija je namreč vključena v mednarodne primerjave v neprimerno večjem obsegu, kot ga kaže število avtorjev z domicilom v Sloveniji, in sicer v okoli 1500 publikacij. To je velik analitični kapital, še zlasti, ker prav primerjave med državami predstavljajo najboljši nadomestek za slučajnostne kontrolirane eksperimente, s katerimi se navadno preverja javnopolitične ukrepe (Haynes idr., 2012), in ki jih praviloma težko izvesti na ravni celotne družbe. Z vidika potenciala za pregledno analizo ali vsebinsko rudarjenje je zato kazalnik vklju-

čenost države v publikacije precej bolj pomemben, kot število prvih avtorjev iz te države.

Poglavitni razlog visoke vključenosti Slovenije je redno izvajanje meritev9. Število sodelujočih držav v prvih sedmih valovih raziskave ESS (v letih 2002 – 2014) se je gibalo med 22 in 31, Slovenija pa je ena od 16 držav, ki so izvedle vseh sedem me-ritev10. Države, ki eno ali več meritev izpustijo, so s tem izključene iz določenega segmenta primerjav, saj s tem izpustijo tudi časovno točko in dva ESS tematska modula. Tako pride do velikih razlik v potencialu za pregledne primerjalne analize, saj je na primer Nemčija vključena v 73.7 vseh ESS študij oziroma publikacij, Albanija in Kosovo pa v manj kot 1. Poleg števila meritev obstajajo tudi nekateri drugi dejavnik, ki vplivajo na analitično vključenost držav, na primer visoki deleži neodgovorov, manjkajoči kontekstualni podatki, neprimerna tipologija države, premajhna velikost analitičnih skupin (npr. imigrantov) in podobno.

Nekatere države imajo tudi višjo ‚primerjalno vrednost‘ kot druge glede na tipične problematike, ki jih obravnavajo avtorji ESS publikacij. Na primer, kljub temu 9.

Raziskavo vsaki dve leti izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množič-

nih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nacionalni koordinator ESS za Slovenijo je dr. Slavko Kurdija 10. Ostale države so: Belgija, Danska, Finska, Francija, Irska, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija

30

da so izvedle le polovico ali celo manj ESS valov, so Grčija, Italija in Luksemburg v publikacije vključene nesorazmerno pogosto. Gre za države, pri katerih se zgoščajo tematsko in tudi javnopolitično ‚privlačne‘ lastnosti, ki povečujejo njihovo primerjalno vrednost in s tem vključitev v analize. Take lastnosti so na primer članstvo v Evropski uniji, s katerim je povezana tudi lahka dostopnost standardiziranih kontekstualnih podatkov, predvsem pa članstvo v EU-15, torej skupini zahodnoevropskih držav za katere so značilni največji problemi povezani z imigracijami, dve med njimi pa se soočata tudi s hudo ekonomsko recesijo.

Slovenija je vključena v 56.1 ESS publikacij oziroma primerjav, s čimer je ob Poljski in Madžarski najbolj analizirana vzhodnoevropska država. To kot rečeno predstavlja velik potencial za pregledno akademsko in javnopolitično izrabo, vendar ne na vseh tematskih in geografskih področjih enako. Kar zadeva geografske primerjave se Slovenija v analizah najpogosteje pojavlja v kombinaciji z vzhodnoevropskimi, mediteranskimi in skandinavskimi državami (Tabela 1, stolpec A).

To je deloma posledica dejstva, da so te države sodelovale v velikem številu ESS

valov, deloma pa gre tudi za preferenčno grupiranja držav s strani avtorjev. Nekaj manj je Slovenija vključena v primerjave s skupino zahodnoevropskih držav, ki prevladujejo v stolpcu B, in ki jih avtorji pogosto primerjajo zgolj med seboj, če zlasti če gre za problematiko migracij. V stolpcu C pa prevladujejo države, ki so izvedle le del ESS valov, zato je potencial primerjav z njimi bistveno manjši, kot v prvih dveh skupinah.

Tabela 2: Zveza med analitično vključenostjo Slovenije in drugih ESS držav (Pearsonov koeficient)

A.

B.

C.

Poljska

0,832

Nizozemska

0,593

Rusija

0,357

Madžarska

0,808

Švica

0,580

Luksemburg

0,355

Češka

0,688

Nemčija

0,579

Izrael

0,339

Portugalska

0,677

Irska

0,568

Latvija

0,315

Finska

0,653

Francija

0,565

Hrvaška

0,277

Španija

0,636

Velika Britanija

0,561

Romunija

0,274

Estonija

0,635

Grčija

0,481

Islandija

0,268

Švedska

0,619

Bolgarija

0,464

Turčija

0,256

Danska

0,610

Avstrija

0,431

Italija

0,246

Belgija

0,609

Ciper

0,429

Litva

0,180

Norveška

0,609

Kosovo

0,056

Slovaška

0,608

Albanija

0,024

Ko gre za tematska področja je Slovenija najpogosteje vključena v študijah, ki obravnavajo politični sistem in participacije, imigracije, subjektivno blaginjo, blaginjske politike in socialni kapital (100 ali več publikacij, Tabela 3). Gre za tematike, ki jih avtorji ESS tudi sicer najpogosteje analizirajo, pogosto z javnopo-

31

litičnimi poudarki. Pri ostalih tematikah je število primerjalnih publikacij med 10 in 94, kar je še vedno obseg, ki bodisi omogoča soliden razpon primerjav, ali pa vsaj informativni vpogled. Še zlasti zato, ker so vsa števila podcenjena, saj ni upoštevan precejšen del plačljivih publikacij (okoli 15 člankov ter večina knjig in poglavij v knjigah), prav tako pa v seštevek še ni vključeno leto 2015. Vendarle pa tabela dobro pokaže razmerja med tematikami, ki so dokaj stabilna, število publikacij pa je seveda z vsakim letom večje11.

Tabela 3: Obseg ESS publikacij z analitično vključenostjo Slovenije po tematskih področjih

tematika

število publikacij,

kjer je vključena Slovenija

politični sistem, participacija, demokracija

194

imigracije, priseljenci, multikulturalizem

128

subjektivna blaginja, sreča, zadovoljstvo

121

blaginjski sistem, blaginjske politike

100

socialni kapital, zaupanje, socialna opora

100

družina, družinske vloge

94

ekonomija, ekonomske razmere, kriza

88

kultura, vrednote

79

zdravje, subjektivno zdravje

68

družbene neenakosti, razredi, sloji

64

starostne skupine, starejši, mladi

59

državljanstvo, družbena participacija

54

spoli, neenakosti med spoloma, spolne manjšine

53

kriminaliteta, korupcija, kazensko pravo

44

izobraževanje, izobraževalni sistem

40

mediji, internet

38

vera, vernost, cerkev

31

Evropa, Evropska Unija

18

tranzicija, postsocializem

12

okolje

10

Kljub podcenjenosti števila publikacij pa je nekaj tematik (tiste na repu prikaza), ki jih na podlagi podatkov ESS zaenkrat ni mogoče resneje obdelovati, saj je število analiz premajhno. Razlog je lahko nezanimanje avtorjev ali pa odsotnost ustreznih kazalnikov v raziskavi. Največji tovrstni očitek ESS se nanaša na slabo oziroma skoraj nikakršno pokritost okoljske problematike, pa tudi digitalne revolucije (Malnar in Müller, 2015: 73). ESS bo prvi problem skušala odpraviti z modulom 11. Tematike, ki jih obravnava 21 publikacij katerih prvi avtorji imajo domicil v Sloveniji pa so: zaupanje policiji, sodstvu, korupcija (6), socialni kapital, zaupanje soljudem (5), družbena participacija, državljanstvo (4), subjektivna kakovost življenja (2), mladina (1), tranzicija (1) in metodologija (1).

32

Klimatske spremembe, ki je bil izveden v letu 2016, kar pa obenem pomeni, da lahko večje število publikacij pričakujemo šele čez nekaj let12.

Kot rečeno so članki v revijah lahko tudi podlaga za določanje akademskega področja, ki mu pripadajo avtorji publikacij. Slovenija je daleč največkrat vključena v analize, ki jih objavljajo znanstvene revije sociološkega področja (201 članek), precej pa tudi revije s področja politologije (91) in ekonomije (75), ter deloma zdravja in zdravstvenega varstva (41). To nakazuje, da je Slovenija primerjalno zanimiva predvsem iz perspektive teh treh akademskih disciplin.

Zadnji prikaz se nanaša na področje javnopolitičnih omemb (Tabela 4). Tu je Slovenija najbolj vključena v publikacije, ki vsebujejo omembe blaginjske politike, ter nato priseljenske in ekonomske. Vključena je tudi v večje število publikacij, ki omenjajo javne politike na splošno. Z vidika vsebinskega rudarjenja so torej to področja, kjer je pričakovati največ izrecnih javnopolitičnih ugotovitev, kar pa ne pomeni, da bi morebitni sistematičen pregled publikacij na nekam področju omejili le na tiste, ki vsebujejo izrecne omembe sektorskih politik.

Tabela 4: Analitična vključenost Slovenije glede na področje javnopolitične omembe področje javnopolitične omembe

število publikacij,

kjer je vključena Slovenija

blaginjska politika

179

imigracijska politika

105

ekonomska politika

61

družinska politika

48

politika trga dela

38

evropska politika

29

kazenska politika

16

zdravstvena politika

14

javna politika – splošno

245

4 Problem dostopnosti znanstvenih publikacij

Ko govorimo o potencialu za pregledno analizo velikega števila člankov in drugih vrst publikacij, se ob koncu ne moremo izogniti problematiki njihove dostopnosti.

Ta je z vidika uporabnika seveda tehnični predpogoj da tovrstni pregled lahko opravi, ob tem pa nikakor ne more predpostaviti, da je dostop po pravilu odprt.

Nasprotno, podatki iz bibliografske študije ESS kažejo, da je dostop za vse uporabnike v precejšnjem obsegu omejen oziroma plačljiv, še zlasti pa to velja za neakademske uporabnike . Od vseh zajetih publikacij jih je bilo z univerzitetnega 12. Za mednarodne primerjave Slovenije na področju okoljskih vrednot pa je mogoče uporabiti rezultate raziskav ISSP, kjer Slovenija prav tako redno sodeluje in kjer je bil modul Okolje (Environment) prvič izveden že leta 1993 (www.issp.org).

33

računalnika dostopnih 75, z domačega pa 39. Ob tem pa obstajajo velike razlike med kategorijami publikacij (Tabela 5). Medtem ko za veliko večino delovnih gradiv in tudi poročil velja, da so odprtega tipa, pa knjige ali poglavja v knjigi praviloma niso brezplačno dostopne. Okoli 54 knjig je sicer deloma dostopnih v obliki predogleda omejenega števila strani, kar pa je lahko koristno zgolj v informativne namene, ne pa za namene preglednih analiz.

Tabela 5: Možnost dostopa do ESS publikacij (november 2015, N=2320) odprtega dostopa

odprtega dostopa

iz univerzitetnega

iz domačega

(FDV) računalnika

računalnika

članek v znanstveni reviji

84,4

21,7

monografija ali poglavje v monografiji

23,0

14,6

delovno gradivo

96,2

94,4

Z vidika slednjih so daleč najpomembnejša kategorija znanstveni članki, ki tudi sicer veljajo za najprestižnejšo, najbolj aktualno, najbolj verodostojno in tudi daleč najbolj množično obliko znanstvenega publiciranja. Britanska študija je na primer v meritvi avgusta 2012 naštela okoli 28,100 aktivnih znanstvenih revij, v katerih je letno objavljenih skupno med 1.7–1.8 milijona znanstvenih člankov (Ware in Mabe, 2012), število pa ves čas raste. V drugi študiji je 93.7 britanskih raziskovalcev ocenilo članke v znanstvenih revijah kot zelo pomembno obliko diseminacije na njihovem področju, konferenčne prispevke je tako ocenilo 34.3, znanstvene monografije pa 33.6 (Fry idr., 2009). Obenem so članki v revijah zaradi svoje ekonomične in dokaj standardizirane oblike tudi najbolj tehnično prikladni za pregledno analizo, zato je še toliko pomembnejši podatek v tabeli, ki kaže na veliko razliko v možnosti dostopa med akademskimi in neakademskimi uporabniki. Z računalnika FDV je bilo mogoče dostopiti do skoraj 85 ESS člankov, z domačega (kot simulacija neakademskega uporabnika) pa le do slabih 22.

Ko gre za izvedbo preglednih analiz torej za akademskega uporabnika dostop do znanstvenih člankov ni večji problem, saj je preko (dragih) naročniških shem univerz mogoče dostopati do velikega dela relevantnih znanstvenih revij . Nasprotno pa je za neakademske uporabnike izvedba preglednih analiz možna le ob nakupu več sto ali celo več tisoč publikacij, pri čemer je povprečna cena nakupa članka novembra 2015 znašala 33€ (podobna je tudi cena nakupa poglavja iz knjige). Res je, da neakademski uporabniki lahko prosto dostopajo do delovnih gradiv, ki so pogosto manj dodelane verzija bodočih člankov v revijah, a ker gre za publikacije brez recenzentske preverbe jih je mogoče uporabiti predvsem v informativne namene. Enako velja za delno dostopne knjige, a ne eno ne drugo ne zadovoljuje pogojem sistematičnega in rigoroznega pregleda. Edina prava alternativna plačilu je tako povezava neakademskih uporabnikov z akademskim izvajalcem, ki bi do publikacij dostopal preko univerzitetnih računalnikov.

34

Mogoče pa je, da bo situacija že v nekaj letih precej drugačna, saj so v zadnjem obdobju zahteve po odprtosti dostopa do podatkov pridobljenih z javnimi sred-stvi vse večje in vse bolj formalizirane. Zaenkrat se pobude bolj osredotočajo na podatkovne baze kot na njih temelječe znanstvene publikacije, a kot kaže tudi tu prihaja do premikov, saj je bilo za leto 2014 z domačega računalnika dostopnih bistveno več znanstvenih člankov (33,8) kot na primer leta 2011 (15,1). Treba pa bo počakati še nekaj meritev oziroma let, da bomo lahko zanesljivo govorili o spremembi publicistične paradigme, kjer zdaj še močno prevladuje plačljiv dostop do člankov.

5 Sklepna razprava

Kot rečeno ESS kot splošna družboslovna raziskava ne ponuja predvsem orodij oziroma kazalnikov za neposredno evaluacijo določenih javnopolitičnih ukrepov, čeprav je manjši del vprašanj tudi takih. Vendar pa to niti ni poglavitni namen ESS, ko gre za javnopolitično relevantnost. Ukrepi so namreč le en, najbolj konkreten element javnih politik, teoretiki pa izpostavljajo še dva splošnejša, prav tako ključna nivoja oblikovanja javnih politik, konceptualnega ter specifične programske vsebine oziroma cilje (Hall, 1993). Na tej ravni ESS vsekakor ponuja močna orodja (kazalnike) za evaluacijo splošnejših usmeritev in ciljev javnih politik, tako v osrednjem longitudinalnem delu vprašalnika, kot v tematskih modulih. Vrednote, stališča in javno mnenje nasploh so pomemben javnopolitični dejavnik, saj predstavljajo kontekst oblikovanja javnih politik oziroma strukturni okvir možnih rešitev za javnopolitične probleme. Javnopolitični ukrepi praviloma ne morejo biti uspešni, če niso prilagojeni razpoloženju javnosti in uokvirjeni na način, ki ustreza konkretnemu družbenemu prostoru (Campbell, 1998: 394-398).

Kot kaže nedavna pregledna analiza odnosa javnega mnenja in oblikovanja javnih politik je zveza med njima prisotna v treh četrtinah študij in je tem močnejša, kolikor bolj je problematika za javnost pomembna (Burnstein, 2014). Vlada oziroma vladajoči politični akterji se po ugotovitvah številnih študij ves čas (seveda pa ne izključno) odzivajo na aktualna ali pričakovana stališča javnosti in to toliko bolj, kolikor večji del javnosti problematika zadeva. Najnovejši primer v Evropi in Sloveniji je gotovo problematika migracij, kjer bo raziskava ESS v prihodnjih letih ponudila odlično možnost tovrstne analize.

Z vidika akademskih in javnopolitičnih uporabnikov v Sloveniji ESS ponuja široko možnost sistematičnih mednarodnih primerjav, tako v smislu preizkušanja teoretičnih modelov in preverjanja hipotez, kot v smislu analize možnosti doseganja javnopolitičnih ciljev ali določanja realističnih strateških usmeritev, glede na normativno strukturno okolje. Na redno sodelovanje Slovenije v ESS in podobnih raziskavah lahko torej gledamo tudi kot na ‚pametno‘ akademsko in javnopolitično investicijo. Majhne države z relativno majhnim številom družboslovnih





35

analitikov si z rednim uvrščanjem v mednarodne datoteke lahko zagotovijo ‚nesorazmerno‘ obsežne, aktualne in metodološko kakovostne povratne informacije v obliki analize družbenih procesov in trendov, ki jih zanje ‚proizvaja‘ celotna mednarodna akademska skupnost. Pogoj, da se ta kapital izkoristi pa je narediti naslednji korak, torej investirati čas in sredstva v to, da se informacije na nekem področju pregleda, sistematizira in sintetizira, saj ta analitični potencial zaenkrat ostaja pretežno neizkoriščen.

V zaključku lahko tudi rečemo, da je osnovna premisa prispevka na nek način nenavadna, saj raziskava oziroma podatkovni vir ni tipično izhodišče za pregledne analize. Praviloma je izhodišče nek koncept oziroma raziskovalno vprašanje, na primer odnos slovenske javnosti do sistema blaginje v primerjalni perspektivi.

V tem primeru bi običajno iskali študije, ki obravnavajo to tematiko, ne glede na podatkovni vir. Zakaj bi se torej omejili le na publikacije, ki temeljijo prav na podatkih ESS? Odgovor je, da za to vsekakor ni nujne potrebe, obenem pa taka omejitev prinese nekatere analitične prednosti. Z vključitvijo širšega niza raziskav bi gotovo dobili dodatno širino v populaciji znanstvenih študij, s čimer bi dosegli večjo stopnjo ‚izčrpnosti‘ sistematskega pregleda. Obenem pa bi s tem povečali razpon v kakovosti študij in vnesli precejšnjo metodološko variabilnost, saj je raven standardiziranosti mednarodnih primerjav znotraj ESS precej večja, kot v primeru, da raziskave kombiniramo. Dodatna prednost pri uporabi publikacij temelječih na eni raziskavi je tudi standardizacija spremenljivk in s tem večja primerljivost študij, kar omogoča celo uporabo najbolj hitre in enostavne metode štetja glasov in olajša narativno sintezo rezultatov. Z vidika preglednih študij je zato omejitev na ESS dobra rešitev predvsem pri tematikah, kjer je publikacij veliko (blaginja, imigracije, delo, družina ipd.), pri ostalih pa je nujno uporabiti tudi publikacije, ki temeljijo na drugih raziskavah.

Viri

Arksey, H., & O‘Malley, L. (2005). Scoping Studies: Towards a Methodological Framework.

International Journal Social Research Methodology, 8 (1), 19-32.

Burnstein, P. (2014). The Impact of Public Opinion on Public Policy: A Review and an Agenda. Political Research Quarterly, 56 (1), 29-40.

Campbell, John L. (1998): Institutional Analysis and the Role of Ideas in Political Economy.

Theory and Society 27 (3): 377-409.

Debackere, K., & Glanzel, W. (2004). Using a bibliometric approach to support research policy making: The case of the Flemish BOF-key. Scientometrics, 59, 253–276.

Engels, C.E., Truyken L. B., Ossenblok, E., & Spruyt, H. J. (2012). Changing publication patterns in the Social Sciences and Humanities, 2000–2009. Scientometrics, 93

(2), 373-390.

Fischer, A., Wentholt, M., Rowe, G., & Frewer, L. (2013). Expert involvement in policy development: A systematic review of current practice. Science and Public Policy, 41 (3), 1-12.





36

Fry, J. , Oppenheim, C., Creaser, C. Johnson, W., Summers, M., White, S., Butters, G., Craven, J., Griffiths, J. & Hartley, D. (2009). Communicating knowledge: How & why UK researchers publish & disseminate their findings. Supporting paper 3: Report and analysis of researcher survey. Loughborough University.

Gandomi, A. & Haider, M. (2015). Beyond the hype: Big data concepts, methods, and analytics. International Journal of Information Management, 35 (2), 137-144.

Hall, P.A. (1993): Policy Paradigms, Social Learning, and the State. Comparative Politics (April): 275-296.

Harden A. (2010). Mixed Methods Systematic Reviews: Integrating. Quantitative and Qualitative Findings. FOCUS - Technical Brief No. 25.

Kyvik, S. (2003). Changing trends in publishing behavior among university faculty, 1980-2000. Scientometrics, 58 (1), 35-48.

Malnar, B. & Müller, K. (2015). Surveys and Reflexivity. A Second-Order Analysis of the European Social Survey (ESS), Edition echoraum, Wien Nederhof A.J. (2006). Bibliometric monitoring of research performance in the Social Sciences and the Humanities: A review. Scientometrics, 66 (1), 81–100.

Oliver, S., Harden, A., Rees, R., Shepherd, J., Brunton, G., Garcia, J., & Oakley, A. (2005).

An emerging framework for including different types of evidence in systematic reviews for public policy . Evaluation, 11 (4), 428-446.

Oliver, K., Innvar, S., Lorenc, T., Woodman, J., & Thomas, J. (2014). A systematic review of barriers to and facilitators of the use of evidence by policymakers. BMC Health Services Research, 14 (2).

Peng, T. Q., Zhang, L., Zhong, Z. J., & Zhu, J. J. H. (2013). Mapping the Landscape of Internet Studies: Text Mining of Social Science Journal Articles 2000-2009. New Media & Society, 15 (5), 644-664.

Petticrew, M., & Roberts., H. (2006). Systematic reviews in the social sciences. A practical guide. Blackwell, Malden, Massachusetts.

Roelfs, DJ. and Shor, E. , Falzon, L. , Davidson, KW., & Schwartz, JE. (2013). Meta-Analysis for Sociology - A Measure-Driven Approach. Bulletin of Sociological Methodology, 117 (1), 75–92.

Schlosser, R. (2006). The Role of Systematic Reviews in Evidence-Based Practice, Research, and Development. FOCUS - Technical Brief No. 15.

Smit, E., & Van Der Graaf, M. (2012). Journal article mining: the scholarly publishers‘

perspective Learned Publishing, 25 (1), 35-46.

Teodorescu, D., & Tudorel, A. (2011). The growth of international collaboration in East European scholarly communities: a bibliometric analysis of journal articles published between 1989 and 2009. Scientometrics, 89 (2), 711–722.

Thomas, B.H., Ciliska, D., Dobbins, M. & Micucci, S. (2004), A Process for Systemati-cally Reviewing the Literature: Providing the Research Evidence for Public Health Nursing Interventions. Worldviews on Evidence-Based Nursing, 1 (3), 176–184.

Thomson, H. (2013). Improving Utility of Evidence Synthesis for Healthy Public Policy: the Three Rs (Relevance, Rigor, and Readability [and Resources]). American Journal of Public Health, 103 (8), e17-e23.

Toš, N. (urednik) (2012) . Vrednote v prehodu V. : Slovenija v evropskih primerjavah : evropska družboslovna raziskava 2002-2010, (Dokumenti SJM, 19). Wien, Echoraum; Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK.





37

Varda, D., Shoup, J. A., & Miller, S. (2012). A Systematic Review of Collaboration and Network Research in the Public Affairs Literature: Implications for Public Health Practice and Research. American Journal of Public Health, 102 (3), 564–571.

Ware, M., & Mabe, M. (2012). The STM report on scientific and scholarly journal publishing. Available at: http:/ www.stm-assoc.org/industry-statistics/the-stm-report/ .

39

1.2

Raziskovanje zaupanja v institucije

sistema v Sloveniji in Evropi

(1991–2003)1



Veljko Rus, Niko Toš



Povzetek

V poglavju Raziskovanje zaupanja v institucije je najprej podana teoretska in metodološka razčlenitev razmerja vrednote – institucije. Institucije so koncentracija moči, ki so posvečene določeni vrednoti, ki izbrano vrednoto ščitijo z močjo.

Poudarjen je samoohranitveni vidik socialnega sistema (racionalni, regulativni, kulturni). Prikazane so ključne raziskave zaupanja v demokracijo oz. zaupanja v institucije (Almond, Verba, 1963) in podani pojmovni temelji za merjenje in analizo zaupanja v institucije. V nadaljevanju pa so prikazani rezultati raziskav, opravljeni v Zahodni, Srednji in Vzhodni Evropi. Poudarek je dan raziskavam zaupanja v institucije, ki zajemajo tudi Slovenijo po devetdesetem letu. Posebej je podan prikaz raziskav, opravljenih v Sloveniji v obdobju 1991–2003 na osnovi širokega nabora v opazovanje vključenih institucij.

Osnovni pojmi: zaupanje v demokracijo, institucije sistema, Zahodna Evropa, Srednja in Vzhodna Evropa, empirično raziskovanje V tem sestavku se lotevamo vrednotenja demokracije s pomočjo koncepta zaupanja, konkretno, zaupanja v institucije demokratičnega sistema. Najprej bomo podali teoretsko utemeljitev in razčlenitev pristopa „zaupanja“, nato pa pokazali na značilnejše raziskave zaupanja na zahodu in vzhodu Evrope – in pri tem poizkušali uvrstiti Slovenijo. V pomembno oporo pri tem nam bo evropska raziskava vrednot. Ali strukturna analiza (na slovenskem vzorcu) in primerjalna analiza v prostoru petnajstih držav pojasnjujeta okoliščine, ki vplivajo na večje ali manjše zaupanje v institucije? In kaj imata skupnega z vrednotenjem demokracije? Pri tem nas zanima, v kolikšni meri je Slovenija v vrednotenju demokracije oz. izražanju zaupanja v institucije evropska in ne predvsem posttranzicijska država.

1.

Sestavek je dopolnjeno in redigirano 9. poglavje iz knjige Rus/Toš, 2005, Vrednote Slovencev in Evropejcev, Dokumenti SJM, str. 333-367.

40

1 Teoretska in metodološka razčlenitev

(1) Sociološki razmislek o institucijah. Najprej se oprimo na razpravo Veljka Rusa (1971) o vrednotah. V institucijah odkriva kolektivno osebnost, ki temeljito opredeljuje vsakodnevno življenje ljudi, bolj kot katera koli druga bližnja ali daljna osebnost. V jedru vsake institucije je namreč sistem vrednot, ki se z močjo aktualizirajo v normah, pravilih in predpisih, ki imajo svojo funkcijo v območju kolektivnega, skupinskega in množičnega delovanja. Pri poizkusu sociološke de-finicije institucij se opre na znano Stinchcombovo (1968) definicijo: institucija je koncentracija moči, ki je posebej posvečena določeni vrednoti, oz. tisto sredstvo, ki zaščiti vrednoto z močjo. Institucije so tem učinkovitejše, čim tesnejša je zveza med močjo in vrednoto. Če je moč v rokah oseb, skupin, ki se najbolj istovetijo z vrednotami institucije, lahko pričakujemo, da bodo te vrednote določevale tudi procese odločanja. Rus pravi, da lahko pričakujemo visoko nestabilnost celotne družbene aktivnosti, porast negotovosti in upad družbene dejavnosti, če center moči ni hkrati tudi intimno navezan na vrednote institucije ali če je center moči brez vrednotne usmeritve. Vrednote, obravnavane v družbenem kontekstu, dolgoročno usmerjajo dejavnosti na institucionalni ravni, kar omogoča povezanost medinstitucialnih razmerij v celotni družbi. S tem posebej poudari strukturno-

-funkcionalni vidik institucij. Institucije so – v okviru strukturalno-funkcionalne razlage – nadomestek družbenega instinkta za stabilizacijo človeškega ravnanja in vedenja. S tem je poudarjen samoohranitveni vidik socialnega sistema. Razliko-vati kaže med tremi momenti institucij: racionalnim, regulativnim in kulturnim.

Racionalni vidik ureja preplet socialnih razmerij in vlog ter preplet materialnih in socialnih menjav oz. menjalnih razmerij; regulativni vidik ureja razporejanje moči in razdeljevanje družbenih nagrad; kulturni vidik predstavlja institucije v ideologijah in izraznih (ekspresivnih) simbolih – in tako nakazuje smiselne povezave znotraj socialnega sistema.

Vse večja institucionalizacija družbenega življenja se po Rusu med drugim izraža tudi v dejstvu, da vrednote zgubljajo intimnost, povečuje pa se pomen instituci-aliziranih vrednot. Vse več družbenih področij dejavnosti se institucionalizira

… To pa pomeni, da so vrednote že vgrajene v družbene aktivnosti, ki so nam na razpolago. Cela področja in vrste aktivnosti človeka so vnaprej normirane, formalizirane in standardizirane. V vsakodnevnem življenju delujejo institucije kot samo po sebi razumljive in ustvarjajo vtis nespremenljivosti. Gledano kulturnozgodovinsko in politično, so institucije v nenehnem spreminjanju; poteka proces institucionalizacije in deinstitucionalizacije, kar je povezano z zgoščanjem ali redčenjem socialnih odnosov in njim primernih regulacij, ki potekajo v razmerju med personaliziranjem in tipiziranjem, v spreminjanju predstav o legitimnosti, spreminjanju kognitivnih in normativnih interpretacij ter v spreminjanju potekov uporabe negativnih in pozitivnih sankcij (Bühl 1988).

41

(2) Pomen zaupanja za demokracijo; zaupanje v institucije. Almond in Verba (1963) sta v svoji, zdaj že klasični raziskavi civilne kulture poudarila pomen zaupanja za nemoteno delovanje demokracij. Zaupanje se tako uveljavi kot ena osrednjih kategorij v raziskovanju političnih kultur, o čemer izčrpno poroča Inglehart (1997).

Pri raziskovanju odnosa ljudi do politike oz. konkretno pri raziskovanju odnosa ljudi do demokracije seveda izhajamo iz predpostavke, da je stopnja legitimnosti v različnih kulturnozgodovinskih sistemih različna. To se izraža tudi v različnih stopnjah zaupanja v konkretne politične oz. institucionalne sisteme. V razvitih demokracijah izhajamo iz predpostavke zaupanja v institucije, v novih demokracijah pa iz predpostavke naraščajočega zaupanja. Gre seveda za poenostavitev pri nakazovanju razlik v izražanju zaupanja v različnih konkretnih sistemih in tudi za vprašanje, bolje, za trditev, da visoko razvit demokratični sistem prav tako predpostavlja, celo terja tudi izražanje nezaupanja. Nezaupanje je izraz neskladja med prevladujočimi individualnimi in kolektivnimi vrednotami oz. neskladja med institucijami kot nosilkami kolektivnih vrednot in nosilci institucionalne moči. Če center moči ni hkrati tudi intimno navezan na vrednote institucije ali če je brez vrednotne orientacije, lahko pričakujemo visoko nestabilnost celotne družbene aktivnosti, porast negotovosti in upad družbene dejavnosti (Rus 1971). Pozitiven odziv na takšno stanje je sprožanje procesa reinstitucionalizacije.

Raziskovalci v zadnjih desetletjih razkrivajo različne primere prehodnih in vsto-pnih stanj v izražanju zaupanja v institucije demokratičnih sistemov. Tako sta npr. Lipset in Schneider (1983) razkrila praznine v zaupanju v najpomembnejše družbene in politične institucije ZDA. Državljani se sicer zavedajo nenadomestlji-vosti institucij, hkrati pa so do njih vse bolj kritični. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci v ZRN, kar se je kazalo še posebej v odnosu do političnih strank. Raziskovanje zaupanja v institucije je v zadnjih desetletjih navrglo celo vrsto pomembnih vidikov, med drugim vprašanje o reverzibilnem razmerju med zaupanjem v ljudi in zaupanjem v institucije, o vplivu konfliktnih struktur na izražanje zaupanja, dalje, kako preferenčna vezanost na koalicijske oz. opozicijske stranke vpliva na izražanje zaupanja itd. Pa tudi, kako kopičenje izkušenj vpliva na izražanje zaupanja; ali vpliva predvsem kopičenje izkušenj na povečano zaupanje pri starejših – ali zgolj njihova konformnost?

(3) Pojmovni temelj za merjenje in analizo zaupanja v institucije. Easton (1975, 447) označuje politično zaupanje kot neko občutje, da so v političnem procesu upoštevani lastni interesi, četudi le ob neznatnem nadzoru nad odgovornimi politiki. Kdor zaupa neki osebi ali instituciji, do nje izraža pozitivno občutje (čustvena sestavina), pripisuje ji pozitivno vrednost (evalvacijska sestavina), vrednotenje praviloma sledi iz moralnih norm in vrednotnih meril. Poleg čustvenih, afektivnih in evalvacijskih sestavin zaupanje vsebuje tudi kognitivne elemente, ki pa so težje določljivi. Zaupanje je vselej povezano z nekim „objektom“, neko

42

osebo (prijateljem, neko skupino, npr. kolegi), neko institucijo (npr. parlamentom, katoliško cerkvijo ipd.) ali pa nekim sistemom (npr. socialno državo, tržnim go-spodarstvom), ki je percipiran kot kolektivni subjekt. Temelji zaupanja so pogosto pozitivno vrednoteni znaki ali lastnosti, ki jih pripisujemo predmetu zaupanja, in ni nujno, da se jih tisti, ki zaupanje izraža, vedno zaveda (Gräf, L., Jagodzinski, V., 1998). Gräf in Jagodzinski se v razpravi o difuzni ali specifični naravi zaupanja (Easton 1975, Fuchs 1981, Luhmann 1989, Gabrijel 1995) dokopljeta do treh ugotovitev, ki jih je vredno povzeti:

Prvič, ali je zaupanje specifično ali difuzno, je odvisno od tega, kako ta pojem uporabljamo in razumemo v vsakokratnem kontekstu. Če tisti, ki zaupa, pričakuje nek poseben rezultat, neko posebno storitev, je zaupanje v tem primeru specifično.

Če je predmet zaupanja cel sistem, ne pa posamezna oseba ali konkretna organizacija, potem je glede na predmet zaupanje difuzno.

Drugič, zaupanju ne kaže pripisovati neomejenih lastnosti, ki so pogosto izpeljane iz njegove difuzne narave. Zaupanje ni vedno in v celoti neodvisno od specifičnih rezultatov. Odpornost proti razočaranjem je povezana predvsem z difuznostjo pričakovanj. Kdor pa računa s čisto določenimi rezultati, je razočaran, če jih ni, in se bo odzval z odtegnitvijo zaupanja. Vprašanji o možnosti posplošitve zaupanja in prenosa zaupanja sta morda bolj pod vplivom konkretnega predmeta zaupanja.

Kdor zaupa posameznim osebam (konkreten predmet zaupanja), še ne zaupa nujno v institucije; kdor pa čuti zaupanje v demokracijo (difuzni predmet zaupanja), ne more čutiti nezaupanja do vseh demokratičnih institucij in njihovih nosilcev.

In tretjič, običajno merjenje zaupanja pokaže praznine v mnogih pogledih, če je postavljen le predmet zaupanja, niso pa vključena tudi pričakovanja, merila vrednotenja in vrednotene lastnosti. Omenjena avtorja sta na teh predpostavkah oblikovala vrsto domnev, ki ustrezajo namenom naše analize. Te domneve so: (1) Minimalni pogoj za nastanek zaupanja v institucije je, da oseba zaznava institucijo. Niso nujni neposredni odnosi, ki temeljijo na osebnih stikih, zadoščajo zaupanja vredni posredovalci. (2) Do institucij, ki jim pripisujemo pozitivno vrednotene lastnosti, laže razvijemo zaupanje. Odnos do vrednot (ponotranjenih norm in prepričanj) lahko pospešuje ali zavira nastajanje zaupanja. (3) V družbi razširjene vrednote in ideologije torej pomembno vplivajo na zaupanje v institucije. Ljudje namreč različno sprejemajo prizadevanja neke institucije, da služi javnemu blagru. Delujoče demokracije se odlikujejo po tem, da tudi konkuren-tom in političnim nasprotnikom ne odrekajo namere, da upoštevajo pravila igre v svobodnem tekmovanju. Zato čutijo tudi do konkurenčnih organizacij neko minimalno zaupanje. Seveda pa tudi v demokracijah zaupanje ni enakovredno razdeljeno na vse institucije. Tam, kjer so se izoblikovali in organizacijsko utrdili trajni spori med skupinami, kjer so torej nastali trajni razkoli (cleavages), je za eno stran v sporu težko, da si pridobi zaupanje druge strani. Za slovenske razmere se





43

zdi, da so ti trajni razkoli v povezavi s polpreteklo zgodovino, s partizanstvom in domobranstvom, vprašanjem narodne sprave, komunizmom in antikomunizmom, z levičarstvom in desničarstvom. Gre torej za razkole na nazorski ravni. Seveda pa so lahko vse pomembnejši tudi kulturno-konfesionalni in socialno-strukturni razkoli. Npr. v razsežju libertarno-konservativno in v razmerah postopnega uveljavljanja neoliberalističnih ekonomskih konceptov razkol v razsežju delavci, sindikati – menedžerji, lastniki kapitala itd. (4) Če se zaupanje v neko institucijo večkrat potrdi, se lahko utrdi in postane neodvisno od posameznega rezultata. Če se zaupanje kopiči več let, skozi daljše (življenjsko) obdobje, lahko iz tega izhaja tudi pozitiven odnos med starostjo in zaupanjem v institucije. (5) Ta domneva je socializacijska: zametki zaupanja v institucije nastajajo v otroštvu. Predvsem velja, da se med primarno socializacijo oblikuje večje ali manjše zaupanje med ljudmi, ki se lahko s širjenjem izkustva in odpiranjem socialne perspektive med sekundarno socializacijo razširi na konkretne osnovne skupine, pa tudi na institucije in sistem kot celoto. (6) Izražanje zaupanja je odvisno tudi od kratkoročnih okoliščin; zaupanje se lahko omaje zaradi nezadostnih rezultatov, zaradi posebnih sprememb v institucijah. To še posebej velja za našo raziskavo, saj naš merski instrument ne zajame samo difuznega, stabilnega in proti razočaranju odpornega zaupanja, ki se oblikuje skozi daljša časovna obdobja, temveč tudi izraze (ne) zaupanja kot odzive na konkretno kratkoročno dogajanje.

Ker z našo analizo vstopamo v prostor petnajstih evropskih držav, ki jih označuje poseben kulturnozgodovinski ter družbeni, gospodarski in politični razvoj, se zdi smiselno, da oblikujemo še (7) predpostavko, namreč, da se v stabilnih tradicionalnih demokracijah, v notranje povezanih družbah z nakopičeno pozitivno izkušnjo o vrednotno skladnem delovanju institucij in dejavnem vključevanju posameznikov in družbenih skupin v njihovo delovanje razvija in utrdi pozitivno vrednotenje institucij bolj kot v družbah, državah, ki jih označujemo kot mlade demokracije, v katerih poteka proces demokratične institucionalizacije in ki jih označujejo predvsem nakopičene izkušnje iz preddemokratičnega razvojnega obdobja.

2 Raziskave zaupanja v institucije v Zahodni



ter Srednji in Vzhodni Evropi v devetdesetih letih (1) Raziskave v Zahodni Evropi. V okviru raziskave Zaupanje v politični sistem je bil v devetdesetih letih izveden poizkus do tedaj najširšega empiričnega ovre-dnotenja problema zaupanja v institucije (Listhaug, Wiberg 1995). Raziskava je temeljila na obsežnem empiričnem gradivu, zbranem v štirinajstih evropskih državah v dveh časovnih presekih2. V analizo je bilo vključenih deset institucij; med njimi cerkev, vojska, sindikati, policija, parlament, velika podjetja itd.

2.

The European Value System Study Group, 1981, 1990.

44

Za razumevanje odnosa ljudi do političnih institucij v Zahodni Evropi je pomembna analiza R. Rosea (Rose 1984), v kateri je šest institucij razvrščenih med vladne (vojska, šolski sistem, pravni sistem, policija, parlament in socialne službe) ter štiri med nevladne (cerkev, tisk, sindikat, velika podjetja). Pokaže se, da ljudje bolj zaupajo vladnim institucijam kot zasebnim. Ko pa v analizo vključimo še rezultate druge meritve (1990 oz. 1992), se potrdi, da je zaupanje v vladne institucije bolj ali manj stabilno ali rahlo upada, medtem ko se zaupanje v zasebne institucije rahlo povečuje. Tako npr. Norveška, Belgija, Švedska in Velika Britanija kažejo upad zaupanja v vladne institucije, nasprotno pa na Danskem zaupanje vanje narašča. Najizraziteje se je povečalo zaupanje v zasebne institucije v Italiji, pa tudi na Nizozemskem in v Španiji. Pri tem vendarle velja splošna ugotovitev, da je zaupanje v vladne institucije v večini držav večje od zaupanja v zasebne institucije (tabela1).

Tabela 1: Zaupanje v institucije v izbranih zahodnoevropskih državah v letih 1990/92 in v Sloveniji v letih 1992, 1995 in 1999.

Velika

Šved- Nem- Nizo- Brita- Fran-

Slovenija

ska

čija zemska nija

cija

Italija Evropa 1992 1995 1999

Cerkev

38

40

32

43

50

63

50

39

37

35

Vojska

49

40

32

81

56

48

50

45

43

42

Izobraže-

valni sistem

70

54

65

47

66

49

67

67

72

80

Pravni sistem

56

65

63

54

58

32

64

50

34

44

Tisk

33

34

36

14

38

39

33

49

42

61

Sindikati

40

36

53

26

32

34

40

27

23

31

Policija

74

70

73

77

67

67

75

51

46

50

Parlament

47

51

54

46

48

32

50

36

24

25

Javne službe

44

39

46

44

49

27

45

40

27

25

Velika podjetja 53

38

49

48

67

62

41

33

37

-

Vir: Basanez, M., Inglehart, R., Moreno, A.: Human Values and Beliefs, A Cros Cultural Source-book, World Value Survey 1990–1993; Mednarodna raziskava vrednot, SJM 92, SJM 95 in SJM 99. Glej Toš, N., ur., Vrednote v prehodu I–III, Dokumenti SJM, Ljubljana 1997–2004.

V skupini vladnih institucij zavzema parlament v vseh opazovanih državah sorazmerno visoko mesto. To velja za Norveško, Finsko, pa tudi za Nemčijo, Irsko, Nizozemsko, Španijo itd. Medčasovna primerjava pa pokaže, da večinoma izražena stopnja zaupanja v parlament v obdobju 1982–1990 bolj ali manj vidno upada. To izrazito velja za Norveško, deloma pa tudi za Islandijo, Nemčijo, Irsko, Francijo, Španijo in tudi za povprečen trend v opazovanih štirinajstih evropskih državah skupaj. V nekaterih od opazovanih držav pa opažamo nasprotno: naraščanje

45

zaupanja v parlament. To se pokaže pri Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji in Italiji. Hkrati opazimo, da je raven izraženega zaupanja v parlament v posameznih državah različna. Kljub nakazanemu negativnemu trendu je izraženo zaupanje Norvežanov v parlament še vedno visoko. Visoko je izraženo zaupanje v parlament še pri Fincih, Nizozemcih in Nemcih, medtem ko po najnižji stopnji izraženega zaupanja izstopa Italija.

Med državnimi institucijami so največ zaupanja deležni izobraževalni sistem, vojska in policija. Tudi trend je v teh primerih pozitiven. Tako je za izobraževalni sistem na visoki ravni izraženega zaupanja značilen prevladujoč pozitiven trend, od česar delno odstopajo Belgija, Nizozemska, Italija in še posebej izrazito Velika Britanija. Sorazmerno visoko raven izraženega zaupanja v obeh časovnih presekih in v vseh opazovanih državah uživa policija, čeprav je v posameznih državah trend negativen (Švedska, Belgija, Velika Britanija).

Znotraj skupine institucij civilne družbe zavzema posebno mesto cerkev. Najvišje po stopnji izraženega zaupanja – in visoko med vsemi opazovanimi institucijami –

je cerkev na Irskem in v Islandiji, pa vendarle je v obeh državah opazen negativen trend. V vseh preostalih državah je prav tako opazen bolj ali manj izrazit negativni trend. Najvidneje pa se izrazi v Belgiji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem in v Španiji, kar kaže na potek in širino sekularizacijskih procesov v Zahodni Evropi v opazovanem obdobju.

Če opazujemo izraženo zaupanje v institucije na ravni povprečij opazovanih zahodnoevropskih držav, vidimo, da je po stopnji izraženega zaupanja na prvem mestu policija, sledijo ji izobraževalni sistem, nato pravosodni sistem, vojska, cerkev, velika podjetja, nato parlament, sindikati in tisk itd. V evropskem povprečju je tisk deležen najmanj zaupanja med vsemi opazovanimi institucijami, sledijo pa mu sindikati, medtem ko je parlament uvrščen na nizko šesto mesto med desetimi opazovanimi institucijami.

Primerjava meritev v Sloveniji (WVS: 1992) s prikazanimi zahodnoevropskimi državami v istem časovnem izseku (1990–1992) opozarja na razlike in posebnosti.

Tako je npr. zaupanje v parlament v Sloveniji le na polovici evropskega povprečja in daleč najnižje v primerjavi z opazovanimi državami. Od evropskih povprečij Slovenija odstopa še z nižjim zaupanjem policiji, pravnemu sistemu, sindikatom, cerkvi in podjetjem. Zaupanje v izobraževalni sistem je na ravni evropskega povprečja, zaupanje vojski le neznatno pod njim, zaupanje množičnim občilom pa znatno nad njim. Pri vsem tem je predvsem očitno, da Slovenija po obsegu izraženega zaupanja od opazovanih evropskih držav značilno odstopa. Pokaže pa se, da je tudi v Sloveniji zaupanje v izobraževalni sistem najvišje; visoko pa je tudi zaupanje v policijo in vojsko.

Rezultati novejših meritev (1995, 1999) prvoten vtis v glavnem potrdijo. Končna meritev pokaže, da je zaupanje v parlament izrazito nizko – in močno nižje kot v

46

izhodišču; enako velja za javne službe. Zaupanje močno pritegnejo izobraževalni sistem in množična občila. Tudi tu se izkaže, da je Slovenija mlada demokracija, v kateri državne institucije s tradicijo uživajo več zaupanja kot vrhovna zakonodajna oblast (parlament). Gre za konflikt med državo in državljani? Brez dvoma smo še vedno v obdobju legitimizacije demokratičnega sistema.

(2) Raziskave v Srednji in Vzhodni Evropi. V primerjalni prikaz lahko vključimo tudi izsledke raziskovanja zaupanja v institucije v srednje- in vzhodnoevropskih državah.3 Na podlagi meritev, ki so bile opravljene leta 1995 v desetih srednje- in vzhodnoevropskih državah (tabela 2), lahko ugotovimo, da je med državljani v teh državah zaupanje v institucije nasploh bistveno nižje kot v zahodnoevropskih državah. To še posebej velja za izraženo zaupanje v politične oz. državne institucije. Poleg tega pa opažamo značilne razlike v izraženem zaupanju med posameznimi vzhodno- in srednjeevropskimi državami. Med opazovanimi državami je, denimo, izraženo zaupanje v vlado najvišje v Sloveniji in na Če-

škem; zaupanje v parlament je najvišje na Hrvaškem in v Sloveniji; izraženo zaupanje v cerkev in duhovščino je najvišje v Romuniji in Ukrajini, najnižje pa v Sloveniji in na Češkem; izraženo zaupanje v banke je visoko v Sloveniji, na Slovaškem, v Bolgariji in na Češkem, medtem ko je izrazito nizko v Ukrajini, Belorusiji itd. Med opazovanimi institucijami je najvišjega zaupanja v znatnem delu opazovanih vzhodnoevropskih držav deležna cerkev. To še posebej izstopa pri Romuniji, Ukrajini, Belorusiji in Poljski. Predsednik republike, zvečine neposredno voljen, je pretežno deležen visokega zaupanja in – razen na Slova-

škem – bistveno višjega kot parlament. Družbena gibanja in množična občila so nasploh deležna visokega zaupanja – in bistveno višjega kot parlament in vlada itd. To pušča vtis, da je legitimnost vladnih organizacij torej pogojena s sodelovanjem z nevladnimi.

Iz podobne raziskave v skupini vzhodnoevropskih držav (Plasser, Ulram 1996) pa lahko povzamemo, da izražanje zaupanja v politične institucije v opazovanih državah kaže na razlike med njimi. Tako, denimo, na Madžarskem in Češkem predsednik republike uživa najvišje zaupanje. To je verjetno povezano z njihovimi osebnostmi in omejenimi ustavnimi pooblastili, kar jih dviga nad raven dnevne politike in političnih spopadov ter postavlja v vlogo predstavnikov sistema, moralnih razsojevalcev in iskalcev notranjega ravnotežja in smiselnih kompromisov.

Bistveno drugačen, ustavno in politično, je položaj v Rusiji in na Poljskem, kjer predsednik z velikimi osrednjimi pooblastili, neposrednim vplivom na izvršilno oblast in pravico veta igra vlogo „predsedniško karizmatične“ zaščite ustave (Offe 1994). V takih sistemih predsedniki ne uživajo visokega zaupanja, razen na Hrvaškem, kjer leta 1995 (ob koncu t. i. domovinske vojne) predsednik republike uživa visoko zaupanje prebivalstva.

3.

Raziskava je potekala v okviru projekta New Democracies barometer (Rose 1996).

47

Tabela 2: Zaupanje v izbrane institucije v Sloveniji in srednje-in vzhodnoevropskih državah v letu 1995

Pred-

sednik

množična narodne ženska ekološka

države

vlada parlament republike cerkev

občila

banke gibanja gibanja

Bolgarija

36

26

38

36

12

45

19

19

Češka

43

23

36

26

57

44

32

54

Slovaška

30

25

26

37

37

48

35

53

Madžarska

18

22

37

36

46

35

23

35

Poljska

21

24

29

47

43

39

26

44

Romunija

26

25

48

77

46

41

31

40

Slovenija

43

27

58

25

54

47

46

46

Hrvaška

36

30

51

39

18

28

23

38

Belorusija

15

13

38

53

31

13

34

32

Ukrajina

15

11

31

54

27

15

36

38

Povprečje

28

22

39

43

37

36

30

40

Vir: Rose, R., Haerpfer, Ch.: New Democracies, Barometer IV: A10-Nation Survey, Studies in Public Policy, University of Strathclyde, Glasgow, 1966

Drugi dostopni viri kažejo, da je pomanjkanje zaupanja v politične institucije vidno predvsem v Rusiji, kjer razen vojske – kot ustanove nacionalne identifikacije – vse druge institucije vzbujajo visoko nezaupanje in dvom. Tudi na Poljskem vzbuja vojska zaupanje, medtem ko ga politična elita (parlament, vlada) nima. Celo tradicionalna institucija, kot je poljska cerkev, je izgubila znaten del zaupanja in se je po nezaupanju približala parlamentu in vladi. Podobne vzorce sprememb v izražanju zaupanja lahko odkrijemo tudi na Češkem, le s to razliko, da med ljudmi vlada uživa visoko zaupanje, cerkev in parlament pa bistveno nižje.

S primerjavami med izsledki raziskav v Zahodni, Srednji in Vzhodni Evropi torej lahko ugotovimo, da je izražanje zaupanja v politične institucije v srednje-in vzhodnoevropskem prostoru po družbenih preobratih v sredini devetdesetih let bistveno nižje kot v zahodnoevropskih državah z dolgoletno demokratično tradicijo. Pokaže se, da je tudi zaupanje v civilne institucije nižje kot v zahodnoevropskem prostoru, da pa odstopanja pri tem niso tako izrazita. Kot že rečeno, zaupanje v cerkev v dveh pretežno pravoslavnih državah (Romunija, Ukrajina) daleč presega evropska povprečja, hkrati pa zaupanje v dveh pretežno (Slovenija) oz. delno (Češka) „katoliških državah“ značilno zaostaja za evropskimi povprečji.

To ponazarja posebnost sekularizacijskih procesov, ki v vseh državah t. i. vzhodnega bloka oziroma v postsocialističnih državah niso potekali izenačeno in pod enakimi vplivi. Sekularizacijski procesi v vzhodnoevropskih državah so pretežno potekali prisilno in pogosto le navidezno, primarna ljudska religioznost je ostala globoko zakoreninjena; v Sloveniji in na Češkem pa so sekularizacijski procesi potekali manj pod vplivom politično-sistemskih določilnic in – vsaj v Sloveniji

48

– močno pod vplivom splošnih tokov, značilnih za zahodnoevropski družbeni in kulturni prostor, torej predvsem pod vplivom modernizacijskih procesov (tudi procesov urbanizacije),prevladujočega liberalizma in globalizacije.

Prikazane primerjave srednje- in vzhodnoevropskih držav glede na obseg oz.

moč izraženega zaupanja v politične institucije (parlament, vlada, predsednik) ponujajo pričakovano uvrstitev: na vrhu je Slovenija, sledita ji Hrvaška in Češka, na dnu pa se znajdeta Ukrajina in Belorusija. Pri prvih dveh državah niso brez pomena „preddemokratična“ politična praksa, ki se je razvijala v jugoslovanskem samoupravnem socializmu, in odprtost ter usmerjenost teh dveh (nekdanjih jugo-slovanskih federalnih enot) držav na Zahod. Iz primerjave sredi devetdesetih let sledi, da je v Sloveniji (skupaj s Češko) vlada deležna daleč največjega zaupanja, še z več zaupanja pa izstopa predsednik republike. Izrazito visoko zaupanje uživajo tudi nacionalna banka (Banka Slovenije), kar legitimira gospodarsko razsežnost sistema, in skupaj s Češko in Slovaško ženska gibanja, kar označuje sistem z vidika uveljavljanja človekovih pravic.

3 Raziskave zaupanja v institucije v Sloveniji



v devetdesetih – primerjave in trendi

Če v to primerjalno analizo vključimo podatke iz treh meritev v okviru slovenske raziskave vrednot (tabela 1), ki so bile opravljene v letih 1992, 1995 in 1999, lahko ugotovimo naslednje: glede na nakazana evropska povprečja v izražanju zaupanja v institucije Slovenija značilno zaostaja. Ta odstopanja se kažejo predvsem v odnosu do političnih oz. državnih institucij nasploh, deloma pa tudi nasproti zasebnim institucijam. Pomembna pa so tudi odstopanja med posameznimi opazovanimi institucijami v obeh velikih skupinah. Slovenska raziskava pokaže – in to potrdijo tudi vzporedne raziskave – da je po stopnji zaupanja najbolje uvrščen izobraževalni sistem, na drugo mesto se uvršča policija, sledi ji vojska, nato pa tisk, velika podjetja, cerkev in sindikati. Očiten je tudi prevladujoč negativen trend v izražanju zaupanja. V večini primerov, ko imamo na voljo rezultate dveh ali treh meritev, se pokaže, da je izraženega zaupanja ob poznejši meritvi manj, razen pri izobraževalnem sistemu, množičnih občilih in sindikatih, kjer je trend pozitiven. Najizrazitejše zmanjšanje zaupanja zadeva pravni sistem, parlament, torej državni zbor, in javne službe.

49

Tabela 3: Rezultati meritev zaupanja v institucije v obdobju 1991–2003

(seštevek odgovorov «zaupanje je veliko» in «zaupanje je precejšnje» – v ) SJM91/2 SJM93/1 SJM95/1 SJM97/1 SJM98/2 SJM00/1 SJM01/2 SJM03/3+4

bogu

30

26

32

34

44

42

39

sosedom

38

34

37

29

45

50

49

53

družini in

sorodnikom

88

88

90

87

89

94

91

94

cerkvi in

duhovnikom

26

17

21

17

22

30

27

24

televiziji,

časopisom,

radiu

26

19

27

32

35

52

46

45

izobraževalnim

ustanovam

53

57

72

70

76

83

80

82

sindikatom

16

12

15

13

29

40

36

43

političnim

strankam

11

3

5

6

4

14

9

9

državnemu

zboru

341

15

10

13

9

24

18

22

predsedniku

republike

682

47

36

42

44

59

56

41

vladi

33

14

28

28

26

44

41

35

predsedniku

vlade

32

31

33

48

49

37

vojski

69

42

29

32

35

53

46

55

sodiščem

35

25

26

30

33

45

42

34

policiji

38

21

28

34

37

53

47

45

bankam

12

28

40

46

53

66

66

55

gospodarstvu

podjetjem

17

14

29

27

33

53

45

50

slovenskemu

tolarju

55

53

63

69

70

64

Banki Slovenije

46

50

60

69

68

58

Zvezi NATO

28

45

38

40

EU

33

41

42

56

OZN

37

51

50

52

Vir: Raziskave SJM 1991–2003; CJMMK FDV

1 slovenska skupščina

2 predsedstvo Republike Slovenije

50

Poleg mednarodne raziskave vrednot smo v Sloveniji v obdobju 1991–2003 sistematično letno merili zaupanje v institucije v okviru projekta Slovensko javno mnenje (glej tabelo 3). Pri tem smo zajeli širši nabor institucij, med drugim tudi subjekte iz neformalnega človekovega okolja (družina, sosedi) ter institucije, kot so: slovenski tolar, banke, Banka Slovenije ipd. V opazovanje je bilo tako vključenih več kot trideset različnih institucij oz. subjektov, ki ustrezno zapolnijo sektor dr-

žavnih institucij oz. vej oblasti (zakonodajne, izvršne in sodne), področja družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, sociala), državne organe prisile in varnosti (vojska, policija), meddržavne oz. mednarodne organizme (OZN, EU, Nato), institucije civilne družbe (množična občila, sindikati, cerkev), institucije s področja ekonomije (tolar, banke, podjetja), družbena gibanja itd. Na podlagi teh meritev je mogoče sklepati, da je izražanje zaupanja v opazovane institucije in organizacije v Sloveniji izrazito dinamično in časovno spremenljivo. Očitno je, da so med opazovanimi institucijami velike razlike v izraženi ravni zaupanja. Tako so npr. politične institucije v časovnem izseku 1991–9997 deležne zmanjševanja zaupanja. To še posebej velja za politične stranke, državni zbor, vlado, predsednika vlade, vojsko, sodišča, policijo in tudi za predsednika republike. V tem obdobju se pokaže negativni trend tudi v izražanju zaupanja v sindikate ter v cerkev in duhovščino. Sindikati doživijo v poznejšem obdobju (do leta 2003) izrazit vzpon zaupanja. Pozitiven trend v izražanju zaupanja pa se v tem obdobju kaže tudi v odnosu do slovenskega tolarja, bank nasploh, do gospodarstva oz. velikih podjetij itd.

Po ravni izraženega zaupanja so visoko nad vsemi – na prvem mestu – družina in sorodniki, in to v vsem obdobju opazovanja. Takoj za družino se po stopnji izra-

ženega zaupanja uvrščajo šole in izobraževalne ustanove – in za njimi slovenski tolar, Banka Slovenije ter banke nasploh. Visoko uvrščeni so torej trije „osebki“, ki simbolizirajo človekovo neformalno, kulturno in gospodarsko institucionalno okolje in z njim vrednoti znanje in gospodarska stabilnost. Na dnu po stopnji zaupanja, ki se kaže kot pretežno oz. popolno nezaupanje, pa so politične stranke.

Pri slednjih je razmerje med izraženim nezaupanjem in zaupanjem skrajno neu-godno (25 : 1). Političnim strankam sledijo državni zbor ter cerkev in duhovščina z izraženim prevladujočim nezaupanjem (v razmerju 4 : 1 do 2 : 1).

Primerjava meritev 1991–1998. Če opazujemo spremembe v izražanju zaupanja v institucije z današnjega izhodišča vse do leta 1991 (leto državne osamosvojitve Slovenije), postane očitno vsaj naslednje. Prvič, državne institucije so v izhodišču uživale visoko oziroma srednje zaupanje; nobena druga opazovana institucija ni dosegala tako visokega zaupanja razen izobraževalnih ustanov, ki pa so prav tako področje delovanja države. Druge institucije, med njimi predvsem politične stranke, sindikati, cerkev ter gospodarstvo in banke, so uživale bistveno manj zaupanja – in so se razvrstile na spodnji del lestvice. Bonus, ki ga je ob osamosvojitvi uživala nova demokratična država, je bil izrazit; institucije, ki se umeščajo

51

v prostor ideološkega oz. razrednega spopada, kot so politične stranke, sindikati in cerkev z duhovščino, pa so ljudje ocenjevali z zadržki, pretežno negativno – in izražali prevladujoče nezaupanje do njih. Leta 1998, po osmih letih delovanja demokratične države, je bilo izhodiščno zaupanje v institucije demokratične države potrošeno: zaupanje vanje je močno upadlo! Najočitneje je to pri skupščini oz.

državnem zboru (s 34 na 9 zaupanja); zaupanje policiji se je v vmesnem obdobju zmanjšalo, vendar se je vrnilo na izhodišče (37 ). Izgubo zaupanja pa ugotavljamo še pri predsedniku republike,4 vojski, vladi . . Za vlado je značilno, da v letih 1993–1994 poleg državnega zbora izgubi velik del izhodiščnega zaupanja (33 ) iz leta 1991, a si ga v letih 1995–1996 dokaj povrne (28 ). Drugič, institucije z

„ideološkim“ predznakom so v glavnem ostale na nizkih začetnih položajih na lestvici zaupanja, le da so jih nekatere še poslabšale. Tako je zaupanje v politične stranke skoraj povsem izginilo (z 12 v letu 1991 na 4 v letih 1995 in 1998). Zaupanje v sindikate je v vsem obdobju meritve ostalo relativno stabilno (med 11 in 15 ) in v letu 1998 doseže celo 29 , kar kaže na prebujanje zavesti o zaščitni vlogi sindikalnega gibanja in visokem vrednotenju socialne varnosti, načela enakosti in socialne države. Cerkev je bila med institucijami v tej skupini na izhodišču po izmerjenem zaupanju relativno visoko (1991: 26 ). Vendar je v opazovanem obdobju zaupanje cerkvi najprej močno upadlo (1993: 17 ), nato pa si ga je delno spet povrnila. Tako je cerkev med vsemi opazovanimi institucijami po izraženem zaupanju pristala v letu 1988 na dvanajstem mestu. Nižje kot cerkev so na lestvici zaupanja uvrščeni le še parlament in politične stranke. V obdobju 1991–1998

tako politične stranke, državni zbor in cerkev z duhovščino predstavljajo triado ustanov, ki so po prevladujočem izraženem nezaupanju, po nizkem izraženem zaupanju ter po negativnem trendu oz. po stagnaciji (na nizki ravni) na dnu lestvice zaupanja opazovanih institucij. Medletne primerjave za to obdobje nam pokažejo, da začetno (1991) visoko zaupanje v institucije pluralnega političnega sistema (stranke, parlament, vlada, predsednik, sodišča, policija, vojska) strmo upada in doseže najnižjo točko leta 1995. Tega leta oz. leto pred tem dosežejo najnižje točke izmerjenega zaupanja državni zbor (10 ), politične stranke (4 ), vlada (1993: 14 ), sodišča (24 ), vojska (1995: 29 ), policija (1993: 21 ) in predsednik republike (36 ).

To je bilo obdobje zaostrenega strankarskega spopada, leto pred volitvami (1996), relativni zmagovalci pa so bili „graditelji mostov“ med političnima blokoma. V

celoti gledano je zaupanje v institucije v letu 1998 dovolj izraženo in ne zaostaja za izraženim zaupanjem v letu 1991. Pričakovanja ljudi, državljanov, so bila v tem vmesnem obdobju očitno (pre)visoka, nova politična praksa jih ni zadovoljila.

4.

Upad zaupanja je očiten v preseku 1991–1993, ko skladno s sprejeto Ustavo RS

kolektivno Predsedstvo RS nadomesti individualni, neposredno voljeni predsednik republike. Poznejša nihanja v izražanju zaupanja v predsednika republike so manj izrazita. V primerjavi z drugimi državnimi organi je zaupanje v predsednika republike visoko.

52

Povsem drugače pa se v obdobju 1991–1998 izraža zaupanje do izobraževalnih ustanov, množičnih občil, cerkve in duhovščine, sindikata. Tako je izobra-

ževalnim ustanovam kljub političnim in ideološkim spopadom zaradi šolske reforme uspelo visoko izhodiščno zaupanje (53 ) privzdigniti na najvišjo raven (1998: 76 ). Izobraževalne ustanove, od osnovne šole do univerze, so sinonim za vrednoto znanja, poleg tega pa so pomembne nosilke oblikovanja vrednot in osebne identitete ter družbenega povezovanja. To velja tudi za množična občila v Sloveniji, ki jim je uspelo pridobiti visoko zaupanje (1998: 35 ), četudi je zanje v desnem delu politične javnosti veljalo, da so v rokah politične kontinuitete in služijo nedemokratičnim silam. Za cerkev in duhovščino – glede na prevladujočo cerkev v Sloveniji: za rimskokatoliško cerkev in njeno duhovščino – velja, da je leta 1991 dosegla solidno izhodiščno zaupanje (29 ),5 nato pa je vidno upadlo.

Pozneje je rimskokatoliška cerkev s širitvijo svojega delovanja iz pastoralnega v politični (strankarski) in ekonomski (privatizacija, vračanje cerkvene posesti) prostor izgubila del svoje (civilno)družbene identitete – in s tem zaupanja. Sindikati so vstopili v obdobje nove demokratične institucionalizacije razkrojeni, tako da so nizko začetno zaupanje (1991: 16 ) izgubljali (1993: le še 11 ); so si pa v naslednjih letih močno pridobili zaupanje (1998: 29 !). Ostanejo še trije osebki, ki označujejo gospodarski institucionalni prostor: banke, slovenski tolar in velika podjetja, ki jih povezujemo z vrednotenjem gospodarske stabilnosti.

Zanje velja, da je bilo njihovo začetno zaupanje izjemno nizko (1991: banke 12 , podjetja 17 ), da pa je postopoma naraščalo in doseglo solidno srednjo (podjetja 1998: 33 ) oz. visoko (banke 1998: 53 ) raven zaupanja. Legitimiteto te institucionalne sfere ponazarja visoko zaupanje, ki ga med ljudmi uživa slovenski tolar (1995: 55; 1998: 63 !).

Primerjave meritev 1999–2003. Na prehodu iz predhodnega obdobja zaznamo leta 2000 in 2001 kakovosten premik v izražanju zaupanja v institucije. Pri večini opazovanih institucij so do takrat najvišje izmere zaupanja presežene. To velja celo za politične stranke, pa tudi za predsednika republike, vlado, predsednika vlade, sodišča, policijo in vojsko. Tudi parlament si povrne znaten del izhodiščnega zaupanja. Visoko se uvrstijo vsi gospodarski subjekti in ustanove s področja države blaginje. Bistvenega povečanja zaupanja so deležni množična občila, sindikati in cerkev z duhovščino. Izražanje zaupanja se v poznejših letih – do leta 2003 – sicer umiri in predvsem pri institucijah države (državni zbor, vlada, predsednik republike, predsednik vlade, sodišča, policija …) tudi zniža. Vtis je, da je na prehodu 2000–2002 institucionalni sistem v Sloveniji doživljal vrh podpore in zaupanja.

Med okoliščinami, ki so prispevale k povečevanju splošne podpore in izražanju zaupanja, so poleg ugodnega gospodarskega in družbenega razvoja ter uspešnega 5.

Pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej je bila RKC pomembna udeleženka civilnodružbenega gibanja.

53

poteka evropskega vključevanja brez dvoma prispevali tudi učinki in (negativne) ocene kratkotrajne vlade koalicije desnosredinskih strank konec leta 2000.

Potek legitimizacije institucij, ki ga zaznamo v tem obdobju, zajame tako institucije države oz. političnega sistema, nadnacionalne institucije, pa tudi subjekte iz človekovega neformalnega in civilnodružbenega okolja. Nakazuje se tudi trend retradicionalizacije6 in hkrati internacionalizacije.

Graf 1: Zaupanje v institucije v obdobju 1991-2003

(seštevek odgovorov 'zaupanje je veliko' in 'zaupanje je precejšnje' v %) Končne meritve leta 2003 nakažejo umiritev (upad) visoke splošne podpore in znižanje zaupanja v večino državnih oz. političnih institucij (politične stranke, vlada, predsednik republike, predsednik vlade, policija, sodišča …). Nevladne institucije blaginje (šolstvo, množična občila, sindikati, slovenski tolar) pa so še vedno deležne visokega zaupanja. To je bilo obdobje zaostrovanja kritik (v zna-menju bližnjih parlamentarnih volitev) na račun vlade (korupcija, klientelizem, kriminal); politični spopad se je zaostroval, kar se je pokazalo nasploh v zmanjšanju podpore oblasti – in neposredno v znižanju ravni zaupanja v osrednje državne in politične institucije. Ta gibanja nazorno pokaže graf 1.

6.

Povečuje se zaupanje v Boga: iz povprečno 30 v obdobju 1991–1995 na povprečno 40 v obdobju 1998–2003. Ali gre za retradicionalizacijo ali uspešno evangelizacijo?

Ta niz podatkov ne zadošča za trden sklep.

54

4 Kaj določa izražanje zaupanja v institucije

Domnevne povezave med izražanjem zaupanja v posamične institucije in la-stnostmi posameznikov oz. skupinskimi značilnostmi si v prvem koraku oglejmo na primeru odnosa do državnega zbora in policije. Pri tem je podlaga za analizo podatkovna zbirka raziskave vrednot SJM 1999/3.

Pokaže se, da na opredeljevanje do državnega zbora in policije vpliva pripadnost starostnim skupinam: najmlajši in mlajši (od 18 do 30 let in od 31 do 45 let) so v izrekanju zaupanja obema državnima institucijama daleč bolj zadržani kot starejši in najstarejši. Med najmlajšimi v državni zbor zaupa šestina vseh, med najstarejšimi pa enkrat več. Med najmlajšimi policiji zaupa dobra tretjina, med najstarejšimi pa enkrat več. Ali gre pri tem za nakopičene pozitivne izkušnje?

Ali gre za priučeno sistemsko konformnost najstarejših? In zakaj eni in drugi bolj zaupajo policiji kot državnemu zboru – in še posebej – zakaj med najmlajšimi državnemu zboru zaupa le vsega ena šestina? Pri slednji skupini prav gotovo ne gre za vpliv predhodne politične socializacije in izkustva s preddemokratičnim sistemom, temveč za izvirno, na lastnih izkušnjah temelječo kritično presojo in zadržanost v izrekanju zaupanja.

Do podobnega odkritja pridemo tudi ob preizkusu glede na izobrazbo anketirancev. Tako pri vrednotenju parlamenta kot policije se oblikuje enaka ugotovitev: višje in visoko izobraženi so izrazito bolj zadržani in izrekajo manj zaupanja v državni zbor, pa tudi v policijo. Med visoko izobraženimi tako močno, dvotre-tjinsko prevladuje izražanje nezaupanja v parlament. Med njimi se v odnosu do policije kaže uravnoteženost: polovica jih izreka veliko ali precejšnje zaupanje, nekaj manj kot polovica pa le majhno zaupanje ali pa sploh ne. Uvedba izbranih intervenirajočih spremenljivk, kot npr. levo-desna samoopredeljenost, diskrimina-cijska usmerjenost, egalitarna usmerjenost ipd., pa le deloma zadosti pričakovanju.

Tako nas preseneti povezanost izražanja zaupanja v državni zbor in policijo z diskriminacijsko usmerjenostjo (še posebej do žensk), sicer na robu statistične pomembnosti. Bolj diskriminatorno usmerjeni bolj zaupajo v državni zbor kot tisti, ki te usmerjenosti sploh ne kažejo. To v majhni meri velja tudi za odnos do policije. V opredeljevanju do obeh institucij levo-desna samouvrstitev nima izrazitega vpliva, pač pa egalitarnejši nekaj bolj zaupajo v državni zbor, pa tudi v policijo kot neegalitarno usmerjeni. In predvsem konservativnejši izrekajo izrazito več zaupanja v državni zbor in policijo kot libertarno, sekularno usmerjeni. Med slednjimi je dvakrat manj „zaupljivih“ do državnega zbora kot med konservativ-nimi; tudi v odnosu do policije je ta zveza izrazito potrjena.

V drugem koraku smo opazovane institucije strnili v pet kategorij, in sicer: institucije države (parlament, pravni sistem, sodišča), institucije reda (policija, vojska), institucije države blaginje (šolstvo, zdravstvo, sociala), mednarodne

55

institucije (OZN, EU), institucije civilne družbe (cerkev, množična občila, sindikati) in končno še vse institucije skupaj kot enotno dimenzijo. Pokaže se, da so razlike v izražanju zaupanja glede na spol neznatne in pod ravnjo statistične značilnosti. Potrdi se, da so razlike glede na pripadnost starostnim skupinam dovolj značilne pri vseh skupinah institucij in za vse institucije skupaj. Starejši torej v povprečju bolj zaupajo institucijam; še posebej se to izrazi v odnosu do blaginjskih institucij. Preizkus glede na izobrazbo potrdi že prej nakazan vtis.

Nizko, nižje izobraženi daleč bolj radodarno razdeljujejo zaupanje v institucije kot srednje ter višje in visoko izobraženi. Slednji so najbolj zadržani v izražanju zaupanja v institucije reda, pa tudi v institucije civilne družbe, kar je glede na to, da sta v to skupino vključeni tudi cerkev in duhovščina, skladno s pričakovanjem.

V analizo smo uvedli dodatno še dve neodvisni spremenljivki: dohodek na člana družine in samouvrstitev v družbene sloje. Preizkus glede na dohodek potrdi sliko glede na izobrazbo. Ocenjevalci z nizkim dohodkom izrekajo več zaupanja institucijam nasploh in še posebej institucijam reda, blaginjskim institucijam. To pa se ne potrdi pri mednarodnih organizacijah. In dalje, pripadniki nižjih slojev so zaupljivejši in izražajo več zaupanja v institucije kot pripadniki višjih slojev, razen pri mednarodnih organizacijah, kjer se razmerje obrne. V odnosu do vseh institucij skupaj so pripadniki nižjih slojev značilno bolj dobrohotni ocenjevalci institucij kot pripadniki višjih slojev.

Na tej ravni smo v analizo uvedli izbor intervenirajočih spremenljivk: konservativno – moderno; egalitarno – neegalitarno; levo – desno; zadovoljstvo z življenjskimi razmerami; zadovoljstvo z demokracijo ipd. Med njimi se kot najvplivnejša izkaže dimenzija konservativno – moderno, sekularno. Skupine, ki jih označuje visoka konservativnost, izrazito bolj kot moderno, libertarno usmerjene skupine izrekajo zaupanje v državne institucije, v institucije reda, v mednarodne organizacije in, razumljivo, v institucije civilne družbe (ki vključuje tudi cerkev). Take izrazite zveze pa ni pri izrekanju zaupanja v institucije države blaginje. Pokaže se tudi, da so bolj diskriminatorno usmerjeni, še posebej do žensk, bolj zaupljivi do vseh opazovanih skupin in institucij, še posebej do državnih; med institucijami civilne družbe pa še posebej do cerkve. Preizkusi glede na egalitarnost – nee-galitarnost, levo – desno samoopredeljenost ter oceno pomena politike niso tako enopomenski kot prejšnji. Pač pa se vpliv spet potrdi, ko v preizkus uvedemo zadovoljstvo z demokracijo in zadovoljstvo z življenjskimi razmerami. Pokaže se, da so zadovoljni z demokracijo značilno bolj zaupljivi do vseh opazovanih skupin institucij, še posebej pa do institucij države, institucij reda (vojske, policije) in do mednarodnih organizacij. Ta zveza se potrdi tudi na ravni vseh institucij skupaj.

Tudi preizkus glede na zadovoljstvo z življenjem ponuja enako sliko. Zadovoljnejši izrekajo značilno več zaupanja predvsem v institucije države, institucije reda in mednarodne organizacije.

56

V tretjem koraku smo nakazane povezave preizkusili v regresijskem modelu, v katerem smo zaupanje v vse institucije skupaj preizkušali glede na serijo neodvisnih in intervenirajočih spremenljivk. Analiza je pokazala, da bolj kot so anketiranci konservativni (visoko uvrščeni na dimenziji moderno-sekularno – konservativno-

-religiozno), bolj zaupajo v institucije. Pokaže se tudi, da bolj kot so anketiranci diskriminatorni do žensk, bolj zaupajo v institucije. Dalje, da bolj kot zaupajo v demokracijo, bolj izrekajo zaupanje institucijam – in obratno. Regresijska analiza tudi pokaže, da z naraščanjem izobrazbe v smeri višje in visoke, izrekanje zaupanja v institucije upada. In dalje, bolj kot kažejo ljudje zanimanje za politiko, manj zaupanja izrekajo v institucije. Ugotovimo torej lahko, da je izrekanje zaupanja v institucije povezano z uvrščenostjo na dimenziji konservativno-religiozno – moderno-sekularno. Dalje, na dimenziji diskriminatornosti do žensk z uvrščenostjo v izobrazbeni hierarhiji itd.7

Glede na v uvodu ponujena teoretska izhodišča o pomenu zaupanja v institucije za demokratično institucionalizacijo in za potrjevanje legitimnosti sistema se po opravljeni analizi zastavlja vrsta vprašanj, na katera ni mogoče dati enopo-menskega odgovora. Poenostavljeno pa lahko sklenemo: ni vse v zaupanju, moč demokracije je tudi v nezaupanju. Seveda, če je utemeljeno v vrednotnih izhodiščih demokratičnega sistema, če ga izražajo razgledani in bolje obveščeni državljani in državljanke in če ga izrekajo dejavno, torej na reformiranje sistema pripravljeni posamezniki in skupine.

5 Zaupanje v institucije v petnajstih evropskih državah8

Opisna raven. V prvem koraku bomo najprej pokazali, kako se petnajst opazovanih držav uvršča glede na izraženo zaupanje v izbrane institucije: parlament, policijo, zdravstveni sistem, sindikate in cerkev. Pri tem nas bo predvsem zanimalo, kako se je na teh presekih uvrstila Slovenija.

Skladno s pričakovanjem se na lestvici držav glede na zaupanje v parlament Slovenija uvršča na nizko, predpredzadnje mesto, za njo sta uvrščeni le še Hrvaška in Češka, slednja z bistveno nižjim deležem zaupanja kot Slovenija. Najvišje v tem preizkusu se uvrstijo Nizozemska, Švedska in Danska. Te države so uvrščene na ravni visokega zaupanja, do ravni povprečja se uvrščajo še Hrvaška, Francija, Avstrija, Nemčija in Velika Britanija. Med njimi preseneča predvsem visoka 7.

Oblikuje se vtis, da državo (vladne organizacije) na sploh bolj podpirajo konservativno usmerjeni, družba blaginje pa bolj socialno-liberalno usmerjene skupine oz.

posamezniki.

8.

Primerjalni prikaz izrekanja zaupanja bomo oprli na podatkovno zbirko svetovne raziskave vrednot WVS 2000.

57

uvrstitev Hrvaške,9 pod povprečje se skupaj uvrščajo Italija, Poljska, Irska in Madžarska. Cela razporeditev pokaže sicer vzgon tradicionalnih demokratičnih evropskih držav, tranzicijske države pa se uvrščajo bolj proti dnu (graf 2).

Graf 2: Stopnja zaupanja v parlament v petnajstih evropskih državah (združeno veliko in precejšnje zaupanje v kategorijo zaupanje ter majhno in sploh nezaupanje v nezaupanje)

Graf 3 ponazarja uvrstitev opazovanih držav glede na izražanje zaupanja v policijo.

Razlike v izraženem zaupanju so izrazite in vendar predvsem opazimo dejstvo, da policija nasploh veže v vseh opazovanih državah bistveno več zaupanja kot parlament. Uvrstitev držav pa je skladna s pričakovanjem. Tam, kjer je policija umeščena v dolgotrajno delujoč demokratični sistem, je nasploh deležna več zaupanja kot v novih demokracijah. Vse posttranzicijske države se tako uvrščajo skupaj, pod povprečjem. Slovenija se za Poljsko uvrsti v zgornji del lestvice novih demokracij.

9.

Hrvaška je imela med WVS 2000 na koncu obdobja Tuđmanove vladavine vse prej kot razvite demokratične institucije. Visoko zaupanje v takrat na novo izvoljen sabor izraža prej visoka pričakovanja, naslovljena na nove nosilce zakonodajne in izvršne oblasti.

58

Graf 3: Stopnja zaupanja v policijo v petnajstih evropskih državah (združeno veliko in precejšnje zaupanje v kategorijo zaupanje ter majhno in sploh nezaupanje v nezaupanje)

Graf 4: Stopnja zaupanja v zdravstveni sistem v petnajstih evropskih državah (združeno veliko in precejšnje zaupanje v kategorijo zaupanje ter majhno in sploh nezaupanje v nezaupanje)

Tretji preizkus zadeva zaupanje v zdravstveni sistem. Graf 4 pokaže, da daleč največ zaupanja v svoj zdravstveni sistem izražajo Avstrijci, Francozi, Nizozemci, Švedi, Danci – in skupaj z njimi tudi Slovenci. Slovenija se torej na tej dimenziji uvršča visoko, medtem ko na dnu ostajajo Hrvaška, Madžarska, Češka – in pod

59

njimi Italija. Gre očitno za refleksije na delujoče zdravstvene sisteme v teh državah, ki so vir večjega ali manjšega zadovoljstva ljudi.

Uvrstitev Slovenije v dveh presekih civilnodružbenih institucij ponazarjata grafa 5 in 6. Prvi pokaže, da se Slovenija glede na zaupanje v sindikate uvršča rahlo pod povprečje, vendar značilno nad Češko, Hrvaško, Madžarsko, Veliko Britanijo in Italijo, medtem ko se na vrh z visokim zaupanjem v sindikate uvrščata dve skandinavski državi, za njima Irska in presenetljivo Slovaška itd. Za visoko uvrstitev Slovaške nimamo uporabnih razlag.10

Graf 5: Stopnja zaupanja v sindikate v petnajstih evropskih državah (združeno veliko in precejšnje zaupanje v kategorijo zaupanje ter majhno in sploh nezaupanje v nezaupanje)

In zadnji preizkus zadeva izražanje zaupanja v cerkev. Skladno s pričakovanjem se na vrh lestvice uvrščajo države, ki jih označujeta visoka religioznost in cerkvenost prebivalstva (Slovaška, Poljska, Italija, Hrvaška). Proti pričakovanju Irska, ki jo sicer označuje visoka stopnja religioznosti prebivalstva, v izražanju zaupanja v cerkev zaostaja za Dansko, ki jo sicer označuje bistveno nižja oz. nizka stopnja religioznosti prebivalstva. V tej uvrstitvi se Slovenija znajde na vrhu spodnje tretjine skupaj z Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Češko, torej državami, za katere velja, da so ljudje v njih bistveno manj religiozni in cerkveni.



10. Seveda pa ne moremo izključiti merskih artefaktov.

60

Graf 6: Stopnja zaupanja v cerkev v petnajstih evropskih državah (združeno veliko in precejšnje zaupanje v kategorijo zaupanje ter majhno in sploh nezaupanje v nezaupanje)

Razlike v izražanje zaupanja – primerjalna raven. V drugem koraku primerjalnega prikaza zaupanja v institucije smo izvedli analizo na podlagi srednjih vrednosti za opazovane države; izmerjena zaupanja za posamezne institucije smo združili v enotne kazalce za skupine institucij in za vse institucije skupaj – kot je prikazano v tabeli 4.

61

Tabela 4: Zaupanje v skupine institucij v petnajstih evropskih državah (povprečne ocene na lestvici 1 – zaupanja sploh ni in 4 – veliko zaupanje) organi

državne

institucije mednarodne civilne

vse

reda

institucije

blaginje organizacije institucije institucije

Avstrija

2,64

2,53

3,03

2,28

2,23

2,55

Češka

2,22

2,02

2,47

2,39

2,06

2,23

Danska

2,91

2,65

2,78

2,37

2,43

2,63

Francija

2,67

2,28

2,79

2,42

2,18

2,46

Hrvaška

2,54

2,12

2,36

2,32

2,26

2,31

Irska

2,97

2,52

2,86

2,68

2,51

2,70

Italija

2,65

2,21

2,36

2,79

2,41

2,44

Madžarska

2,34

2,29

2,39

2,55

2,10

2,32

Nemčija

2,63

2,37

2,60

2,35

2,22

2,43

Nizozemska

2,51

2,43

2,80

2,38

2,42

2,52

Poljska

2,76

2,29

2,71

2,48

2,54

2,56

Slovaška

2,61

2,24

2,53

2,42

2,50

2,45

Slovenija

2,43

2,19

2,80

2,38

2,35

2,44

Švedska

2,64

2,54

2,71

2,47

2,41

2,55

V. Britanija

2,94

2,36

2,53

2,33

2,03

2,41

Povprečje

2,61

2,32

2,64

2,45

2,29

2,45

Vir: EVS 1999/2000

Razlike v izražanju zaupanja po skupinah in državah so dovolj izrazite. Tako je med državnimi institucijami po stopnji izraženega zaupanja na prvem mestu Danska in na zadnjem mestu z najmanj zaupanja Češka. Slovenija se uvršča na dno lestvice med Hrvaško in Italijo. V izrekanju zaupanja v organe reda z največ zaupanja prednjači Velika Britanija, na dnu pa je Češka. Gre očitno za dve bistveno različni izkušnji s policijo in vojsko. V prvem primeru v razmerah tradicionalne angleške demokracije in v drugem primeru v razmerah delovanja tajnih policij v češkem predtranzicijskem obdobju. Slovenija se uvršča na dno skupaj z Madžarsko in Nizozemsko, nad njima pa se uvršča Hrvaška, verjetno predvsem pod vplivom izkušenj t. i. domovinske vojne. V izražanju zaupanja do institucij države blaginje prednjači Avstrija, sledijo pa Nizozemska, Slovenija, Danska in Francija. V tem segmentu je torej Slovenija uvrščena visoko skupaj z Avstrijo in skandinavskimi državami. V segmentu mednarodnih organizacij se z nadpovprečnim zaupanjem izkaže Italija, z najnižjim pa Avstrija. Pod povprečjem se uvrstijo še Hrvaška, Nizozemska, Danska, Slovenija, Češka itd.

V skupini institucij civilne družbe se najvišje uvrsti Poljska (predvsem zaradi visokega zaupanja v cerkev), najnižje pa je uvrščena Velika Britanija. Na ravni vseh institucij skupaj se najvišje uvrsti Irska z največ izraženega zaupanja v institucije, na dno pa Češka. Slovenija se skupaj s Slovaško, Nemčijo in Francijo uvrsti nad Češko, Hrvaško in Madžarsko.

62

Kaj prispeva k izražanju zaupanja? V naslednjem koraku bomo prikazali povezanosti med izražanjem zaupanja v izbrane institucije (parlament, policijo, cerkev in vse institucije skupaj) ter zadovoljstvom z demokracijo, zadovoljstvom z življenjem ter uvrščanjem na dimenziji liberalno-konservativno – v izbranih evropskih državah. Rezultati preizkusov so prikazani v grafih 7 do 11.

Graf 7:11 Uvrščanje petnajstih evropskih držav na dimenzijah liberalno/

konservativno in zaupanja v parlament - srednje vrednosti (1 – liberalen, 5 – konservativen;1 – zaupanja sploh ni, 4 – veliko zaupanje) Grafi 7 do 9 ponazarjajo povezanost med izražanjem zaupanja v parlament, policijo in cerkev ter dimenzijo liberalno, sekularno – konservativno, religiozno. Vsi trije preizkusi potrdijo pričakovanja: (1) zaupanje v parlament in policijo je izrazitejše ter pod vplivom prevladovanja liberalizma nad konservativnostjo, (2) zaupanja v cerkev je več – in je pod vplivom prevladujočega konservativizma. V prvih dveh preizkusih se skupaj kot v grozd uvrščajo skandinavske države (Švedska, Danska, Nizozemska), ob njih pa še Velika Britanija, Nemčija, Francija. Izražanje zaupanja v teh državah poteka v bolj sproščenih razmerah uveljavljene demokratične institucionalizacije; v njih je vrednotenje demokracije pri ljudeh bolj vgrajeno, bolj ustaljeno. Vse živeče generacije ljudi v teh državah imajo lastno neposredno izkušnjo z demokratičnim sistemom. Demokracijo so kot vrednoto sprejemali že 11. Grafi 9.7 do 9.11 so pripravljeni na podatkovni bazi WVS, 2000 in praviloma vključujejo 15 evropskih držav (Inglehart, 2004).

63

v obdobju primarne socializacije. Od te skupine značilno odstopa skupina držav: Poljska, Hrvaška, Slovaška – in tudi Irska, ki jih označuje višja uvrščenost v smeri konservativno, religiozno, hkrati pa (naj)več zaupanja v cerkev in prve tri manj zaupanja v parlament in policijo.

Graf 8: Uvrščanje petnajstih evropskih držav na dimenzijah liberalno/konservativno in zaupanja v policijo - srednje vrednosti; (1 – liberalen, 5 – konservativen; 1 – zaupanja sploh ni, 4 – veliko zaupanje) V prehodu med tema skupinama se uvrščajo Avstrija, Slovenija, Madžarska, pa tudi Češka in Italija itd. V tej skupini držav zveze med liberalnostjo/konservativnostjo in izražanjem zaupanja niso tako enopomenske kot pri prvih dveh skupinah držav.

64

Graf 9: Uvrščanje petnajstih evropskih držav na dimenzijah liberalno/konservativno in zaupanja v cerkev- srednje vrednosti; (1 – liberalen, 5 – konservativen; 1 – zaupanja sploh ni, 4 – veliko zaupanje) V drugem delu analize povezanosti pa smo preverjali vpliv (1) zadovoljstva z demokracijo, (2) zadovoljstva z življenjem na zaupanje v vse institucije in (3) še medsebojno povezanost obeh intervenirajočih spremenljivk – seveda vse v primerjavah med petnajstimi evropskimi državami.

Graf 10 potrdi pričakovanje: tudi na meddržavni ravni je višje zadovoljstvo z demokracijo povezano z višjim zaupanjem v institucije. Tudi tu se oblikujeta prej nakazana dva grozda držav: prvi, ki vključuje države, ki so percipirane kot bolj demokratične in z več zaupanja v demokracijo, in v drugi, ki vključuje države

„mlade demokracije“. Med njima – v prehodnem položaju – pa so Italija, Slovenija, Francija in Velika Britanija. Označujejo jih uvrstitve blizu povprečij na obeh dimenzijah ali pa nepričakovane in nasprotne povezave.

65

Graf 10: Povezanost zadovoljstva z demokracijo in zaupanja v institucije v petnajstih evropskih državah - srednje vrednosti (1 – sploh nezadovoljni, 3 – zadovoljni; 1 – zaupanja sploh ni, 4 – veliko zaupanje) Podobna slika se nam pokaže, ko v preizkus vključimo zadovoljstvo z življenjem.

Z več zaupanja/zadovoljstva se (spet) skupaj uvrščajo Danska, Irska, Avstrija, Nizozemska, Švedska; z manj zaupanja/zadovoljstva pa Madžarska, Slovaška, Hrvaška …, vse preostale, tudi Slovenija, se uvrščajo okoli povprečja.

66

Graf 11: Povezanost zadovoljstva z življenjem in zaupanja v institucije v petnajstih evropskih državah - srednje vrednosti (1–sploh nezadovoljni, 10–zelo zadovoljni; 1–zaupanja sploh ni, 4–veliko zaupanje) Da sta sliki preizkusov povezanosti zadovoljstva z demokracijo in zadovoljstva z življenjem skoraj preslikavi, smo pokazali že pri obravnavi vrednotenja demokracije.

Zveza med spremenljivkama je reverzibilna. Predvsem, čim višje je zadovoljstvo z življenjem, tem višje je zadovoljstvo z demokracijo. O ekonomskem determinizmu pri vrednotenju demokracije smo govorili več v uvodni razčlenitvi. Tu lahko le še ponazorimo: Irci, Danci, Nizozemci, Švedi in Avstrijci so najzadovoljnejši z življenjskimi razmerami in hkrati izražajo največ zaupanja v institucije. Bistveno manj zaupanja in manj zadovoljstva (hkrati) izražajo Madžari, Hrvati, Slovaki in Čehi. Za Poljake je značilno nizko zadovoljstvo z življenjskimi razmerami in nadpovprečno zaupanje v institucije. Vsi preostali, tudi Slovenci, pa se znajdejo blizu povprečij, kar le potrjuje naravo povezave.

6 Nekaj sklepnih ugotovitev

Na koncu se lahko še enkrat opremo na misel, da je v jedru sleherne institucije (Rus 1971) sistem vrednot oz. da so institucije koncentracija moči, ki je posebej posvečena določeni vrednoti, oz. so sredstvo, ki zaščiti vrednoto z močjo (Stich-comb 1968). Vse več družbenih področij dejavnosti se institucionalizira. Institucije države in civilne družbe so v temelju delovanja demokratičnega sistema; zaupanje

67

kot sestavina politične kulture (Almond, Verba 1963) pa je temelj za razpozna-vanje njegove stopnje, njegove legitimnosti in pogoj za njegovo nemoteno delovanje. Seveda pa razvit demokratični sistem predpostavlja in terja tudi izražanje nezaupanja. Lipset in vrsta kritičnih družboslovcev je v okviru razprave o krizi parlamentarnih sistemov opozorila na praznine v zaupanju v najpomembnejše družbene in politične institucije v ZDA. Novejše evropske raziskave pa so poka-zale, da gre za pojav, ki označuje bolj ali manj vse parlamentarne demokracije.

V razmerah novih evropskih demokracij pa se problem postavlja na izhodišču: gre za vprašanje vzpostavljanja zaupanja v ključne družbene institucije in trende v izražanju zaupanja v prvem desetletju njihovega delovanja. Kot velja za odnos do demokratične institucionalizacije nasploh in do demokracije kot vrednotnega izhodišča v delovanju posttranzicijskih držav, velja seveda tudi za zaupanje v institucije, da se izraža, torej narašča ali upada glede na stanje zaupanja v družbi nasploh, glede na razvitost medčloveškega zaupanja in na njem temelječih socialnih omrežij oz. glede na difuzno oz. specifično, konkretno naravo pričakovanj in zaupanja v posamezne podsisteme oz. posamezne institucije.

Na podlagi pregleda pomembnih aktualnih raziskav smo pokazali na potek in dinamiko izražanja zaupanja v časovnih obdobjih ter v institucije države in civilne družbe. Stopnja zaupanja v institucije države v razvitih demokracijah presega zaupanje v institucije civilne družbe, hkrati pa lahko razpoznamo, da narašča zaupanje v slednje. Poteki izražanja (ne)zaupanja niso enotni niti na ravni splošnih trendov v posamezni državi oz. skupini držav, niti na ravni posameznih institucij oz. skupin institucij. Pa vendarle na podlagi pregledanega ne moremo pritrditi tezi, da gre v teh državah za zniževanje zaupanja v institucije nasploh.

Kot tudi v izražanju zadovoljstva z demokracijo oz. vrednotenju demokracije nasploh pa tudi v izražanju odnosa oz. zaupanja v institucije velja, da je v državah posttranzicijske skupine tega zaupanja nasploh manj, da se osredotoča na različne institucije ali skupine institucij, pač glede na politične, socialno-ekonomske in kulturnozgodovinske danosti v razvoju teh držav. Tako npr. Slovenija med vsemi močno izstopa z visokim zaupanjem v izobraževalni sistem oz. nasploh v institucije socialne države, v civilnodružbene institucije, ki označujejo gospodarsko stabilnost in rast (banke, tolar, gospodarska podjetja), pa tudi v civilnodružbena gibanja. Pokazali smo, da so bile institucije države oz. političnega sistema v Sloveniji ob osamosvojitvi obremenjene z visokimi pričakovanji glede demokratične institucionalizacije. Očitno pa ta pričakovanja niso bila zgolj difuzna, splošna in jih ni bilo mogoče izpolniti zgolj s spremembo političnega sistema. Pričakovanja so bila povsem konkretna. Ljudje so ocenjevali povsem določene socialne, ekonomske in politične „donose“, torej učinke in spremembe v vsakodnevnem življenju posameznikov in skupin. Zaupanje v institucije političnega sistema je tako z leti upadalo, hkrati pa, kot smo pokazali na podlagi empiričnih meritev, konec devetdesetih oz. s prehodom v novo desetletje naraslo in spet deloma upadlo. In

68

vendar so prav institucije političnega sistema tiste, ki so vseskozi deležne visokega nezaupanja, pri čemer so tisti, ki to nezaupanje izražajo, najdejavnejši razvojni del prebivalstva: mlajši, bolj izobraženi, socialno višje uvrščeni, manj diskriminatorno in manj egalitarno usmerjeni. Skratka, nosilci nezaupanja so pomemben potencial demokratičnega razvoja družbe. Tu lahko le ponovimo: ni vse v zaupanju, moč demokracije je tudi v nezaupanju, če je utemeljeno v vrednotnih izhodiščih demokratičnega sistema, če ga izražajo razgledani, bolje obveščeni državljani in državljanke in če ga izrekajo dejavni za reformiranje sistema usposobljeni in pripravljeni posamezniki in skupine.

In vendar, v mednarodnem okviru zavzema Slovenija prostor „nekje vmes“. Po obsegu celotnega izraženega zaupanja ne odstopa bistveno od tradicionalnih demokratičnih držav, le da je v njej zaupanja v institucije političnega sistema manj, da je zaupanje v pravosodni sistem razgrajeno, da je zaupanje v institucije države blaginje primerno visoko in da je poleg visokega zaupanja v izobraževalni sistem zanjo značilno visoko zaupanje v množična občila. Še posebej kaže iz celote obravnavanih institucij izločiti cerkev in sindikate. V izražanju zaupanja cerkvi Slovenija na primerjalni ravni v vzhodno- in srednjeevropskem prostoru izstopa skupaj s Češko z najnižjim izraženim zaupanjem. Primerjave v zahodnoevropskem prostoru pa Slovenijo uvrstijo nizko, in sicer skupaj z Nizozemsko, Švedsko, oz. v prostoru petnajstih izbranih držav (na podlagi podatkov WVS) skupaj z Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko itd. Da to ne izraža zgolj stanja v poteku sekularizacije kot globalnega evropskega procesa, ponazarjajo primeri držav, ki jih označujejo nizka cerkvenost in religioznost in vendar višje zaupanje v cerkev kot institucijo. Cerkev začetnega „bonusa“ in prednosti iz osvobajanja spon avtoritarnega sistema ni zmogla obrniti sebi v prid. Temu nasprotni primer pa je izražanje zaupanja v sindikate. Na točki sistemskega prehoda (1990) so sindikati deležni nizkega izhodiščnega zaupanja, ki je sčasoma naraslo in se povzpelo na visoko raven. Učinki tranzicije se izražajo v zaostrenih socialnih razmerjih med zaposlenimi in delodajalci. Sindikat v udejanjanju svoje vloge varuha socialnih pravic zaposlenih pridobiva pomen in zaupanje. Seveda tudi za sindikat velja, da je obremenjen s konkretnimi pričakovanji, ki izhajajo iz visokega vrednotenje prvin socialne države in načela enakosti. Itd.

Viri

Almond, G. and S. Verba, (1963). The Civil Culture; Political Attitudes and Democracy in Five Nations, Princeton, Princeton University Press.

Barnes, S. H., M. Kaase, et al. (1979). Political Action: Mass Participation in Five Western Democracies. Sage, Beverly Hills.

Basanez, M., R. Inglehart, A. Moreno: Human Values and Beliefs. A Cross Cultural Source-book, World Value Survey 1990–1993.

Beyme, von K. (1974). Die Politischen Theorien der Gegenwart. Piper Verlag, München.

69

Bibič, A. (1994). Od boja za oblast do skupnega blagra; v: Toš, N.: Slovenski izziv II, Dokumenti SJM, FDV - CJMMK, Ljubljana.

Bühl, L. W. (1988). Institutionen. V: Fuchs et al. (Edit.): Lexikon zur Soziologie, Westdeutscher Verlag, Opladen.

Converse, P. E. (1964). ‚The Nature of Belief Systems in Mass Publics‘. V: Ideology and Discontent, ed. D. Apter. New York: Free Press.

Crozier, M. J., S. P. Huntington and J. Watanuki (1975). The Crisis of Democracy: Report on the Governability of Democracies to the Trilateral Commission. New York: New York University Press.

Dahl, R. (1971). Polyarchy: Participation and Oposition. New Hawen: Yale University Press.

Dahrendorf, R. (2005). Legitimnost in volitve, Project Syndicate, Delo, 22. januar 2005.

Fuchs, D. (1989). Die Unterstützung des politischen Systems der Bundesrepublik Deutsc-hland. Opladen: Westdeutscher Verlag.

Fuchs, D., G. Guidorossi and P. Swensson (1992). ‘Support for the Democratic System’.

V: Klingemann, H. D., Fuchs, D. eds.: Citizen and the State. Oxford University Press, Oxford.

Gräf L., W. Jagodzinski (1998). Wer vertraut Welcher Institution. V: Braun M., Mohler P. Ph (1998) Blickpunkt Gesellschaft 4, Westdeucher Verlag, Opladen, Wiesbaden.

Habermas, J. (1973). Legitimationsprobleme in Spätkapitalismus. Frankfurt am Main: Surkamp.

Habermas, J. (1987). The Philosophical Discourse of Modernity, Cambridge, MIT Press.

Haerpfer, C. W. (2002). Democracy and Enlargement in Post-Communist Europe, Routledge, London, New York.

Inglehart, R. (1977). The Silent Revolution, Changing Values and Political Styles Among Western Publies, Princeton University Press, Princeton.

Inglehart, R. (1997). Modernization and Postmodernization, Princeton University Press, New Jersey.

Inglehart, R. (1998). Modernisierung und Postmodernisierung. Kurtureller, Wirtschaf-tlicher und politischer Wandel in 43 Gesselschaften, Campus Verlag, Frankfurt.

Inglehart, R. et al. (Edit.) (2004). Human Beliefs and Values. A cross-cultural sourcebook based on the 1999–2002 Values Surveys. Giglo XXI editors, Buenos Aires.

Jambrek, P. (1992). Ustavna demokracija, DZS, Ljubljana.

Kaase, M., K. Newton (1995). Beliefs in Government. Oxfort Universtiy Press, Oxford.

Kaase, M., K. Newton (1999). Zaupanje v vlado, Liberalna akademija in Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana.

King, A. (1975). „‘Overload“: Problems of Governing in the 1970s‘. Political Studies 23: 284-96.

Lajphart, A. (1999). Patterns of Democracy, Yale University Press, New Haven, London.

Lau, R. R. (1982). Negative in Political Perception. Political Behavior 4: 353-378.

Lipset, S. M. (1961). Political Man. The Social Bases of Politics. Doubleday 1960, Garden City.

Lipset, S. M. and W. Schneider (1987). The Confidence Gap: Business, Labor and Government in the Public Mind. Baltimore: Johns Hopkins University Press.

Listhaug, O., M. Wiberg (1985).Confidence in Political and Private Institutions. V: Citizens and the State; ed.: Klingemann M. D., Fuchs, D., Beliefs in Government, Oxford, New York.

Listhaug, O. (1995). The Dinamics of Trust in Politiciaus. V: Citizen and the State; ed.: Klingemann M. D., Fuchs, D., Beliefs in Government, Oxford, New York.

70

Machiavelli, N. (1923). Der Fürst. Kleinere Sehriften. Reimar Hobbing, Berlin, 1923.

Mishler, W., R. Rose (1994). Support for Parliaments and Regimes in the Transition Toward Democracy in Eastern Europe. Legislative Studies Quarterly, 19 (1): 5-32.

Müller, E. N., T. O. Inkman, M. A. Seligson (1982). Diffuse Support and Auto-system Political Behaviouu. American Jurnal of Political Science 26 (240-63).

Offe, C. (1979). Unregierbarkeit: Zur Renaissance Konservatier Kriesentheorien. V: Stich-Wort zur Geistigen Situation der Zeit, ed.: Habermas, Suhrkamp, Frankfurt.

Offe, C. (1994). Der Tunnel am Ende des Lichts, Frankfurt.

Plasser, F., P. Ulram (1996). Measuring Political Culture, v: Plasser, Pribersky (eds.): Political Culture in Eastern Central Europe, London.

Rose, R. (1984). Understanding Big Government. London: Sage.

Rose, R., C. Haerpfer (1996). New Democracies Barometer IV: A 10 - Nation Survey, University of Strathclyde, Glasgow.

Rus, V. (1971). Naše vrednote, Znamenja, Obzorja, Maribor.

Sartori, G. (1992). Demokratietheorie, Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt.

Schmitt, C. (1963). Der Begriff der Politischen, Drucker/Humblat, Berlin.

Schmidt, M. G. (2000). Demokratietheorie.

Stinchcomb, A. (1968). Constracting Social Theories, Harcourt, New York.

Tomc, G. (1993). Slovenci o politiki in politikih, v: Adam Frane: Volitve in politika po slovensko, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.

Toš, N. (1994). Slowenien zwischen Westeuropa und Balkan, Institutionelle Veränderungen und Perspektiven der Demokratie; v: Papalekas, J. Ch.: Institutionen und institutioneller Wandel in Südosteuropa; Südosteuropa Gesellschaft, München.

Toš, N. (1999). The Case of Slovenia: Tranzition, Normalization, Modernization?, v: Heu-berger V. et. all, eds., At the Crossroads: Disaster of Normalization? The Yugoslav Successor States in the 1990s, Peter Lang, Frankfurt, 1999, str. 39-55.

Toš, N. (1999). Zaupanje Slovencev v demokratični sistem. V: Kaase, M., Newton, K. (1999): Zaupanje v vlado, Liberalna akademija in Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana.

Weil, F. D. (1989). ‚The Sources and Structure of Legitimation in Western Democracies: A Consolidated Model Tested with Time-Series Data in Six Countries since World War II‘. American Sociological Review 54: 682-706.

71

1.3

Evropska družboslovna raziskava

kot poligon za primerjalno raziskovanje

zaupanja v institucije (2002 in 2014)



Niko Toš, Špela Zajšek



Povzetek

Zaupanje državljanov v institucije je v temelju delovanja demokratičnega politič-

nega sistema. Evropska družboslovna raziskava v obsegu svoje operacionalizacije (blok B) dopušča mednarodno in medčasovno analizo procesov demokratizacije evropskih držav, še posebej z vidika pridružitve t. i. tranzicijskih srednje- in vzhodnoevropskih držav. Avtorja sta v opisni analizi opozorila na velike razpone v državljanski podpori nacionalnim institucionalnim sistemom ter na dejavnike, ki to podporo določajo. Glede na stopnjo podpore sta države umestila v štiri skupine, od najrazvitejših (skandinavskih) prek skupine tradicionalnih evropskih demokratičnih držav ter skupine južnoevropskih in sredozemskih, pretežno držav v krizi, do srednje- in vzhodnoevropskih tranzicijskih držav. Pokaže se, da nakazana umestitev držav ustreza Inglehartovi klasifikaciji v svetovnem vrednotnem atlasu.

Osnovni pojmi: politični sistem, podpora, zaupanje v sistem, politično in socialno zaupanje

1 Procesi demokratizacije in globalizacije –



zaupanje v institucije

Proučevanje legitimnosti demokratičnih sistemov vključuje raziskovanje zaupanja v institucije. Družbene institucije so kompleksne ustanove, ki pomembno določajo vzorce vedenja, odnose in razmerja med ljudmi (Kaase et al., 1995). Za sodobno obravnavo institucij sta značilna kulturnoantropološki in strukturno-funkcionalni pristop. Prvi institucije obravnava predvsem kot družbene ustanove, ki učinkujejo v smeri stabilizacije človekovega vedenja, drugi, strukturalno-funkcionalni pristop, pa poudarja njihov pomen za samoohranitev socialnih sistemov. Družbeno delovanje skozi institucije je učinkovitejše, je časovno stabilnejše, normirano, na videz samodejno in predvidljivo. Institucije so usmerjene k trajnosti in so torej

72

predpostavka in temelj sleherne kulture. Zagotavljajo trajnost in stabilnost razmerij, vedenja in mišljenja udeležencev znotraj družbenih razmerij; določajo pa tudi pravila in okvire za delovanje njihovih nosilcev.

Na oblikovanje in delovanje institucij v sodobnih družbah, poleg okoliščin znotraj njih (endogeni dejavniki: družbena struktura, socialni in politični konflikti, demokratični sistem in potek demokratizacije, prevladujoče ideološke vrednote in orientacije itd.), značilno vplivajo tudi zunanji dejavniki (eksogeni dejavniki in okoliščine: splošen tok demokratizacije v svetu, vključenost v globalizacijske procese, mednarodne povezave, pripadnost blokom itd.). Oboje se izraža tudi v zaupanju v institucije sistema.

Družbene razmere druge polovice preteklega stoletja označuje sistemska bipolarnost: tržno zasnovan, (kapitalistični), demokratični institucionalni sistem na eni strani ter avtoritarni oz. totalitarni (socialistični) sistem upravljanja na drugi strani.

V devetdesetih letih se je v Evropi ta bipolarnost enostransko porušila. Zgodil se je strukturalni premik, globoka cezura, ki ni prizadela le vzhodnega, postsocialističnega sveta, temveč na svojski način tudi zahoden, kapitalistični, domnevno tradicionalni demokratični del sveta. Ob tem prelomu je prevladalo prepričanje, da so državni socializem, avtoritarna gospostva in totalitarne diktature izgubili, bili poraženi, nasprotno pa, da sta tržno gospodarstvo in liberalna demokracija pridobila, zmagala enkrat za vselej. Kot da so bila vsa dotedanja protislovja presežena, vse potrebe zadovoljene – kot je to formuliral Fukuyama (1989). Zdelo se je, da je zgodovina, ki se je napajala iz ideoloških spopadov in vojn, končana. Teza o koncu zgodovine pa je bila – že takoj ob nastanku – zavrnjena. To izpričujejo konec institucionaliziranega komunizma ter strukturalne spremembe v notranjih razmerjih v državah Srednje in Vzhodne Evrope in njihova sistemska prenova v obliki (formalne) demokratične institucionalizacije, pa tudi »transplantacija«

(kapitalističnega) institucionalnega sistema na postsocialistične družbe. To se je najizraziteje pokazalo v primeru ZRN in NDR. Šlo je za prenos institucionalnega sistema ZRN na družbeni korpus NDR ter združitev Zahodne in Vzhodne Nemčije v nov (demokratični) institucionalni sistem. Vse to je ustvarjalo videz nadomeščanja bipolarne delitve sveta, dejansko pa je sprožalo potek koncentracije politične, ekonomske in finančne moči iz domnevnih poraženk in spodbudilo novo monopolarnost Zahoda, posebej ZDA in njihovo interesno (ekonomsko, finančno) penetracijo v družbe evropskega Vzhoda. »Projekt demokratizacije«

je temeljil na prenosu in vsiljevanju sistemskih modelov in rešitev in tudi na vo-jaških intervencijah, vojnah itd. Ta proces se ni ustavil na mejah Evrope, mnogo globlji pretresi in razkroji so vidni na severnem afriškem obrobju, v arabskem svetu, Iraku, Siriji …

Vse to kaže, da je bila teza o koncu zgodovine presežena, še preden je nastala, da pravzaprav nikoli ni bila veljavna. To postbipolarno, torej novo monopolarno

73

ureditev sveta ter razmere v družbenem razvoju, predvsem manj razvitih držav in regij, označujejo ključni dogodki, kot na primer razpad Jugoslavije, vojna na Bal-kanu ter mirovne intervencije v BiH in na Kosovu; še posebej vojaške intervencije v Afganistanu; zrušitev iraške države in režima ter razbitje iraške mnogoetnične in mnogoverske družbenosti; posledično razpadi in vojne v Iraku in Siriji, razbitje libijskega avtoritarnega režima in popoln razkroj libijske družbenosti … Pa tudi podobni poskusi in pojavi v Ukrajini, postavljanje demokratičnih kulis ob faktičnem razpadanju struktur itd.

Hkrati tudi v širšem evropskem prostoru opažamo po svojem bistvu nasprotujoče si pojave in tendence v razvoju demokratične institucionalizacije, njeno napre-dovanje, a hkrati tudi nazadovanje in zastoje, ki nastajajo v razmerah izzvanih globaliziranih (gospodarskih, političnih in finančnih) družbenih kriz. Ti pojavi se poglabljajo in širijo pod vplivom globaliziranega neoliberalizma oziroma prevladujoče neoliberalne globalizacije. To se znotraj Evrope, celo v krogu njenih ožjih povezav, pokaže kot pritisk na zadrževanje, razpadanje, diferenciacijo, v nadomeščanju odprtih sistemov, utemeljenih na libertarnih vrednotah, z zaprti-mi (formalno demokratičnimi) sistemi in ob hkratnem ponovnem uveljavljanju avtoritarnih, neoliberalnih in postfašističnih prvin.

Družbeni preobrati, ki so posegli v temelje avtoritarnih sistemov Srednje in Vzhodne Evrope, se izrazijo tudi v spreminjanju prevladujočih motivacij in interesov ljudi in kažejo v spremenjenem odnosu ljudi do institucij sistema; torej tudi v njihovem vrednotenju. Vsem tem prepletom in protislovjem, pogosto nasprotujočim si razvojnim procesom, odnosom in strukturam ter vprašanjem o zasnovi, delovanju in razvoju institucij sistema, se posveča družboslovna raziskovalna panoga, ki jo Nemci označujejo kot »Demokratieforschung«. V središču tega raziskovanja so institucije demokratičnega sistema in tudi vprašanja zaupanja v institucije.

Legitimnost sistema je odvisna od podpore, ki jo ta uživa, od udeležbe, participacije v njegovem delovanju, in od zaupanja. V izhodišču je torej predpostavka, da demokratični sistem temelji na zaupanju ljudi. Zaupanje je torej v temelju delovanja demokratičnega sistema. Sistem, ki ne uživa zaupanja, je nelegitimen in po svojem bistvu nedemokratičen. Torej, čim višja je podpora, udeležba, zaupanje

… tem bolj je sistem legitimen. To pa še ne zagotavlja, da je sistem tudi dejansko demokratičen. Tudi avtoritarni sistemi so lahko »opremljeni« z nekaterimi znaki legitimnosti. Zaupanje v institucije v avtoritarnih sistemih ni neobičajno. In dalje, zaupanje v institucije sistema na splošni, sistemski ravni lahko spremlja tudi iz-ražanje nezaupanja, sicer na nižji ravni, kot npr. nezaupanje v konkretne nosilce in izvajalce funkcij sistema oziroma institucij. In ostaja tudi dvom, da je (visoko) zaupanje v institucije vselej optimalno z vidika delovanja (demokratičnega) sistema. Nezaupanje namreč sproža dvom, kritiko, opozicijo – in torej v odnosu do

74

sistema deluje nadzorno. Deluje torej kot motiv za udeležbo. Seveda le v družbah, v katerih je dvom o instituciji mogoč, torej vgrajen v sistem.1

2 Politično in socialno zaupanje –



in teorija socialnega kapitala

Zaupanje v institucije sistema obravnavamo predvsem kot politično zaupanje. Za oblikovanje političnega zaupanja je pomemben vidik socialnega zaupanja (Gabriel, 2002, Dinters, 2007, van Deth, 2000, idr.). To se izraža v sposobnosti medsebojnega sodelovanja udeležencev v družbenih procesih, v sprožanju kooperativnih odnosov, v medsebojni podpori in zaupanju med ljudmi itd. In kot tako je socialno zaupanje prvi pogoj za uveljavljanje političnega zaupanja in torej za učinkovito legitimiranje demokratičnih političnih sistemov. Nerazviti demokratični, še posebej formalno demokratični oz. po svojem bistvu avtoritarni sistemi, ki temeljijo na podrejanju, praviloma ne sprožajo in ne izkazujejo enako širokega socialnega in političnega zaupanja kot razviti libertarni demokratični sistemi.

To ilustrirata prikaza (graf 1 in 2) povezanosti med socialnim in političnim zaupanjem. Vključenih je bilo večje število evropskih držav, merjeno v dveh časovnih presekih (ESS 2002, ESS 2014), ki so razvrščene v tri skupine. V prvi, ki jo ozna-

čuje sočasno najvišje socialno in politično zaupanje, so skandinavske države (in Švica); za te je značilna stabilna in visoko razvita demokratična kultura. V drugo, na srednji ravni izmerjenega socialnega in političnega zaupanja in ob njuni izraziti medsebojni povezanosti, se uvrstijo visoko razvite in tradicionalno demokratične zahodnoevropske države – in Estonija (ESS 2014). V tretji skupini so tranzicijske demokracije iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Portugalska in Španija (ESS 2014); za te države je značilno najnižje izmerjeno socialno in politično zaupanje, a zveza med njima je še vedno intenzivna oz. pri njih beležimo izrazit upad socialnega in političnega zaupanja pod vplivom gospodarske in socialne krize, kar še posebej velja za Španijo in Portugalsko (ESS 2014). V slednjo skupino so uvrščene tudi države z izrazitimi avtoritarnimi vzgoni, kot na primer Madžarska in Poljska (ESS 2014), kjer je demokratični sistem izpostavljen regresivnim pritiskom. Ko v opazovanje vključimo rezultate začetne meritve (ESS 2002), se potrdi, da so razmerja v izražanju socialnega in političnega zaupanja sicer dinamična in spre-menljiva, a v bistvu stabilna. A tudi na tej empirični podlagi se potrdi umestitev opazovanih držav v tri skupine. Pokaže pa se tudi, da na primer Španije leta 2002

še ni zaznamovala socialna in politična kriza, pri Grkih pa opazimo neskladje med (visokim) političnim in (nizkim) socialnim zaupanjem. Pregled celotnega gradiva ESS v tem razsežju pokaže, da sta Grčija (ESS 2002, 2006) in Turčija 1.

Aktualni režimi v Rusiji, na Poljskem, Madžarskem sistemsko omejujejo nadzor oblasti – in torej preprečujejo dvom kot značilnost demokratičnega sistema.

75

(ESS 2004, 2008) posamični izjemi, ki ne ovržeta domneve o povezanosti obeh zaupanj. Potrdi se tudi pričakovana nizka (najnižja) umestitev Slovenije na obeh razsežjih zaupanja in v obeh časovnih presekih. Očitna prednost, ki jo je v začetni fazi tranzicije glede na ostale srednje- in vzhodnoevropske države Sloveniji pripisal Inglehart (tudi Rus/Toš, 2005), se v drugem desetletju in kasneje razblini.

Slovenija je tako uvrščena nizko, najnižje v rangih zaupanja. Še posebej očiten je razkroj zaupanja v politični sistem in njegove nosilce.

Sicer pa je spodnji prikaz zgolj odmik v širši kontekst raziskovanja političnega zaupanja na podlagi teorije socialnega kapitala.

Graf 1: ESS 2014, prikaz povezanosti v izražanju socialnega in političnega zaupanja v enaindvajsetih evropskih državah

7,0

Finska Norveška

6,5

6,0

Švica

5,5

Estonija

Izrael

Litva

Belgija

5,0

Španija

4,5

Portugalska

4,0

socialno zaupanje

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

politično zaupanje

76

Graf 2: ESS 2002, prikaz povezanosti v izražanju socialnega in političnega zaupanja v enaindvajsetih evropskih državah

7,0

Norveška

Finska

6,0

Švica

Belgija

Luksemburg

5,0

Španija

Francija Izrael

Portugalska

Italija

4,0

Grčija

3,0

socialno zaupanje

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

politično zaupanje

S pomenom in medsebojnim učinkovanjem političnega in socialnega sistema se že desetletja ukvarjajo zagovorniki teorije socialnega kapitala. Pravijo, da so družbe, v katerih se razvije socialno/politično zaupanje, lahko socialno in gospodarsko uspešnejše. Ljudje se v njih vključujejo v poteke odločanja, z večjo verjetnostjo se uveljavlja odgovorna (responzivna) politična elita, vse to pa se izraža v višjem življenjskem zadovoljstvu ljudi (Putman, 2000). Raziskovanja demokratizacijskih potekov običajno izhajajo iz pozitivne predpostavke o (nenehni) naraščajoči de-mokratizaciji svetovnih in še posebej družb zahodnoevropskega izvora.

V zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja se je hkrati vse bolj uveljavljalo in empirično potrjevalo mnenje o »koncu demokracije«. Vrsta velikih empiričnih raziskav2 v osemdesetih letih je nakazovala vso protislovnost v razvoju demokracije ter mogoče obrate v procesih demokratizacije, ni pa potrdila teze o koncu demokracije. Prej nasprotno. Vrsta raziskovalcev (tudi Kaase in Newton, 1995) je tezo o koncu demokracije izrecno zavrnila. Vendar pa glede na v uvodu opisane razmere v sodobnem svetu in tudi v Evropi, glede na nakazana krizna stanja in procese, ki se izražajo kot gospodarske, finančne in socialne krize in tudi kot 2.

Political Action, Barnes/Kaase, Sage, 1979 ter Beliefs in Government, Kaase/

Newton/Scarberough, Oxford University Press, 1995.

77

vojne, tudi v evropskem prostoru, še posebej v Srednji in Vzhodni Evropi, lahko pričakujemo tudi razvojnim nasprotne, regresivne procese in stanja. To se pokaže v upadanju socialnega in političnega zaupanja, torej tudi v upadanju zaupanja v institucije političnega sistema. Tudi te vidike obravnava teorija socialnega kapitala (Putman, 1993, 2000, 2007). Socialni kapital obravnava kot fundament demokratičnih družb ter porok za razvoj in delovanje demokratičnih institucij in kot pogoj za njihovo uspešnost ter za zagotavljanje prioritet skupnega dobrega pred partikularnimi interesi (Zmerli, 2008). Gre očitno za reverzibilna, povratna razmerja med podporo, udeležbo, zaupanjem, legitimnostjo – in socialnim kapitalom.

Visoko izražen socialni kapital prispeva k reševanju problemov v prid skupnega dobrega; člani skupnosti so zainteresirani za vključevanje v procese odločanja in so zaupljivejši do političnih institucij in akterjev. Člani takih skupnosti so tole-rantnejši, zadovoljnejši, bolj optimistični; razpolagajo z več kompetencami, ki so prvi pogoj za njihovo uspešno družbeno udeležbo (Putman, 1993) itd. Družbene elite v takšnih družbah označujejo višja stopnja responzivnosti, odgovornosti, zavračanje korupcije, delovanje, skladno z libertarnimi vrednotami itd. V takih razmerah se uveljavljajo aktivnejše, inovativnejše in učinkovitejše vlade (Putman, 2000). In prav razvito socialno in politično zaupanje velja, poleg razvitih socialnih omrežij in norm recipročnosti, za bistveni temelj socialnega kapitala.

3 Opredelitve in omejitve analize

Evropsko empirično družboslovje se v zadnjih desetletjih močno osredotoča na raziskovanje vrednot. V ta namen so nastale pomembne mednarodne družboslovne empirične infrastrukture kot denimo: Evropska raziskava vrednot in Svetovna raziskava vrednot (EVS, WVS; Toš, 2010), Svetovna družboslovna raziskava (ISSP; Hafner-Fink 2010) in končno tudi Evropska družboslovna raziskava (ESS; Malnar 2010), ki predstavlja vsebinsko in metodološko nadgradnjo prvih treh in kot sistematična longitudinalna empirična raziskava poteka od leta 2002. Tem programom se je pridruževala Slovenija konec osemdesetih let, v polni meri pa se jim je pridružila leta 1990 oz. 1991, ob osamosvojitvi, z vključitvijo v projekte EVS, WVS in ISSP ter z udeležbo pri zasnovi in postavitvi raziskave ESS konec devetdesetih let. Skladno s potekom obeh mednarodnih raziskav vrednot ter so-

časnim raziskovanjem vrednot v okviru nacionalnega programa Slovensko javno mnenje so sledile tudi analize in interpretacije vrednotne problematike (Kaase, Newton, Toš, 1999; Rus, Toš, 2005; Toš, 2008; Rus, Toš, 2011 in vrsta drugih).

Le ena od navedenih analiz v Sloveniji (Rus, Toš, 2005) je zajela celoten razpon vrednotne problematike, kot je opredeljen v okviru Svetovne raziskave vrednot, preostale obravnave in analize pa so posegale zgolj v izseke, npr. v razmerje med posameznikom in sistemom, odnos do politike, še posebej v zaupanje institucijam sistema (Kaase, Newton, Toš, 1999; Toš, 2008) in drugo.

78

Naš tokratni analitični preizkus smo zamejili s pojmi: ESS, poligon, primerjalno raziskovanje, vrednote in zaupanje v institucije sistema. ESS je teoretsko-metodološki in operacionalni okvir mednarodnega primerjalnega raziskovanja, ki kot empirična raziskava poteka na podlagi družboslovne ankete, reprezentativnih vzorcev prebivalstva (starejših od 15 let) vključenih držav, v dvoletnem zaporedju in doslej v osmih valovih, v velikem številu sodelujočih evropskih držav. V našo analizo tako vključujemo datoteke ESS za 26 držav, od tega 21 članic EU ter Norveško, Švico, Izrael, Rusijo in Ukrajino. Za večino izbranih držav je značilno, da sodelujejo v programu ESS od začetka, da so izvedle prvo meritev leta 2002, da v programu delujejo kontinuirano ter da so izvedle meritev v okviru sedmega vala ESS, 2014. Zunaj tega časovnega okvira, s kasnejšimi vstopi in zgodnejšimi izstopi iz programa ESS, pa smo v analizo vključili tudi Grčijo, Estonijo, Slovaško, Litvo, Bolgarijo ter Rusijo in Ukrajino.3 Čeprav raziskava ESS velja za infrastrukturni projekt držav Evropske unije oz. za evropski projekt, v njem v okviru nakazanega časovnega razsežja niso zastopane Italija, Luksemburg, Latvija in Romunija, pomanjkljiv pa je tudi nabor držav iz Srednje in Vzhodne Evrope (Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora, Kosovo, Albanija, Romunija, Belorusija). Izbor vključenih držav torej ni kriterijsko opredeljen.

Druga teoretsko-metodološka omejitev je izražena z uporabo pojma poligon.

Poligon je zamejeno polje, področje, v katerem poteka preizkus določenih orodij in sredstev z omejenimi cilji. V pristopu smo se tako omejili na pretežno deskriptivno raven analize in prikaza omejenega števila spremenljivk iz tematsko široko opredeljenega razsežja raziskave vrednot, kakršna je raziskava ESS; omejili smo se na izbor indikacij zaupanja v institucije, kakršnega ponuja podatkovni sklad mednarodne primerjalne datoteke ESS. V analizo in opisovanje smo tako zajeli sedem institucij sistema (I1–I7) in meritev zaupanja v njih. V analizo vključujemo odgovore na vprašanja o zaupanju v (1) nacionalni parlament, (2) pravni (pravosodni) sistem, (3) policijo, (4) politike, (5) politične stranke, (6) EU-parlament in (7) Organizacijo združenih narodov. Možnosti za vključitev širšega nabora institucij, predvsem civilnodružbenih, nam raziskava ne ponuja. V vsebinskem pogledu tako poligon nadomešča septagon, vključitev sedmih, z vidika delovanja demokratičnega sistema in njegovega naddržavnega, regionalnega povezovanja ključnih ustanov. Vendar tudi v tem obsegu izbor ostaja pristranski. Med vklju-

čenimi poleg zakonodajne veje oblasti (parlament) in narave sistema (pravni sistem) ni predstavnikov izvršne veje oblasti (vlade), konkretizacije pravosodne veje oblasti (sodišč, ustavnih sodišč), varnostni sistemi države so zastopani le z institucijo za zagotavljanje notranje varnosti – policijo in ne tudi z institucijo za 3.

Točke vstopa oz. izstopa so za vsako državo posebej označene v tabelah 5–7. Meritve zaupanja v politične stranke pa so v večini primerov oprte na podatke iz meritev leta 2006, razen v Grčiji, Češki in Izraelu, kjer so vključene v meritve leta 2008.

79

zagotavljanje zunanje varnosti (vojsko)4; v opazovanje in analizo niso vključeni pomembni družbeni podsistemi, kot so izobraževanje (šolstvo), zdravstvo, socialni in varstveni sistem, izločena je celotna gospodarska oz. ekonomska institucional-na sfera, področje civilne družbe, cerkev, religijske skupnosti, množični mediji, družbena gibanja ter človekova intimna sfera (družina, sosedska) itd. Izbranih sedem reprezentantov političnega (institucionalnega) sistema, ta septagon pa vendarle ponazarja pogoje oblikovanja (politiki, politične stranke) in delovanja (demokratičnega) sistema na nacionalni, državni (parlament) in regionalni oz.

mednarodni ravni (EU, OZN).

Nadaljnja omejitev izhaja iz narave anketne raziskave in njene merske izpeljave.

Zaupanje v izbrane institucije je merjeno s pomočjo 11-stopenjske lestvice (0–10), kar v okviru širokega tematskega spektra vrednotne raziskave in množice istoro-dnih meritev in podatkov odpira obsežen prostor za poglobljene multivariantne analize. Naš pristop pa je omejen: izvedli bomo le primerjalno prepoznavo in razvrščanje velikega števila podatkov, merjenih v družbenih prostorih 26 vključenih držav (meddržavne, medkulturne primerjave) na dveh časovnih presekih (T1 =

2002; T2 = 2014 – medčasovne primerjave; razkrivanje sprememb v času) in v vsebinskem obsegu, kot ga določa sedem izbranih institucij. V izhodišču opisne analize je podatkovna matrika, ki vključuje odgovore velikega števila respondentov (izbranih v okviru 26 nacionalnih reprezentativnih vzorcev) v dveh časovnih presekih na sedem tematskih vprašanj. Frekvenčne porazdelitve v nakazanem obsegu na nacionalnih vzorcih, prikazane tudi kot srednje vrednosti, so zapisane v tej knjigi5. Na tako strnjenem ( ) podatkovnem gradivu bomo z razvrščanjem (rangiranjem) glede na jakost izraženega zaupanja v posamezne institucije oz.

izraženega zaupanja v vseh sedem institucij skupaj, posebej za vsako državo in s primerjavami med njimi ter z njihovo kategorizacijo glede na jakost izraženega zaupanja v dveh časovnih presekih oz. glede na pripadnost evropskim kulturnozgodovinskim regijam, nakazovali sorodnosti in razlike med njimi.

4 Pričakovanja (hipoteze) in potek analize

Na kakšnih pričakovanjih torej temelji naša opisna analiza? Glede na uvodno raz-glabljanje o potekih demokratizacije sodobnih družb, o sprejemljivosti domneve o krizi demokracije in o nesprejemljivosti teze o koncu zgodovine, o pomenu teorije socialnega kapitala v raziskovanju demokratizacijskih procesov, pa tudi glede na konkretne omejitve na deskriptivno raven analize, na uporabo empiričnih datotek mednarodne raziskave ESS, na izbor le dveh časovnih točk (2002, 2014) 4.

Vojske v večini držav, glede na svoje zgodovinskopolitične vloge, prevzemajo, vežejo nase visoko stopnjo (nacionalne) identifikacije. To velja tako za zahodnoevropske, tradicionalno demokratične države kot tudi za posttranzicijske, nove demokracije.

5.

Vrednote v prehodu XI. prvi del, vprašanja z oznako B2–B8.

80

in torej opazovanje sprememb v časovnem razponu dvanajstih let, glede na izbor šestindvajsetih držav, ki so v mednarodnih datotekah ESS zastopane z dvema meritvama, ob upoštevanju njihove kulturnozgodovinske, religijske, gospodarske, socialne različnosti, glede na omejeno operacionalizacijo odnosa do demokracije zgolj na izražanje zaupanja v izbrane institucije, pa tudi glede na omejitev numerične oz. kvantitativne analize zgolj na primerjave srednjih vrednosti meritev zaupanja v sedem političnih institucij itd., je prostor za analizo neskončno širok in hkrati dejansko zelo ozko opredeljen.

Poskušali bomo odgovoriti na naslednja vprašanja:

–

ali se glede na izraženo zaupanje prebivalstev opazovanih držav te z ozirom na zgodovinskorazvojne in aktualno strukturne značilnosti umeščajo smiselno v vrednotne skupine, skladno npr. z Inglehartovim vrednotnim atlasom;

–

ali obsegi izmerjenega zaupanja v opazovanih državah pritrjujejo domnevi, da demokratizacijski razvojni procesi ne potekajo enosmerno, zgolj pozitivno, temveč protislovno, tudi z zastoji in nazadovanji;

–

ali lahko iz značilnosti držav, vključenih v te procese, sklepamo o dejavnikih, ki spodbujajo rast, zadrževanje ali nazadovanje zaupanja v institucije;

–

kako se v prikazani analizi uvrščajo države različnih tradicij; še posebej, kako se umeščajo srednje- in vzhodnoevropske postsocialistične države v domnevno skupni evropski demokratizacijski prostor;

–

kako družbene, politične, ekonomske, finančne krize vplivajo na vrednotenje in udeležbo v (demokratičnih) sistemih in na izražanje zaupanja v njihove institucije;

–

posebej bomo opazovali izstopajoče primere, ki izkazujejo visoke vzpone in padce v izražanju zaupanja in nakazovali okoliščine, ki jih pojasnjujejo;

–

ali razvrščanje držav v kulturno-jezikovno-religijske skupine kaj prispeva k pojasnjevanju njihovega položaja v rangu političnega zaupanja itd.

Še enkrat ponovimo, podlaga naše analize je (obsežna) podatkovna matrika, ki jo določajo: šestindvajset vključenih držav, v njih izvedene po dve (2002, 2014) na reprezentativnih vzorcih utemeljene standardizirane družboslovne ankete, te vključujejo sedem indikacij političnega zaupanja (zaupanje v parlament, pravni sistem, policijo, politike, politične stranke, Evropski parlament, OZN) ob uporabi enajststopenjske lestvice (0–10). Vsi v tabele vključeni numerični podatki so izračuni srednjih vrednosti (Rezultati opisne analize so nanizani v dvanajstih korakih in prikazani v enajstih tabelah.

81

5 Opisna analiza – v dvanajstih korakih

Prvi korak. Prikaz skupnega izmerjenega zaupanja v opazovane institucije (I1–I7) v dveh časovnih presekih (T1–T2) je predstavljen v tabeli 1. Pokaže se, da je skupno politično zaupanje v opazovanem obdobju (2002, 2014) upadlo. To se potrdi pri šestih od sedmih institucij, le pri policiji skupno zaupanje naraste.

Tabela 1: ESS 2002–2014: Prikaz skupnih rezultatov meritev zaupanja v sedem institucij sistema (I1–I7), merjenega z lestvico 0–10 ( ), na vzorcih prebivalcev 26 držav, v dveh časovnih točkah (T1 = 2002; T2 = 2014)6

Leto meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

parla-

pravni

polit. EU-parla-

ment

sistem policija politiki stranke ment

OZN

T1 = 2002

4,52

4,97

5,67

3,62

3,48

4,67

5,29

4,61

T2 = 2014

4,12

4,78

5,75

3,29

3,32

4,09

4,88

4,33

dif. T2–T1

–0,40

–0,19

0,08

–0,33

–0,16

–0,58

–0,41

–0,28

Vir: ESS, 2002–2014

Visoko na prvo mesto med opazovanimi institucijami se uvrsti policija (T1: 5,67; T2: 5,75; dif. = T2–T1 = 0,08). Na drugo in tretje mesto se uvrstita OZN (5,29; 4,88; –0,41) in pravni sistem (4,97; 4,78; –0,19), sledijo nacionalni parlamenti (4,52; 4,12; –0,40), parlament Evropske unije (4,67; 4,09; -0,58), na dno pa se uvrstita kategoriji politiki (3,62; 3,29; –0,33) in politične stranke (3,48; 3,32; –0,16).

Daleč največ zaupanja v opazovanih evropskih državah torej nase veže regulatorna institucija države, ki zagotavlja neposredno notranjo varnost državljanov – policija.

Ta ocena je vseprisotna, saj je policija, čeprav z različno jakostjo, kot prva oz.

visoko uvrščena v vseh opazovanih državah.

Pojem pravni sistem simbolizira odnos do delovanja pravne države. To je edina od sedmih opazovanih institucij, ki ni personificirana, temveč ostaja na svoji odmaknjeni, abstraktni ravni. Nosilec zaupanja je sistem kot tak, personifika-cija odnosa do sistema itd., njegova konkretizacija pa se izraža skozi zaupanje v parlament, vlado in pravosodje. Žal je v naši raziskavi le parlament izpostavljen meritvi zaupanja in je umeščen značilno nižje kot pravni sistem, nad njiju pa se uvršča OZN z značilno višjim skupnim izraženim zaupanjem v obeh časovnih presekih. Na četrto mesto v rangu zaupanja institucij se uvrsti Evropski parlament.

Obe mednarodni instituciji sta dovolj prepoznavni in sprožata izražanje zaupanja na visoki (OZN) oz. srednji (EU-parlament) ravni.

6.

Pri Estoniji, Slovaški in Ukrajini je T1 = 2004; pri Bolgariji in Rusiji je T1 = 2006; pri Litvi je T1 = 2010; pri Grčiji je T2 = 2010; pri Bolgariji, Rusiji, Slovaški in Ukrajini je T2 = 2012.

82

Na dno ranga zaupanja v institucije se uvrstita kategoriji politiki in politične stranke. V zvezi z njima lahko glede na nizko raven povprečnega izmerjenega zaupanja za vse države skupaj prej govorimo o prevladujočem nezaupanju kot o zaupanju politikom in političnim strankam. In vendar sta kategoriji politične stranke in politiki pomembni instituciji, ki naj bi generirali možnosti za delovanje oz. obnovo demokratičnega sistema. Nizko zaupanje vanju torej spodnaša demokratične temelje tega sistema. V raziskavi žal nimamo opore, da bi sklepali o naravi razmerja med strankami in politiki na eni ter institucijami zakonodajne in izvršne oblasti na drugi strani. Domnevamo, da gre za reverzibilno, med seboj določujoče razmerje, pri čemer sta kategoriji politiki, politične stranke najbolj izpostavljen, lažje določljiv in personificiran člen v medsebojnem razmerju – in nujno deležen večje kritičnosti – ter torej nezaupanja. To se že na ravni vseh opazovanih držav skupaj pokaže v značilnih razlikah v izmerjenem zaupanju med politiki in političnimi strankami na eni ter parlamentom in pravnim sistemom na drugi strani.

Prikaz skupnega zaupanja v opazovane institucije v medčasovni primerjavi v preseku T1–T2 (tabela 1) pokaže značilne premike: najprej zmanjševanje skupnega izmerjenega zaupanja za 26 držav. Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali to, sicer na videz nizko zmanjševanje zaupanja v preseku 2002/2014 pomeni zastoj v procesih demokratizacije v opazovanih evropskih državah. Dalje, pokažejo se razlike v izražanju zaupanja v posamezne od opazovanih sedmih političnih, notranjeregulatornih oz. mednarodnoregulatornih institucij. Najbolj upade zaupanje v slednje (EU: –0,58; OZN: –0,41). Sledijo pa nacionalni parlamenti (–0,40), politiki (–0,33), in pravni sistemi (–0,11). Zaupanje v policijo narašča, vendar zanemarljivo, v izražanju zaupanja v politike in politične stranke, ki je med vsemi opazovanimi najnižje, pa beležimo še dodatne negativne premike (–0,33;

–0,16). Kljub nakazanim značilnim razlikam, še posebej v izražanju zaupanja v evropski in nacionalni parlament, pa ostaja profil uvrščanja opazovanih institucij v presekih T1–T2 v glavnem nespremenjen. Na vrhu zaupanja je policija, na dnu pa so politiki in politične stranke.

Ob vsem povedanem ostaja še vedno prikrito, da je izražanje zaupanja v opazovane institucije znotraj opazovanih držav in med njimi izrazito diferencirano. V

tej analizi in zapisu se bomo omejili zgolj na opazovanje drugega vidika, torej na nakazovanje razlik v izražanju zaupanja med opazovanimi državami. Pričakujemo lahko, da so te razlike velike, saj so kulturnozgodovinsko in socialno-ekonomsko pogojene ter hkrati, da je vsakršno aktualno izražanje zaupanja močno pod vplivom vsakokratnih razmer v opazovani družbi. To lahko na tem mestu ponazorimo z nekaj ekstremi. Tako je na primer na Danskem in Finskem policija deležna izjemno visokega zaupanja (7,90–7,95), v Bolgariji le nizkega zaupanja (3,89), enako tudi v Ukrajini (3,30). Očitno so tudi veliki premiki v izražanju zaupanja v obdobju 2002–2014. Najbolj to izstopi v primeru Grčije, kjer na primer zaupanje v EU-

83

-parlament z visoke ravni ob prvi meritvi (5,75) pade, lahko bi rekli, da povsem razpade do druge meritve (2,57); enako velja tudi za odnos do nacionalnega parlamenta (4,83; 2,04!). To lahko ponazorimo tudi s primerom Slovenije, kjer ob prvi meritvi zmerno zaupanje v parlament (4,04) ob drugi meritvi močno upade (2,76). Podobno velja tudi za politične stranke, EU-parlament, politike, pa tudi pravni sistem. Kot bomo kasneje podrobneje prikazali in utemeljili, je upadanje zaupanja v institucije najmočneje izraženo na primeru Grčije, Bolgarije, Ukrajine in Slovenije, torej v državah v ekonomski in politični krizi.

Drugi korak. Pri umestitvi in kategorizaciji opazovanih držav se lahko opremo na Inglehartov Vrednotni atlas sveta (Inglehart, 2004), na razmeščanje držav v kulturne sfere Evrope na podlagi ESS (Akaliyski, 2014) in rezultate lastnih raziskav (Rus, Toš, 2005), na umeščanje v evropske kulturnozgodovinske regije, lahko pa jih razvrstimo zgolj na podlagi skupnega izmerjenega zaupanja po državah.

Odločili smo se za delno upoštevanje vseh treh vidikov in države umestili v pet kategorij oz. kulturnozgodovinskih in vrednotnih regij: A – skandinavska skupina: Danska, Finska, Norveška, Švedska in Nizozemska; B – zahodnoevropska skupina: Švica, Irska, Belgija, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija, Francija;

C – južnoevropske in sredozemske države: Grčija, Španija, Portugalska, Izrael; D – srednje- in vzhodnoevropske države: Madžarska, Estonija, Slovaška, Slovenija, Poljska, Češka, Litva, Bolgarija;

E – postsovjetski: Rusija in Ukrajina.

Stopnje izmerjenega skupnega zaupanja v institucije I1–I7 na ravni vrednotnih regij A–E so prikazane v tabeli 2.

Umestitev držav v pet vrednotnih regij (skupine A–E) se pokaže kot smiselna.

Temu pritrjuje tudi njihova kaskadna umestitev glede na izmerjeno celotno politično zaupanje (indeks političnega zaupanja) v obsegih: A (5,72; 5,83), B (4,83; 4,77), C (4,60; 4,33), D (3,94; 3,81) in E (3,82; 2,92). Za skupino A je značilno naraščanje skupnega zaupanja (indeks političnega zaupanja) in zaupanja v vse institucije, za skupino B zmerno in za skupino C izrazito upadanje zaupanja v vse opazovane institucije; v skupini D zaupanje zmerno upade, v EU in OZN pa izrazito naraste, v skupini E pa izrazito upade (Ukrajina!).

Oglejmo si podrobnosti. Skandinavske države (A) – označuje jih visoka raven zaupanja in stabilnost zaupanja v opazovane institucije v obeh časovnih presekih, z rahlim trendom naraščanja. Zahodnoevropske države (B) – označuje jih nižja raven izraženega zaupanja in hkrati značilni pozitivni in negativni premiki v časovnih presekih, ki pa se v skupnem prikazu izničijo. Posebej izstopata upad zaupanja v Evropski parlament in naraščanje zaupanja v pravni sistem. Južnoevropske in sredozemske države (C) – kažejo visoko turbulenco v izražanju zaupanja v vse

84

opazovane institucije; skupno izmerjeno zaupanje v preseku T1–T2 izrazito upade.

Skupina C značilno zaostaja za ravnjo skupine B. V njej je med vsemi najbolj izražen upad zaupanja ob drugi meritvi, še posebej v nacionalni in Evropski parlament. Srednje- in vzhodnoevropske države (D) – po obsegu izmerjenega skupnega zaupanja v prvem časovnem preseku izrazito zaostajajo za skupinami A–C, v drugem časovnem preseku pa presežejo izmerjeno zaupanje v skupini C.

Premiki med časovnima točkama so značilni, še posebej izstopa upad zaupanja v EU-parlament in OZN. In končno sta v skupino E uvrščeni dve državi, Rusija in Ukrajina, ki ju močno označuje skupna predtranzicijska (sovjetska) zgodovina. Za to skupino je značilna nižja in ob drugi meritvi najnižja raven izmerjenega skupnega zaupanja; označuje jo prevladujoče nezaupanje v vse opazovane institucije.

Tabela 2: ESS 2002–2014: Razvrstitev v raziskavo vključenih držav (D1–D26) v vrednotne regije (A–E) ter prikaz rezultatov meritev zaupanja za institucije (I1–I7) – v dveh časovnih presekih in s prikazom razlik ( d = T2-T1) po institucijah Skupine

Leto

držav

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

A –

2002

5,76

6,33

7,08

4,88

4,98

4,63

6,35

5,72

skan. drž.

2014

5,93

6,75

7,25

4,93

5,00

4,72

6,21

5,83

d

0,17

0,42

0,17

0,05

0,02

0,09

–0,14

0,11

B – zah.

2002

4,84

5,34

6,30

3,91

3,76

4,51

5,12

4,83

evr. drž.

2014

4,71

5,61

6,47

3,76

3,73

4,09

5,02

4,77

d

–0,13

0,27

0,17

–0,15

–0,03

–0,42

–0,1

–0,06

C – juž.evr./ 2002

4,69

5,36

5,81

3,22

2,96

4,88

4,68

4,60

sredoz. drž. 2014

3,23

4,27

5,34

2,16

2,23

3,24

3,76

3,46

d

–1,46

–1,09

–0,47

–1,06

–0,73

–1,64

–0,92

–1,14

D – vzhod. 2002

3,48

3,86

4,77

2,83

2,56

4,80

5,27

3,94

evr. drž.

2014

3,29

3,91

5,13

2,67

2,67

4,21

4,76

3,81

d

–0,19

0,05

0,36

–0,16

0,11

–0,59

–0,51

–0,13

E – Rusija/ 2006

4,09

3,86

3,34

3,33

3,21

4,37

4,51

3,82

Ukrajina

2012

2,59

2,74

2,78

2,32

2,44

3,74

3,81

2,92

d

–1,50

–1,12

–0,56

–1,01

–0,77

–0,63

–0,70

–0,90

Vir: ESS, 2002 – 2014

Tretji korak. V skupino A (tabela 3) so uvrščene skandinavske države, in sicer Danska, Finska, Švedska in Nizozemska, članice EU ter Norveška. Glede na značilnosti in jakost izraženega zaupanja v institucije bi v to skupino sicer sodila tudi Švica, ki pa glede na geografsko lego in posebnosti v kulturnozgodovinskem razvoju in sistemih upravljanja ter glede na svojo etnično in religijsko strukturo brez dvoma sodi v zahodnoevropsko kulturnopolitično regijo. Predvsem za Nor-

85

veško (v preseku T1–T2) velja, da se je v izražanju zaupanja v institucije izrazito povzpela, še posebej z visokim zaupanjem v policijo, v pravni sistem in nacionalni parlament, pa tudi v politične stranke in politikom. Odstopa pa Norveška tudi po profilu izražanja zaupanja v institucije. Velja, da Norvežani največ zaupanja izrekajo policiji, pa tudi OZN, pravnemu sistemu in v nacionalni parlament, v izrekanju zaupanja Evropskemu parlamentu pa so (kot nečlani EU) bolj zadržani. In vendar so med vsemi skandinavskimi državami v drugem časovnem preseku prav Norvežani tisti, ki EU-parlamentu najbolj zaupajo! To velja v drugem časovnem preseku tudi za zaupanje politikom in političnim strankam.

Znotraj skandinavske skupine države se najnižje uvrščajo Nizozemci, za katere na sploh velja, da izražanje zaupanja med njimi s časom (T1–T2) narašča. Najizraziteje naraste zaupanje v pravni sistem in policijo, hkrati pa upade zaupanje v politične stranke in Evropski parlament. Sicer velja, da so v tej skupini Danci visoko zgoraj, a ostali (Finci, Švedi) ne zaostajajo bistveno.

Tabela 3: ESS 2002–2014: Umestitev držav v skupino A – skandinavske države –

in prikaz rezultatov meritev zaupanja v sedem institucij (lestvica 0–10; ) Leto

Država

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

DK

2002

6,18

7,13

7,90

5,47

5,67

4,84

6,54

6,25

Danska

2014

5,91

7,40

7,70

4,93

5,06

4,78

6,28

6,01

d

–0,27

0,27 –0,20 –0,54 –0,61 –0,06 –0,26 –0,24

FI

2002

5,79

6,75

7,95

4,78

5,00

4,88

6,46

5,94

Finska

2014

5,55

6,76

7,90

4,59

4,65

4,65

6,15

5,75

d

–0,24

0,01 –0,05 –0,19 –0,35 –0,23 –0,31 –0,19

NO

2002

5,70

6,33

6,99

4,58

4,49

4,68

6,76

5,65

Norveška

2014

6,74

7,19

7,37

5,26

5,32

4,97

6,69

6,22

d

1,04

0,86

0,38

0,68

0,83

0,29 –0,07

0,57

SE

2002

5,92

6,06

6,76

4,72

4,62

4,02

6,58

5,53

Švedska

2014

6,23

6,39

6,87

4,97

5,10

4,72

6,39

5,81

d

0,31

0,33

0,11

0,25

0,48

0,70 –0,19

0,28

NL

2002

5,22

5,38

5,82

4,87

5,12

4,72

5,41

5,22

Nizozemska

2014

5,24

5,99

6,44

4,89

4,86

4,49

5,53

5,35

d

0,02

0,61

0,62

0,02 –0,26 –0,23

0,12

0,13

Vir: ESS, 2002–2014

Skandinavija je kulturnozgodovinska regija z visoko razvito politično kulturo, kjer prevladujejo libertarne vrednote (Inglehart, 2005, Rus/Toš, 2005 in drugi).

Gre za družbe, ki so sposobne konsenzualno premagovati strukturalne razlike

86

in interesne konflikte. Sodijo v vrh sodobnih demokratičnih družb. To se izrazi tudi v visokem zaupanju v politične institucije – in v delujoči demokratični institucionalizaciji.

Četrti korak. V tabeli 4 so prikazani obsegi izmerjenega zaupanja v skupini zahodnoevropskih držav. Gre za skupino držav, ki je le na videz homogena, vendar z bistveno različnimi geopolitičnimi, kulturnozgodovinskimi, ekonomskimi, nacionalnimi, religijskimi in kulturnoreligijskimi značilnostmi. Označuje jih, z izjemo Švice, ki ni članica EU in Velike Britanije, ki iz EU izstopa, vključenost v Evropsko unijo, v globalizacijske, družbenoekonomske in razvojnotehnološke procese; označujejo pa jih tudi kulturnojezikovne in kulturnoreligijske razlike itd.

V vrhu te skupine, z najvišjimi odmerami zaupanja v vse opazovane institucije (z izjemo EU), je umeščena Švica; značilno nižje, kaskadno, se uvrščajo Irska, Belgija, Nemčija, Avstrija, Velika Britanija in Francija. Tako na primer Francijo označujeta najnižji odmeri zaupanja v nacionalni parlament in politike, Veliko Britanijo najnižja druga odmera zaupanja v Evropski parlament, Avstrijo visoko zaupanje v policijo itd. Irsko, ki je v tej skupini najprej (T1) visoko, nato (T2) pa sredinsko uvrščena, označuje najizrazitejši upad zaupanja v preseku T1–T2, kar lahko pojasnjujemo z družbeno in finančno krizo, ki jo je v tem obdobju preživljala. Še posebej očitno se to kaže v odnosu do nacionalnega parlamenta, političnih strank ter Evropskega parlamenta. Za Belgijo, ki je sredinsko uvrščena, velja, da so odmere zaupanja na vseh razsežnostih na obeh časovnih točkah bolj ali manj stabilne, le da se ob drugi meritvi bistveno povzpne zaupanje v pravni sistem in policiji, delno pa upade zaupanje v politične stranke. Podobno velja tudi za Nem-

čijo, kjer beležimo izrazito povečanje zaupanja v nacionalni parlament, politične stranke in politike ter značilen upad zaupanja v Evropski parlament in OZN. Za Avstrijo, ki je uvrščena pod Nemčijo, je značilen upad zaupanja v Evropski parlament, pa tudi v nacionalni parlament in pravni sistem, ter najnižja umestitev v odnosu do OZN. Prebivalci Velike Britanije so v izražanju zaupanja v institucije na sploh bolj zadržani, še posebej pa v odnosu do Evropskega parlamenta, ki mu že v izhodišču odmerjajo nizko, ob drugi meritvi, skupaj z Grčiji (2,57) drugo najnižje (3,15) izmerjeno zaupanje. To kaže, da so bile vrednotne osnove brexita (2016) podane že vseskozi, že ob prehodu v novo stoletje. In končno je v to skupino uvrščena še Francija, po obsegu izraženega zaupanja na zadnjem mestu v zahodnoevropski skupini držav. Označuje jo nizko in ob drugi meritvi najnižje izraženo zaupanje v nacionalni parlament ter v politike in politične stranke.

87

Tabela 4: ESS 2002–2014: Prikaz umestitve držav v skupino B – zahodnoevropske države – in prikaz rezultatov meritev zaupanja v sedem institucij (lestvica 0–10; ) Leto

Država

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

CH

2002

5,75

6,19

6,80

4,93

4,77

4,81

5,42

5,53

Švica

2014

6,21

6,58

7,17

5,25

5,06

4,51

5,36

5,73

d

0,46

0,39

0,37

0,32

0,29

–0,30

0,58

0,20

IE

2002

4,43

5,14

6,53

3,75

3,87

5,11

5,68

4,93

Irska

2014

3,82

5,30

6,31

3,34

3,27

4,59

5,42

4,58

d

–0,61

0,16

–0,22

–0,41

–0,60

–0,52

–0,26

–0,35

BE

2002

4,99

4,39

5,64

4,28

4,36

4,88

5,10

4,80

Belgija

2014

4,84

5,02

6,00

4,14

4,13

4,83

5,22

4,88

d

–0,15

0,63

0,34

–0,14

–0,23

–0,05

0,12

0,08

DE

2002

4,47

5,73

6,73

3,50

3,28

4,52

5,18

4,78

Nemčija

2014

5,13

5,88

6,83

3,93

3,94

4,08

4,74

4,93

d

0,66

0,15

0,10

0,43

0,66

–0,44

–0,44

0,15

AT

2002

5,10

6,08

6,44

3,52

3,30

4,21

4,54

4,74

Avstrija

2014

4,69

5,69

6,55

3,49

3,45

3,59

4,44

4,56

d

–0,41

–0,39

0,11

–0,03

0,15

–0,62

–0,10

–0,18

GB

2002

4,68

5,03

6,04

3,79

3,53

3,64

5,31

4,57

V. Britanija 2014

4,34

5,62

6,32

3,48

3,53

3,15

4,89

4,48

d

–0,34

0,59

0,28

–0,31

0,0

–0,49

–0,42

–0,09

FR

2002

4,45

4,83

5,89

3,63

3,25

4,39

4,61

4,44

Francija

2014

3,93

5,17

6,12

2,73

2,73

3,91

5,05

4,24

d

–0,52

0,34

0,23

–0,9

–0,52

–0,48

0,44

–0,20

Vir: ESS, 2002–2014

Enotnosti v vrednotenju ključnih institucij političnega sistema v tej skupini držav seveda ne potrdimo. Sicer, ob različnih merah zaupanja, upi (zaupanja) v EU-parlament – prav v vseh državah iz te skupine, ki pomenijo izvor, temelj in vzgon (zaton?) v delovanju Evropske unije – upadajo. Le Belgija je izjema, zaupanje v EU v časovnem preseku T1–T2 ne upade, temveč se poveča.

Peti korak. V skupini južnoevropskih in sredozemskih držav (C), kamor uvrščamo Grčijo, Španijo, Portugalsko in Izrael (tabela 5), se pokaže vsa turbulenca v izra-

žanju zaupanja v institucije sistema. Vse države v tej skupini označuje visok upad zaupanja v opazovane institucije. Tako na primer v Grčiji v preseku 2002–2010

izraženo skupno zaupanje upade kar za polovico (s 5,22 na 2,62!), kar se še posebej izrazi v upadu zaupanja v nacionalni parlament (s 4,83 na 2,04), dalje v Evropski parlament (s 5,75 na 2,57), v pravni sistem (s 6,27 na 3,83) in policiji (s 6,43 na

88

4,63) itd. Grčija, ki se po izmerjenem zaupanju v prvem časovnem preseku uvr-

šča visoko v rang med zahodnoevropske države, pade ob drugi meritvi na dno, pod zadnje uvrščeno tranzicijsko državo, Bolgarijo. Očitno je, da je v Grčiji že leta 2010 demokratični sistem izgubljal in končno izgubil vsakršno legitimiteto.

Seveda krize v tem obdobju niso doživljali samo Grki, temveč tudi Portugalci, Španci, Izraelci in ne nazadnje Slovenci idr. Tako se krizne razmere v španski družbi izražajo v bistvenem zmanjšanju zaupanja v parlament, politike in politične stranke, pa tudi policijo in Evropski parlament ter pravni sistem. Le izražanje odnosa do OZN, te na videz od evropskega dogajanja oddaljene mednarodne organizacije, ostaja v Španiji stabilno, nespremenjeno. Isto velja tudi za Portugalsko, kjer zabeležimo najizrazitejši upad zaupanja v evropski in nacionalni parlament in vse preostale institucije, razen policijo, ki zaupanje celo pridobi. Krizne razmere se v Izraelu izrazijo v zmanjšanju zaupanja v policijo, pravni sistem in EU-parlament itd. Po izraženem zaupanju se v Izraelu najvišje uvrsti pravni sistem v obeh presekih, sledi pa policija.

Tabela 5: ESS 2002–2014: Prikaz umestitve držav v skupino C – južnoevropske in sredozemske države – in prikaz rezultatov meritev zaupanja v sedem institucij (lestvica 0–10; )

Leto

Država

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

GR

2002

4,83

6,27

6,43

3,46

5,75

4,61

5,22

Grčija

2010

2,04

3,83

4,63

1,35

1,37

2,57

2,59

2,62

d

–2,79 –2,44

–1,8 –2,11

–3,18 –2,02 –2,39

IL

2002

4,66

6,60

6,26

3,25

2,95

4,12

4,02

4,55

Izrael

2014

4,12

5,52

4,82

3,04

3,20

3,15

3,02

3,84

d

–0,54 –1,08 –1,44 –0,21

0,25 –0,97 –1,00 –0,71

ES

2002

4,83

4,31

5,43

3,37

3,46

4,82

4,71

4,42

Španija

2014

3,67

4,01

6,28

2,23

2,21

3,85

4,79

3,86

D

–1,16 –0,30 –0,85 –1,14 –1,25 –0,97

0,08 –0,56

PT

2002

4,44

4,26

5,13

2,82

2,47

4,85

5,37

4,19

Portugalska 2014

3,08

3,73

5,64

2,01

2,16

3,40

4,65

3,52

d

–1,36 –0,53

0,51 –0,81 –0,31 –1,45 –0,72 –0,67

Vir: ESS, 2002–2014

Šesti korak. V skupino srednje- in vzhodnoevropskih tranzicijskih držav (D) so umeščene Madžarska, Estonija, Slovaška, Slovenija, Poljska, Češka, Litva in Bolgarija (tabela 6). Tudi za to skupino držav velja bolj ali manj poenoten profil opredeljevanja do sedmih opazovanih institucij, le da je OZN po obsegu izraženega

89

zaupanja na prvem mestu, EU-parlament na drugem, policija pa na tretjem mestu.

Ob drugi meritvi (T2) pa obe mednarodni instituciji izrazito zaostaneta za policijo.

Tabela 6: ESS 2002–2014: Umestitev držav v skupino D – vzhodno in srednjeevropske države – in prikaz rezultatov zaupanja v sedem institucij (lestvica 0–10; )

Leto

Država

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupno

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

HU

2002

5,00

5,11

4,91

3,88

2,60

5,67

5,99

4,74

Madžarska

2014

3,85

4,62

5,33

2,93

2,95

4,85

5,36

4,27

d

–1,15 –0,49 –0,42 –0,95

0,35 –0,82 –0,63 –0,47

EE

2004

4,19

4,91

5,69

3,31

3,09

4,87

5,53

4,51

Estonija

2014

4,39

5,21

6,12

3,49

3,44

4,41

4,73

4,54

d

0,20

0,30

0,43

0,18

0,31 –0,46 –0,80

0,03

SI

2002

4,04

4,28

4,89

3,07

3,25

4,65

4,90

4,15

Slovenija

2014

2,76

3,13

5,47

1,90

2,00

3,41

4,17

3,26

d

–1,28 –1,15

0,58 –1,17 –1,25 –1,24 –0,73 –0,89

CZ

2002

3,62

3,81

4,98

3,22

2,86

4,67

5,33

4,07

Češka

2014

3,97

4,70

5,70

3,34

3,38

4,16

4,84

4,30

d

0,35

0,89

0,72

0,12

0,52 –0,51 –0,49

0,23

PL

2002

3,48

3,68

4,95

2,72

2,13

4,75

5,64

3,91

Poljska

2014

2,79

3,55

5,09

2,02

1,98

3,65

4,59

3,38

d

–0,69 –0,13 –0,14 –0,70 –0,15 –0,90 –0,05 –0,53

SK

2004

3,05

3,58

4,35

2,53

2,66

4,74

5,15

3,72

Slovaška

2012

3,10

3,26

4,13

2,79

2,76

3,72

4,25

3,43

d

0,05 –0,32 –0,22

0,26

0,10 –1,02

–0,9 –0,29

LT

2010

2,25

3,06

4,47

2,21

2,15

4,29

4,68

3,30

Litva

2014

3,33

4,52

5,67

3,14

2,97

5,22

5,56

4,34

d

1,08

1,46

1,20

0,93

0,82

0,93

0,88

1,04

BG

2006

2,18

2,46

3,89

1,72

1,75

4,76

4,93

3,10

Bolgarija

2012

2,11

2,28

3,56

1,75

1,84

4,25

4,58

2,91

d

–0,07 –0,18 –0,33

0,03

0,09 –0,51 –0,35 –0,19

Vir: ESS, 2002–2014

Po obsegu skupnega izraženega zaupanja se v tej skupini na prvi časovni točki visoko uvrstijo Madžarska (4,74), Estonija (4,51) in Slovenija (4,15). Vendar so razlike med njimi opazne, Slovenija izrazito zaostaja za prvima dvema. Še zna-

čilnejša pa so odstopanja navzdol, pri Poljski (3,91), Slovaški (3,72), Češki (3,80), Litvi (3,30) in Bolgariji (3,10). Po drugi meritvi se umestitve držav spremenijo. Pet držav iz te skupine (Madžarska, Poljska, Bolgarija, Slovaška in Slovenija) beleži

90

značilne upade izraženega skupnega zaupanja, preostale (Češka, Litva, Estonija) pa bolj ali manj izrazit dvig. Tako se Estonija, sicer z neznatnim dvigom zaupanja na T2, povzpne na prvo mesto v skupini D, Litva pa z velikim vzponom zaupanja (2010–2014) na vseh sedmih razsežjih na visoko drugo mesto – in Češka na tretje mesto. Madžarska se vsled upadanja zaupanja v nacionalni in EU-parlament umesti na četrto mesto, Slovaška pa zaradi znižanega zaupanja v vse institucije šele na peto mesto; Poljska se uvrsti na šesto in Slovenija na sedmo mesto.

Bolgarija v vseh merjenih presečiščih ostaja na dnu. Najvišji upad skupnega zaupanja v Sloveniji (–0,89) je predvsem izraz visokega upada zaupanja politikom (s 3,07 na 1,90!), političnim strankam (s 3,25 na 2,00), zaupanja v nacionalni parlament (iz 4,04 na 2,76!) in v pravni sistem (iz 4,28 na 3,13) – in končno tudi upada zaupanja v obe mednarodni organizaciji (npr. EU s 4,65 na 3,41) itd.

V srednje- in vzhodnoevropski tranzicijski skupini držav sta očitni »zmagovalki«

obe baltiški državi, Estonija in Litva, in »poraženki«, Slovenija in Bolgarija. Slednja vsled stabilne nizke uvrstitve na vseh razsežjih in v vseh presekih, ob prvi in tudi drugi meritvi. Tudi za to skupino držav seveda velja, da so gospodarsko, kulturnozgodovinsko in kulturnoreligijsko izrazito heterogene. Skupna so jim nižja ekonomska razvitost, vključenost v tranzicijske procese, nizka politična kultura, pogosta notranja razcepljenost z močno izraženim nacionalizmom in težnjami k avtoritarni oblasti, a tudi v teh razsežjih so razlike med državami v tej skupini velike. In prav v to skupino je, sicer nizko, uvrščena tudi Slovenija.

Sedmi korak. Umestitev dveh postsovjetskih držav – Rusije in Ukrajine – je prikazana v tabeli 7. Rusija je uvrščena nizko, a značilno višje kot Ukrajina.

Medčasovne primerjave za Rusijo kažejo stabilnost in rahel vzpon izraženega zaupanja, za Ukrajino pa nihanja in upad zaupanja, še posebej v parlament, politične stranke, pravni sistem in politike – in celo v policijo. Za obe državi, še posebej za Ukrajino, velja ugotovitev, da nista razvili legitimitetne osnove svojih upravljalnih sistemov.

91

Tabela 7: ESS 2002–2014: Prikaz umestitve držav v skupino E – Rusija in Ukrajina –

in skupen prikaz rezultatov meritev zaupanja v sedem institucij (lestvica 0–10; ) Leto

Država

meritve

Zaupanje v institucije –

Skupaj

EU-

parla- pravni

polit. parla-

ment sistem policija politiki stranke ment

OZN

UA

2004

4,80

3,91

3,30

3,74

3,61

4,83

4,73

4,13

Ukrajina

2012

1,82

1,89

2,04

1,70

1,87

3,93

3,87 2,45

d

–2,98 –2,02 –1,26 –2,04 –1,74 –0,90 –0,86 –1,68

RU

2006

3,38

3,81

3,38

2,92

2,81

3,92

4,30

3,50

Rusija

2012

3,35

3,59

3,52

2,93

3,01

3,56

3,74

3,39

d

–0,03 –0,22

0,14

0,01

0,20 –0,36 –0,56 –0,11

Vir: ESS, 2002–2014

Iz vsega prikazanega sledi, da so v raziskavo vključene evropske države (in Izrael) v razsežjih izražanja zaupanja v institucije političnega sistema vrednotno izrazito heterogen in z vidika upravljanja zapleten in težko vodljiv družbeni sistem. Prikazi skupnega zaupanja po državah zakrivajo notranjo razčlenjenost oz. pluralnost Evropske unije, kot se kaže v različnih nacionalnih sestavah prebivalstev, različnih religijskih kulturah, razlikah v idejnih in nazorskih orientacijah, velikih razlikah v razvitosti politične kulture, v moči gospodarstev in razvitosti socialnih sistemov – in končno, v različnih možnostih obvladovanja razlik. O tem izčrpno poroča Lajphart (1999).

Osmi korak. Vrnimo se k nakazovanju razlik na medsistemski, meddržavni ravni. Pri tem se oprimo na prikaze razlik v izražanju zaupanja v dveh časovnih presekih (tabele 2–7). Domnevo, da v procesu demokratizacije s časom zaupanje v institucije narašča, lahko ponazorimo s primeri Litve, Norveške, Češke, Švice, pa tudi Nemčije, Nizozemske itd. Za vse te države velja, da v njih proporcionalno in sočasno narašča izraženo zaupanje v institucije sistema. Po drugi strani pa velja za Grčijo, Ukrajino, Slovenijo, Izrael, Portugalsko, Španijo, Poljsko, Madžarsko in Irsko itd., da v njih sočasno in proporcionalno zaupanje v institucije upada. To se še posebej izrazi v primerih Grčije, Ukrajine, Slovenije, Portugalske in Španije. Domneva, da v tranzicijskih državah v procesu demokratizacije zaupanje v institucije sistema narašča, se pretežno ne potrdi. Obratno, v tej skupini držav, za katere bi pričakovali, da so po prehodih v demokratizacijskem vzgonu, kar v šestih od desetih primerov, zaupanje v institucije v preseku T1–T27 upade. Pokaže pa se tudi, da zaupanje (lahko) upada tudi v tradicionalnih demokratičnih državah, še 7.

Časovne točke meritev so zabeležene v tabelah 2–7. Med vzhodno- in srednjeevropskimi državami jih je največ, ki so vstopile v program ESS kasneje oz. so iz njega prej izstopile.

92

posebej, če jih skozi daljše obdobje pretresajo družbene, gospodarske, finančne in politične krize8. Tako med šestnajstimi državami z demokratično tradicijo, ume-

ščenimi v skupine A–C, v preseku let 2002–2014 kar v desetih med njimi skupno zaupanje v politične institucije upade. In med njimi kar v vseh štirih državah iz skupine C (Portugalska, Španija, Grčija in Izrael).

V prostoru opazovanih šestindvajset držav se upadanje skupnega zaupanja najbolj izrazi v odnosu do Evropskega parlamenta (–0,58), OZN (–0,41), nacionalnega parlamenta (–0,40) in do politikov (–0,33) itd. Med opazovanimi šestindvajsetimi državami zaznamo upadanje zaupanja v Evropski parlament kar v triindvajsetih, v OZN v dvajsetih primerih, v nacionalni parlament v sedemnajstih in v odnosu do politikov v petnajstih primerih itd. In to so, z vidika legitimitete, najbolj kritična razsežja v delovanju demokratičnih političnih sistemov. Tudi za mednarodne regulatorne institucije velja, da zmanjševanje podpore oziroma zaupanja nacionalnih javnosti v njih, še posebej v EU-parlament, omejuje in zadržuje potek nadnacionalnega povezovanja. Vse bolj pa se uveljavljajo konservativni koncepti, nacionalizmi, separatizmi, populizmi, zapiranje v lastne družbene prostore, zavračanje vsega tujega itd.

Za nacionalne zakonodajnopolitične in regulatorne institucije velja, da med državljani, v večini opazovanih držav, sprožajo zadržane oziroma prevladujoče negativne odzive. Če te institucije nimajo javne podpore in ne uživajo zaupanja nacionalnih javnosti, velja, da ne morejo uspešno upravljati svojih vlog znotraj demokratičnega sistema. Ti sistemi se iz demokratičnih pretvarjajo v avtokratič-

ne – in institucije znotraj njih izgubljajo podporo oziroma zaupanje nacionalnih javnosti.

Deveti korak. Poglejmo si, kje nastajajo najizrazitejši primanjkljaji v izražanju zaupanja v časovnih presekih 2002–2014. V analizo smo vključili 26 nacionalnih datotek, sicer le na časovni točki prve in zadnje dostopne vključitve v program ESS, ne pa tudi na vseh vmesnih. Zavestno smo se torej omejili na analizo na podlagi rezultatov prve in zadnje dostopne raziskave ESS9.

Med vsemi opravljenimi primerjavami rezultatov meritev zaupanja na dveh časovnih točkah jih kar dve tretjini nakaže negativne premike, torej večja ali manjša zmanjšanja izmerjenega zaupanja. To se potrdi tako v primerih držav, ki jih sicer označuje visoko zaupanje v opazovane institucije (skupina A in B), kakor tudi držav (skupine C, D in E), ki jih označuje turbulenca v izražanju zaupanja oziroma nizka raven skupnega zaupanja v institucije. Tako na primer najizrazitejše upade zaupanja v nacionalni parlament beležijo Ukrajina, Grčija, Slovenija, Portugalska, 8.

Kot primer Grčijo finančna kriza, Ukrajino »oranžna« revolucija in zavzetje Krima; Slovenijo, Španijo, Portugalsko finančne krize itd.

9.

Datoteka ESS 2016 bo za analize dostopna predvidoma jeseni 2017.

93

Španija in Madžarska. Zmanjševanje zaupanja v pravni sistem najbolj izstopa v Grčiji, Ukrajini, Sloveniji in Izraelu. Najizrazitejši upad zaupanja politikom zabeležimo v Ukrajini, Sloveniji, Španiji, Madžarski, Portugalski in Poljski; političnim strankam pa v Ukrajini, Sloveniji in Irski itd. Upadanje zaupanja v EU-parlament je, kot smo že ugotovili, splošno prisotno, kar v primerih 23 dr-

žav, le Litva, Švedska in Norveška nakazujejo povečano zaupanje; največji upad zaupanja v EU-parlament beležijo Portugalska, Slovenija, Slovaška, Madžarska itd. Opredeljevanje do OZN je manj izrazito, izmere zaupanja v drugem preseku ostajajo blizu izhodišča, s povečanim deležem nezaupanja pa izstopajo Ukrajina, Slovenija, Portugalska, Estonija itd.

Če pa opazovane države glede na raven izraženega zaupanja v prvem in posebej v drugem preseku razvrstimo v rang, za vsako opazovano institucijo posebej, med njimi najbolj odstopajo razvrstitve glede zaupanja v nacionalni parlament (tabela 8), v nacionalne policije (tabela 9) in v EU-parlament (tabela 10). Pokazali pa bomo tudi uvrščanje in spremembe v rangih glede na skupno (politično) zaupanje, torej zaupanje v vseh sedem institucij skupaj (tabela 11).

94

Tabela 8: Uvrstitev 26 evropskih držav glede na izmerjeno zaupanje v nacionalni parlament ( ) v presekih 2002 (T1) in 2014 (T2) in prikaz sprememb v rangu10

Zaupanje v nacionalni parlament

T1 – meritev 2002

T2 – meritev 2014

država

( )

rang država

( )

sprememba v rangu T1(T2)

DK Danska

6,18

1

NO Norveška

6,74

DK Danska

1 (4)

SE Švedska

5,92

2

SE Švedska

6,23

SE Švedska

2 (2)

FI Finska

5,79

3

CH Švica

6,21

FI Finska

3 (5)

CH Švica

5,75

4

DK Danska

5,91

CH Švica

4 (3)

NO Norveška

5,70

5

FI Finska

5,55

NO Norveška

5 (1)

NL Nizozemska

5,22

6

NL Nizozemska

5,24

NL Nizozemska

6 (6)

AT Avstrija

5,10

7

DE Nemčija

5,13

AT Avstrija

7 (9)

HU Madžarska

5,00

8

BE Belgija

4,84

HU Madžarska

8 (15)

BE Belgija

4,99

9

AT Avstrija

4,69

BE Belgija

9 (8)

ES Španija

4,83

10

EE Estonija

4,39

ES Španija

10 (17)

GR Grčija

4,83

11

GB V. Britanija

4,34

GR Grčija

11 (25)

UA Ukrajina

4,80

12

IL Izrael

4,12

UA Ukrajina

12 (26)

GB V. Britanija

4,68

13

CZ Češka

3,97

GB V. Britanija

13 (11)

IL Izrael

4,66

14

FR Francija

3,93

IL Izrael

14 (12)

DE Nemčija

4,47

15

HU Madžarska

3,85

DE Nemčija

15 (7)

FR Francija

4,45

16

IE Irska

3,82

FR Francija

16 (14)

PT Portugalska

4,44

17

ES Španija

3,67

PT Portugalska

17 (21)

IE Irska

4,43

18

RU Rusija

3,35

IE Irska

18 (16)

EE Estonija

4,19

19

LT Litva

3,33

EE Estonija

19 (10)

SI Slovenija

4,04

20

SK Slovaška

3,10

SI Slovenija

20 (23)

CZ Češka

3,62

21

PT Portugalska

3,08

CZ Češka

21 (13)

PL Poljska

3,48

22

PL Poljska

2,79

PL Poljska

22 (22)

RU Rusija

3,38

23

SI Slovenija

2,76

RU Rusija

23 (18)

SK Slovaška

3,05

24

BG Bolgarija

2,11

SK Slovaška

24 (20)

LT Litva

2,25

25

GR Grčija

2,04

LT Litva

25 (19)

BG Bolgarija

2,18

26

UA Ukrajina

1,82

BG Bolgarija

26 (24)

Vir: ESS, 2002–2014

Deseti korak. Ker se stanje demokratične institucionalizacije v posameznih državah izraža (tudi) v zaupanju v nacionalni parlament, se že ob prvi meritvi (2002) – dobrih deset let po družbenih prehodih in nadomeščanju avtoritarnih z demokratični sistemi v Srednji in Vzhodni Evropi – pokaže vsa neenovitost, razčlenjenost, lahko bi rekli polariziranost v uvrstitvi držav (tabela 8). Očitno je, da se v vrhu ranga zberejo države, ki jih označujeta dolgoletna demokratična tradicija in visoka razvitost, na dnu pa vse vzhodno- in srednjeevropske države (z 10. Vstopi in izstopi posameznih držav v program ESS so navedeni v tabelah 3–7.

95

redkimi izjemami), brez lastne demokratične tradicije, ki jih označuje nižja, nizka razvitost. In vendar tudi med slednjimi opazimo visoko notranjo členovitost, ki se pokaže na primer med skupino držav z bistveno višjim odmerjenim zaupanjem v prvem preseku (Madžarsko, Ukrajino, Estonijo in Slovenijo) in skupino na dno uvrščenih držav (Bolgarijo, Litvo, Slovaško itd.). Med oba pola se uvrstijo pretežno južnoevropske in sredozemske države, med njimi Portugalska, Izrael, Grčija, Španija in tudi Francija. V sredino ranga se uvrstita tudi Nemčija in Velika Britanija.

Za Nemčijo velja, da je v času prve meritve (2002) v sebi združevala značilnosti dveh modelov politične socializacije oziroma identitet in tradicij, namreč prete-

žno demokratičnega dela (prej ZRN) in pretežno avtoritarnega dela (prej NDR) sedaj skupne države. Da je proces notranjega družbenega, političnovrednotnega in socialnoekonomskega združevanja izrazit, pokaže tudi značilno višja uvrstitev Nemčije v rang zaupanja v parlament dobro desetletje kasneje, ob drugi meritvi (tabela 8, T2). Očitno je, da tranzicijski in posttranzicijski procesi, ki potekajo v srednje- in vzhodnoevropskih državah, še zdaleč niso izzveneli in ne potekajo sinhrono! Meritve v drugem preseku namreč razkrivajo odstopanja med njimi.

Izrazite »zmagovalke«, z bistveno višjo uvrstitvijo ob drugi meritvi so Estonija (20/17),11 Litva (25/19), Češka (21/13); kot »poraženke«, z značilnim upadanjem zaupanja v nacionalne parlamente, pa se nizko, najnižje, uvrstijo Ukrajina (12/26), Grčija (11/25), Madžarska (8/15), Portugalska (17/21), pa tudi Poljska (22/22) in Slovenija (20/23). Med zahodnoevropskimi državami je najočitnejši dvig zaupanja zabeležila ZRN (15/7) itd.

Skupno zaupanje v nacionalne parlamente v preseku 2002–2014 je značilno upadlo! K temu prispevajo vse vzhodno- in srednjeevropske države, razen Estonije in Litve; naraščanje zaupanja pa beležijo le skandinavske in nekatere zahodnoevropske države, še posebej Norveška, Švedska, Švica in Finska. Kot posebnost med srednje- in vzhodnoevropskimi državami se z visoko uvrstitvijo ob prvi meritvi in nato z izrazitim padcem ob drugi meritvi izkaže Ukrajina, pa tudi Madžarska.

In temu nasprotno, z nizko uvrstitvijo ob prvi meritvi – in z izrazitim dvigom ob drugi meritvi, izstopata Litva in Estonija.

Pogled v razvrstitve držav na podlagi izmerjenega zaupanja v nacionalne parlamente v drugem časovnem preseku (2014) pretežno potrdi vse prej navedeno. V

vrhu ranga so visoko razvite severno- in zahodno-evropske države, na dnu ranga pa večinoma srednje- in vzhodnoevropske države, med tema polarnima skupinama pa se uvrščajo južnoevropske in sredozemske države, torej države z (sicer krajšo) demokratično tradicijo, ki pa doživljajo izrazito krizo. Iz te tridelne sheme – kot poseben primer – izstopa Grčija, ki se (skupaj z Ukrajino in Bolgarijo) umesti 11. Številčna oznaka (20/17) pomeni, da je bila Estonija ob prvi meritvi uvrščena na 20. mesto v rangu, ob drugi pa na 17.

96

na dno ranga z najnižjim zaupanjem v nacionalni parlament. Rezultati prve in zadnje meritve (T1/T2) jasno označijo globoko socialno, gospodarsko in politično krizo, ki jo doživlja grška družba. Poleg Grčije pa se bistveno nižje kot ob prvi meritvi uvrstijo tudi Madžarska, Španija itd. Hkrati pa pozitivne premike oziroma povečanje zaupanja v nacionalne parlamente v preseku 2002–2014 zabeležimo pri Litvi, ZR Nemčiji, Norveški, Švedski, Danski, Rusiji itd. Ti premiki, še posebej v državah Srednje in Vzhodne Evrope, nakazujejo tudi pozitivne demokratizacijske tendence.

Do podobnih razkritij kot pri razvrščanju na podlagi zaupanja v nacionalni parlament pridemo tudi z razvrščanjem držav glede na zaupanje politikom in politič-

nim strankam. V temelju procesa evropskega združevanja, ki vključuje države s severnega obrobja, od Skandinavije do vzhodnega roba Balkana, je predpostavka, da se združujejo države z demokratičnimi sistemi. To se ne potrdi v celoti, proces demokratizacije v nekaterih od njih je še daleč od želenega.

Do podobnih opažanj pridemo tudi po rangiranju držav (T1, T2) glede na izmerjeno zaupanje v nacionalne policije v dveh časovnih presekih (tabela 9).

97

Tabela 9: Uvrstitev 26 evropskih držav glede na izmerjeno zaupanje v policijo ( ) v presekih 2002 (T1) in 2014 (T2) in prikaz sprememb v rangu12

Zaupanje v policijo

T1 – meritev 2002

T2 – meritev 2014

Država

( )

rang država

( )

sprememba v rangu T1(T2)

FI Finska

7,95

1

FI Finska

7,90

FI Finska

1 (1)

DK Danska

7,90

2

DK Danska

7,70

DK Danska

2 (2)

NO Norveška

6,99

3

NO Norveška

7,37

NO Norveška

3 (3)

CH Švica

6,80

4

CH Švica

7,17

CH Švica

4 (4)

SE Švedska

6,76

5

SE Švedska

6,87

SE Švedska

5 (5)

DE Nemčija

6,73

6

DE Nemčija

6,83

DE Nemčija

6 (6)

IE Irska

6,53

7

AT Avstrija

6,55

IE Irska

7 (10)

AT Avstrija

6,44

8

NL Nizozemska

6,44

AT Avstrija

8 (7)

GR Grčija

6,43

9

GB V. Britanija

6,32

GR Grčija

9 (22)

IL Izrael

6,26

10

IE Irska

6,31

IL Izrael

10 (21)

GB V. Britanija

6,04

11

ES Španija

6,28

GB V. Britanija

11 (9)

FR Francija

5,89

12

FR Francija

6,12

FR Francija

12 (12)

NL Nizozemska

5,82

13

EE Estonija

6,12

NL Nizozemska

13 (8)

EE Estonija

5,69

14

BE Belgija

6,00

EE Estonija

14 (13)

BE Belgija

5,64

15

CZ Češka

5,70

BE Belgija

15 (14)

ES Španija

5,43

16

LT Litva

5,67

ES Španija

16 (11)

PT Portugalska

5,13

17

PT Portugalska

5,64

PT Portugalska

17 (17)

CZ Češka

4,98

18

SI Slovenija

5,47

CZ Češka

18 (15)

PL Poljska

4,95

19

HU Madžarska

5,33

PL Poljska

19(20)

HU Madžarska

4,91

20

PL Poljska

5,09

HU Madžarska

20 (19)

SI Slovenija

4,89

21

IL Izrael

4,82

SI Slovenija

21 (18)

LT Litva

4,47

22

GR Grčija

4,63

LT Litva

22 (16)

SK Slovaška

4,35

23

SK Slovaška

4,13

SK Slovaška

23 (23)

BG Bolgarija

3,89

24

BG Bolgarija

3,56

BG Bolgarija

24 (24)

RU Rusija

3,38

25

RU Rusija

3,52

RU Rusija

25 (25)

UA Ukrajina

3,30

26

UA Ukrajina

2,04

UA Ukrajina

26 (26)

Vir: ESS, 2002–2014

Ravni izmerjenega zaupanja policiji so značilno višje, najvišje, razponi v izmerah med državami so veliki.13 V vrh ranga (T1, T2) se ponovno uvrstijo najrazvitejše (skandinavske, zahodnoevropske) države, na dnu ranga pa vzhodnoevropske tranzicijske države. Med slednjimi se ob drugi meritvi, z več zaupanja v policijo, povzpnejo Litva (22/16), Češka (18/15), tudi Slovenija (21/18); Estonija ostaja 12. Vstopi in izstopi posameznih držav v program ESS so navedeni v tabelah 3–7.

13. (T1: Finska 7,95 – Ukrajina 3,30; T2: Finska 7,90 – Ukrajina 2,04!).

98

visoko uvrščena (14/13). Med južnoevropskimi in sredozemskimi državami, z bistvenim upadom zaupanja policiji, izstopata Grčija (9/22) in Izrael (10/21).

V državah z zaostrenimi notranjimi, socialnimi, ekonomskimi in političnimi konflikti in spopadi je zaupanje v policijo kot institucijo notranje regulacije nizko in v upadanju. In obratno. Policiji visoko zaupajo v skandinavskih državah in v Švici.

Enajsti korak. Povsem drugačna je slika, ko opazovane države razvrstimo glede na stopnjo izraženega zaupanja v EU-parlament; uvrstitve držav v dveh časovnih presekih so prikazane v tabeli 10. Evropski parlament se med sedmimi opazovanimi institucijami na ravni skupnega izraženega zaupanja (I1-I7; D1-D26) ob prvi meritvi (T1) uvrsti na četrto mesto in ob drugi meritvi (T2) na peto mesto, za policijo, OZN, pravnimi sistemi in nacionalnim parlamentom. Obseg razlik v izmerjenem zaupanju v EU-parlament v dveh časovnih presekih (d = T2–T1) je najvišji med vsemi opazovanimi institucijami. Iz prikaza na ravni skupin držav A–E (tabela 2) smo lahko razbrali, da so razlike v izmerjenem zaupanju v EU-parlament med njimi ob prvi meritvi neznačilne, da srednje- in vzhodne-evropske države (skupini D in E) po izražanju zaupanja celo prednjačijo oziroma ne zaostajajo bistveno za odmerki zaupanja v drugih skupinah držav. Po izmerjenem zaupanju v drugem preseku (2014) se v skupinah A in B ugotovitve iz prve meritve v glavnem potrdijo, v skupinah C, D in E pa zabeležimo bistvena zmanjšanja izhodiščnih mer zaupanja. To še posebej velja za skupino južnoevropskih in sredozemskih držav, pa tudi za vse preostale srednje- in vzhodnoevropske države.

Na podlagi podatkov, prikazanih v tabeli 10, lahko sklepamo, da so okoliščine, ki vplivajo na izražanje zaupanja v EU-parlament drugačne in bistveno različne od okoliščin, ki vplivajo na izražanje zaupanja do notranjih regulativnih mehanizmov oz. institucij nacionalnega političnega sistema. Oglejmo si samo nekaj primerov: ob prvi meritvi (T1) je v vrhu ranga zaupanja v EU-parlament Grčija (1/26), na dnu uvrstitve pa Velika Britanija (26/25). Visoko zgoraj se znajdeta še Madžarska (2/3) in Estonija (6/11), nizko spodaj pa Švedska (24/6), Avstrija (22/20), Izrael (23/24) in Francija (20/16). Značilne razlike med tradicionalnimi demokratičnimi in posttranzicijskimi državami, ki se pokažejo v izražanju zaupanja v nacionalni parlament, so v izražanju odnosa do EU-parlamenta že na prvi časovni točki zabrisane. Izstopajo pa različni, novi vidiki, ki vplivajo na zmanjševanje, razpad zaupanja v EU-parlament med prebivalci (večine) evropskih držav, ki s tem izražajo svoj kritični pogled na delovanje EU-parlamenta in EU.

Rezultati meritev zaupanja v EU-parlament v drugem časovnem preseku (2014) dopolnjujejo in potrjujejo gornje ugotovitve. Očitno je, da so se v desetletju po prvi meritvi v opazovanih državah spremenile notranje razmere in okoliščine, ki vplivajo na vrednotenje EU-parlamenta. Primer: izbruh in »premagovanje«

finančne krize v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji, na Irskem, pa tudi v Sloveniji

99

itd. V vrh ranga med državami z največ zaupanja EU-parlamentu se tako uvrstijo: Litva (21/1) pred Norveško (16/2) in preostalimi skandinavskimi državami; Ma-džarska v obeh presekih (2/3) itd. V sredino ranga se skupaj uvrščajo Estonija, Bolgarija, Češka, ZR Nemčija, pa tudi Ukrajina in Francija. Na dno ranga pa se, blizu skupaj, razvrščajo Grčija, Velika Britanija, Izrael, Slovenija, Portugalska, Rusija in Avstrija. Vse prikazano več kot jasno kaže, da umestitev držav v rang zaupanja v EU-parlament ne določajo stanja in stopnje notranje demokratizacije v posameznih od njih ter vrednotenja nacionalnih političnih institucij, temveč vrsta specifičnih, aktualnih politično-ekonomskih, pa tudi kulturnozgodovinskih okoliščin v posameznih od njih, kar jih pri evropskem združevanju potiska v ospredje ali na obrobje teh procesov. Na to pa brez dvoma vpliva odnos nacionalnih prebivalstev do poseganja organov Evropske unije v nacionalna gospodarstva ob domnevnem reševanju gospodarsko-finančnih kriz v posameznih od njih (npr.

Grčija, Španija, Portugalska – tudi Slovenija).

100

Tabela 10: Uvrstitev 26 evropskih držav glede na izmerjeno zaupanje v Evropski parlament ( ) v presekih 2002 (T1) in 2014 (T2) in prikaz sprememb v rangu14

Zaupanje v EU-parlament

T1 – meritev 2002

T2 – meritev 2014

država

( )

rang država

( )

sprememba v rangu T1(T2)

GR Grčija

5,75

1

LT Litva

5,22

GR Grčija

1 (26)

HU Madžarska

5,67

2

NO Norveška

4,97

HU Madžarska

2 (3)

IE Irska

5,11

3

HU Madžarska

4,85

IE Irska

3 (8)

FI Finska

4,88

4

BE Belgija

4,83

FI Finska

4 (7)

BE Belgija

4,88

5

DK Danska

4,78

BE Belgija

5 (4)

EE Estonija

4,87

6

SE Švedska

4,72

EE Estonija

6 (11)

PT Portugalska

4,85

7

FI Finska

4,65

PT Portugalska

7 (23)

DK Danska

4,84

8

IE Irska

4,59

DK Danska

8 (5)

UA Ukrajina

4,83

9

CH Švica

4,51

UA Ukrajina

9 (15)

ES Španija

4,82

10

NL Nizozemska

4,49

ES Španija

10 (17)

CH Švica

4,81

11

EE Estonija

4,41

CH Švica

11 (9)

BG Bolgarija

4,76

12

BG Bolgarija

4,25

BG Bolgarija

12 (12)

PL Poljska

4,75

13

CZ Češka

4,16

PL Poljska

13 (19)

SK Slovaška

4,74

14

DE Nemčija

4,08

SK Slovaška

14 (18)

NL Nizozemska

4,72

15

UA Ukrajina

3,93

NL Nizozemska

15 (10)

NO Norveška

4,68

16

FR Francija

3,91

NO Norveška

16 (2)

CZ Češka

4,67

17

ES Španija

3,85

CZ Češka

17 (13)

SI Slovenija

4,65

18

SK Slovaška

3,72

SI Slovenija

18 (22)

DE Nemčija

4,52

19

PL Poljska

3,65

DE Nemčija

19 (14)

FR Francija

4,39

20

AT Avstrija

3,59

FR Francija

20 (16)

LT Litva

4,29

21

RU Rusija

3,56

LT Litva

21 (1)

AT Avstrija

4,21

22

SI Slovenija

3,41

AT Avstrija

22 (20)

IL Izrael

4,12

23

PT Portugalska

3,40

IL Izrael

23 (24)

SE Švedska

4,02

24

IL Izrael

3,15

SE Švedska

24 (6)

RU Rusija

3,92

25

GB V. Britanija

3,15

RU Rusija

25 (21)

GB V. Britanija

3,64

26

GR Grčija

2,57

GB V. Britanija

26 (25)

Vir: ESS, 2002–2014

Dvanajsti korak. V tabeli 11 so razvrščene države na podlagi izmerjenega skupnega zaupanja v institucije – v dveh časovnih presekih (T1–T2). Prikaz skupnega zaupanja v opazovane institucije (I1–I7; ) omogoča strnitev in potrditev vtisov, ki smo jih deloma zabeležili že v predhodnih korakih.

14. Vstopi in izstopi posameznih držav v program ESS so navedeni v tabelah 3–7.

101

Tabela 11: Uvrstitev 26 evropskih držav glede na izmerjeno skupno zaupanje v institucije (I1-I7) ( ) v presekih 2002 (T1) in 2014 (T2) in prikaz sprememb v rangu15

Zaupanje v institucije

T1 – meritev 2002

T2 – meritev 2014

država

( )

rang država

( )

sprememba v rangu T1(T2)

DK Danska

6,25

1

NO Norveška

6,22

DK Danska

1 (2)

FI Finska

5,94

2

DK Danska

6,01

FI Finska

2 (4)

NO Norveška

5,65

3

SE Švedska

5,81

NO Norveška

3 (1)

SE Švedska

5,53

4

FI Finska

5,75

SE Švedska

4 (3)

CH Švica

5,53

5

CH Švica

5,73

CH Švica

5 (5)

GR Grčija

5,22

6

NL Nizozemska

5,35

GR Grčija

6 (25)

NL Nizozemska

5,22

7

DE Nemčija

4,93

NL Nizozemska

7 (6)

IE Irska

4,93

8

BE Belgija

4,88

IE Irska

8 (9)

BE Belgija

4,80

9

IE Irska

4,58

BE Belgija

9 (8)

DE Nemčija

4,78

10

AT Avstrija

4,56

DE Nemčija

10 (7)

AT Avstrija

4,74

11

EE Estonija

4,54

AT Avstrija

11 (10)

HU Madžarska

4,74

12

GB V. Britanija

4,48

HU Madžarska

12 (15)

GB V. Britanija

4,57

13

LT Litva

4,34

GB V. Britanija

13 (12)

IL Izrael

4,55

14

CZ Češka

4,30

IL Izrael

14 (18)

EE Estonija

4,51

15

HU Madžarska

4,27

EE Estonija

15 (11)

FR Francija

4,44

16

FR Francija

4,24

FR Francija

16 (16)

ES Španija

4,42

17

ES Španija

3,86

ES Španija

17 (17)

PT Portugalska

4,19

18

IL Izrael

3,84

PT Portugalska

18 (19)

SI Slovenija

4,15

19

PT Portugalska

3,52

SI Slovenija

19 (23)

UA Ukrajina

4,13

20

SK Slovaška

3,43

UA Ukrajina

20 (26)

CZ Češka

4,07

21

RU Rusija

3,39

CZ Češka

21 (14)

PL Poljska

3,91

22

PL Poljska

3,38

PL Poljska

22 (22)

SK Slovaška

3,72

23

SI Slovenija

3,26

SK Slovaška

23 (20)

RU Rusija

3,50

24

BG Bolgarija

2,91

RU Rusija

24 (21)

LT Litva

3,30

25

GR Grčija

2,62

LT Litva

25 (13)

BG Bolgarija

3,10

26

UA Ukrajina

2,45

BG Bolgarija

26 (24)

Vir: ESS, 2002–2014

Nanizajmo jih:

–

Rang držav na temelju skupnega zaupanja v institucije le deloma odstopa od konfiguracije, ki smo jo dobili z razvrščanjem zaupanja v nacionalne parlamente (tabela 8), le da so ostrine in razponi bolj zabrisani.

–

Skupno izmerjeno zaupanje v institucije je ob prvi meritvi značilno višje kot ob drugi. V osemnajstih državah je izmerjeno zaupanje ob drugi meritvi bolj (ali manj) izrazito upadlo. To še posebej velja za Grčijo (6/25), Ukrajino 15. Vstopi in izstopi posameznih držav v program ESS so navedeni v tabelah 3–7.

102

(20/26), Slovenijo (19/23), pa tudi Portugalsko (18/19) in Izrael (14/18).

–

V osmih državah je skupno zaupanje naraslo. To še posebej velja za ZR

Nemčijo (10/7), Estonijo (15/11), Češko (21/14), Litvo (25/13) in tudi Norveško (3/1).



Skandinavske države in Švica so uvrščene v vrh rangov skupnega zaupanja ob obeh meritvah; srednje- in vzhodnoevropske države so uvrščene na dno rangov ob obeh meritvah. Iz tega splošnega profila izstopajo:

–

Madžarska, ki se najprej uvrsti nad povprečje, višje od Češke, Litve in Estonije, pa tudi Velike Britanije, Francije in Španije, ob drugi meritvi pa se uvrsti pod povprečje, nižje od Velike Britanije, Litve, Estonije, skupaj s Češko in Francijo itd.

–

ZR Nemčija se iz povprečja ob prvi meritvi bistveno povzpne ob drugi; podobno Estonija; najizrazitejši dvig zaupanja pa zabeležijo Litva in Češka, ki se z dna ranga ob prvi v drugi meritvi dvigneta na skupno povprečje, v sredino ranga.

–

V sedmih srednje- in vzhodnoevropskih državah zabeležimo upad skupnega političnega zaupanja; še posebej se to izrazi v Sloveniji, na Poljskem, Ma-džarskem itd.

–

Danska je edina skandinavska država, kjer sicer zabeležimo upad skupnega zaupanja (1/2), a Danska ostaja, skupaj z Norveško, Finsko, Švedsko in Švico v vrhu ranga skupnega zaupanja v institucije – v obeh presekih.

–

Bolgarija in Ukrajina zabeležita ob drugi meritvi »razkroj institucionalne pokrajine«: prevlada nezaupanje. Vstopno (T1) zaupanje v institucije v Ukrajini je bilo sicer visoko! Leta 2002 so med Bolgari prevladovala pozitivna pričakovanja glede kakovosti življenja in demokratičnega razvoja, po desetih letih pa so povsem splahnela. V vseh primerjavah Bolgarija ostaja povsem spodaj, na dnu.

–

Rusija (24/21) se ob drugi meritvi odlepi od dna in se skupaj s Slovaško in Poljsko uvrsti v sredino tranzicijske skupine držav.

–

In končno Slovenija (19/23). Ob prvi meritvi se Slovenija uvrsti v vrh tranzicijske skupine, vendar značilno nižje kot Madžarska in Estonija. Ob drugi meritvi se uvrsti značilno nižje, na dno tranzicijske skupine držav, pred Bolgarijo in Ukrajino. Očitno je, da je Slovenija izgubila vse »demokratizacijske« prednosti, s katerimi je vstopila v družbeni prehod in ki so jo beležile slovenske in mednarodne raziskave v devetdesetih letih. Ta izguba se pokaže že v rezultatih devetdesetih, potrdi pa se s podatki prve meritve ESS 2002. Mednarodne raziskave iz predhodnega obdobja (Inglehart, 1995, Rus/Toš, 2005) so Slovenijo pred izbruhom finančne krize umeščale višje, nad vse tranzicijske države, skupaj s Portugalsko, Španijo in Italijo. Časovne vrste meritev ESS 2002–2014 pa pokažejo, da je do strukturnega preloma v izražanju zaupanja v institucije v Sloveniji prišlo v preseku 2008–2010. To

103

je bilo obdobje, ko se je finančna kriza poglabljala, oblast in institucije pa so postale neodzivne. To je bilo tudi obdobje sprožanja velikih korupcijskih

»projektov« kot npr. TEŠ 6, afera Patria, bančna luknja in njeno pokrivanje itd.

6 Povzetki in zaključki

Najprej bomo povzeli osnovne ugotovitve iz opisne analize, kot so prikazane v prejšnjih poglavjih.

1. Pokaže se, da je skupno politično zaupanje v vseh opazovanih državah, izmerjeno na vstopni točki 2002 in zaključni točki 2014, upadlo.16 Ali torej predpostavka, da potek demokratizacije v sodobnih evropskih družbah temelji na in sproža povečano zaupanje v institucije – na tej posplošeni ravni analize – ne dobi potrditve? Pričakovali bi, da širitev prostora demokratične institucionalizacije na Srednjo in Vzhodno Evropo konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let

– ob zamenjavi avtoritarnih in totalitarnih sistemov z demokratičnimi, čeprav v nekaterih primerih z zgolj formalno demokratičnimi sistemi – in odpiranje novih perspektiv družbenega razvoja v tem delu Evrope sproščata demokratizacijske potenciale. In vendar to ni tako. Evropski družbeni prostor, kljub formalnemu sistemskemu poenotenju, še zdaleč ni enoten. Označujejo ga velike razlike in razponi v družbenoekonomski in kulturnopolitični razvitosti v svoji zgodovinski, nacionalnokulturni in vrednotno-religijski sestavi. Demokratizacijski procesi v različnih državah, različnih družbah, v različnih kulturnozgodovinskih regijah znotraj Evrope, se sprožajo in potekajo protislovno, pod vplivi bolj ali manj izra-

ženih endogenih in eksogenih dejavnikov.

2. V drugem koraku smo poizkušali zarisati kulturnozgodovinsko in vrednotno regionalizacijo kot okvir za izpeljavo opisne analize. Pri tem smo se oprli na raziskave, ki so potekale v devetdesetih letih (Inglehart, 1995) oz. so bile izpisane v začetku prvega desetletje (Inglehart, 2004, Rus/Toš, 2005 idr.). Inglehart svojo vrednotno analizo v obsegu dimenzij tradicionalno – racionalno in materialistično

– postmaterialistično grafično izrazi s prenovljenim vrednotnim atlasom sveta (2004), ki pokaže, da se opazovane evropske države umeščajo visoko v smeri prevladovanja racionalnih vrednot. Med njimi, med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, izraziteje navzdol odstopa le Poljska, med zahodnoevropskimi pa Irska in v manjši meri Španija in Izrael. Hkrati pa se v razsežju prevladujočih materialističnih – postmaterialističnih vrednot jasno oblikujejo tri kulturnovrednotne regije: vse srednje- in vzhodnoevropske države, razen Slovenije in Češke na enem polu; vse skandinavske oz. severno-zahodnoevropske države na nasprotnem polu; 16. Glej tabelo 1.

104

med njima pa sta obe »Nemčiji«,17 Češka, Slovenija, Grčija, Izrael, Francija, Belgija, Španija in Irska. Inglehartova analiza jasno zarisuje meje med vrednotnimi regijami, pri čemer so vse srednje- in vzhodnoevropske države umeščene skupaj, Slovenijo in Češko pa umešča v zahodnoevropski vrednotni prostor. Ne smemo zanemariti dejstva, da so bile te vrednotne analize in raziskave opravljene pred izbruhom finančnih in njim sledečih ekonomskih, političnih oz. družbenih kriz v sredini prvega desetletja. Dodamo še, da umeščanje srednje- in vzhodnoevropskih držav glede na poteke kasnejše nacionalne in kulturnoreligijske socializacije, še posebej v družbah s prevladujočo ortodoksno religijsko denominacijo, kaže bistveno spremenjeno sliko. To velja še posebej za uvrstitev Bolgarije, Rusije in Ukrajine, ki se na dimenziji tradicionalno–racionalno uvrščajo bistveno nižje, bližje Grčiji.

Šestindvajset opazovanih držav smo tako uvrstili v pet kulturnovrednotnih regij oz. skupin. Prikazana opisna analiza18 tako uvrstitev potrdi. Pokaže se, da se skupine A–E glede na skupno izmerjeno zaupanje v politične institucije razporejajo kaskadno. V njihovi »umeščenosti« v demokratizacijske procese v obdobju, ki ga označujeta prva (2002) in zadnja (2014) meritev, opazimo značilne sorodnosti znotraj njih in hkrati vidna razhajanja med njimi.

Proces demokratizacije umirjeno, pozitivno in enosmerno poteka le v skupini skandinavskih držav (A). Te se po skupnem izraženem zaupanju umeščajo visoko v rang na obeh časovnih presekih – in druga meritev pokaže presežek izmerjenega zaupanja glede na prvo meritev. Druga skupina tradicionalnih demokratičnih držav iz obsežnega prostora Zahodne Evrope (B) je v teh potekih umeščena stabilno, umirjeno, vendar brez »presežka« zaupanja. Na tej ravni analize bi lahko rekli, da demokratizacijski procesi v tem družbenem prostoru potekajo umirjeno, a da tudi stagnirajo. Tretjo skupino, ki smo jo poimenovali kot južnoevropsko-sredozemsko (C), pa nasprotno prvima dvema označuje visoka turbulenca v izražanju zaupanja, ki se kaže v visokih izhodiščnih merah zaupanja ter nizkih, celo najnižjih merah zaupanja ob drugi meritvi. Med vsemi opazovanimi prav pri tej skupini držav beležimo najvišje upade v izražanju skupnega zaupanja v politične institucije!

Gre za družbe, ki preživljajo globoke finančne, ekonomske, varnostne in tudi politične krize (Grčija)! V četrto skupino so uvrščene vse srednje- in vzhodnoevropske države (D), razen dveh postsovjetskih. Na nižji ravni povprečja izmerjenega zaupanja ta skupina kaže umirjenost demokratizacijskih potekov, ki pa se po podrobnem vpogledu razblinijo; skupina se umešča nižje, a ob drugi meritvi dosega oz. presega zaupanja, izmerjena v skupini C. In končno sta v skupini E

umeščeni obe postsovjetski državi, za kateri je na ravni skupnega prikaza značilen velik upad skupnega zaupanja v institucije. Pri tem ostaja še zakrito, da visoki 17. Tako imenovane Zahodne in Vzhodne zvezne dežele oz. bivši ZRN, NDR.

18. Glej tabelo 2.

105

upadi zaupanja označujejo predvsem Ukrajino in ne Rusije. Skupini srednje- in vzhodnoevropskih tranzicijskih držav (D, E), ki se po Inglehartu (2004) umeščajo v smeri prevladujočega racionalizma in v katerih prevladuje materialistična orientacija tudi v aktualnem obdobju, še vedno označujejo nižja ekonomska razvitost, nižji standard, naraščajoča neenakost – in pomanjkanje demokracije. Nekatere od njih sicer označuje vzgon (Češka, Litva), večino pa zastoji, celo obrati v procesih demokratizacije (Poljska, Madžarska). Nekatere med njimi so v range zaupanja umeščene skrajno nizko (Bolgarija, Ukrajina, Rusija – in tudi Slovenija).

3. Pri opazovanju procesov demokratizacije in izražanja političnega zaupanja se opiramo na operacionalizacijo, kot je izražena v okviru programa ESS. Ta vključuje tri skupine institucij: (1) politične institucije, (2) interno regulatorne institucije in (3) eksterno regulatorne institucije (Zmerli, 2012). V prvo skupino sodijo: nacionalni parlament, politiki in politične stranke; v drugo sodita pravni red in policija; v tretjo EU-parlament in OZN. Za vsako od teh institucij, glede na njihovo vlogo v sistemu in na njihovo razumevanje med ljudmi, lahko pričakujemo različne umestitve v rangu zaupanja. To se v polni meri potrdi. Že na splošni ravni (tabela 1) se oblikuje profil njihovega uvrščanja, ki se pretežno ponovi na vseh nižjih ravneh prikazane analize. V vrhu, z največ izraženega zaupanja, so umeščene regulatorne institucije: policija ter OZN in EU-parlament. Tem sledijo parlament in ostale politične institucije (politiki in politične stranke) – z značilnim zaostajanjem. Tak profil razvrščanja se potrdi tudi v drugem časovnem preseku, sicer na značilno nižji ravni izmerjenega zaupanja, kar se še posebej izrazi v upadu zaupanja do EU-parlamenta, OZN, pa tudi do nacionalnih parlamentov.

Nacionalni parlamenti, osnovni gradnik demokratičnih sistemov, v večini držav niso osrednji nosilci demokratične legitimitete, podprti z visokim zaupanjem državljanov. Predvsem v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah, pa tudi drugih, v izraziti krizi, prevlada nezaupanje do njih.

Učinkovanje specifičnih znotrajsistemskih in zunanjih dejavnikov na izražanje zaupanja v prikazane institucije se potrdi tudi na primerjalni ravni med vrednotnimi regijami oz. skupinami držav – v mednarodni primerjavi. Tako je za skandinavsko skupino držav (A) značilen dvig zaupanja v pravni sistem, za zahodnoevropsko (B) izrazit upad zaupanja v Evropski parlament, za južnoevropsko in sredozemsko skupino (C) izrazit upad zaupanja v vse opazovane institucije, za vzhodnoevropsko (D) močan upad zaupanja v EU-parlament in OZN in končno, za postsovjetsko (E) skupino, na nizki ravni zaupanja, izrazit upad zaupanja v vse opazovane institucije. Stabilno in naraščajoče zaupanje beležimo: pri skandinavski skupini, v parlament in policiji, v zahodnoevropski skupini v pravni sistem in policiji, v srednje- in vzhodnoevropski skupini policiji in v pravni sistem, južnoevropsko skupino in postsovjetsko pa označuje visok upad zaupanja v prav vse opazovane institucije. Z izjemo Rusije so to družbe v izraziti legitimitetni krizi.

106

4. Oglejmo si najprej, kaj razkrivajo uvrstitve držav znotraj vrednotnih regij oz.

skupin držav (A–E)19 v obeh časovnih presekih. Kot že rečeno, skandinavsko skupino držav označuje pozitiven odnos državljanov do institucionalnega sistema, v katerem živijo in delujejo. V vseh državah iz te skupine po obsegu izraženega zaupanja prednjači policija, in to v obeh presekih. Sledijo pa pravni sistem, parlament ter OZN. Politiki in politične stranke so umeščene nižje, vendar ne vselej najnižje. Nizko oz. najnižje se v tej skupini držav glede na zaupanje uvršča EU-

-parlament, ki sicer v nekaterih od njih značilno (Švedska, Norveška) pridobiva, v nekaterih pa rahlo izgublja zaupanje. In vselej je EU-parlament po zaupanju, ki ga sproža, umeščen nižje kot politiki in politične stranke. Dodajmo še, da je ob drugi meritvi med šestimi skandinavskimi državami po zaupanju v EU-parlament v vrhu Norveška, med njimi edina, ki ni članica EU.

Na temelju prikazov v tabeli 4, kamor je umeščenih sedem zahodnoevropskih držav, lahko sklepamo, da krizna dogajanja v evropskem prostoru delujejo različno in različno intenzivno. Predvsem se potrdi, da je Švica stabilna demokracija in da je med Švicarji zaupanje v institucionalni sistem v vseh presekih, razen v EU-parlament, visoko, najvišje v skupini. Najvišje zaupanje v EU-parlament pa izražajo še Belgijci, v populacijah preostalih držav (Irska, Avstrija, Velika Britanija, Francija) pa beležimo (bolj ali manj) izrazito upadanje zaupanje v nacionalne parlamente in EU-parlament. Usihanje zaupanja v EU-parlament kaže na splošno prisotno zaznavo krize te povezave. Dodajmo še, da je v tej skupini ZR Nemčija poseben primer, saj gre pri njej za proces zraščanja dveh družbenih in socializacijskih modelov, bivše Zahodne in Vzhodne Nemčije in da je potek tega zraščanja mogoč in uspešen, kaže prav primer ZRN. To potrjujejo analize, opravljene na podlagi programa ESS (Zmerli, 2012), in tudi naša analiza, ki kaže, da v ZRN izrazito narašča zaupanje v nacionalni parlament, politične stranke in politike; upada pa zaupanje v obe mednarodni regulatorni instituciji. Pod vplivom tega zraščanja se je (združena) Nemčija v zadnjem desetletju značilno povzpela v rangih zaupanja.

V južnoevropski in sredozemski skupini držav močno prevlada upadanje zaupanja v prav vse v opazovanje vključene politične institucije. Gre za družbe v izrazitih krizah z nizko legitimiteto sistema. To se še posebej ostro izrazi na primeru Grčije (2002, 2010), kjer prvotno skupno izmerjeno zaupanje v institucije upade za polovico (s 5,22 na 2,62)! Najbolj se to pokaže v odnosu do EU-parlamenta, do nacionalnega parlamenta ter do pravnega sistema, seveda pa tudi v odnosu do politikov in celo do policije. Podobno izraziti so upadi zaupanja v prav vse opazovane institucije v Izraelu, Španiji in na Portugalskem. Če Izrael kot primer sui generis iz presoje izpustimo, gre v primeru preostalih treh za države, v katerih so še dolga leta po drugi svetovni vojni vladali vojaški oz. postfašistični režimi. Te države so se evropskemu demokratizacijskemu toku pridružile veliko kasneje kot druge zahodnoevropske 19. Glej tabele 3–7.

107

države in veliko prej kot srednje- in vzhodnoevropske države. Gre tudi za manj razvite države z južnega obrobja Evrope, ki jih označujejo nižja družbenogospo-darska razvitost, nižja kakovost življenja in družbenega standarda itd. In še, gre za države, ki jih je močno prizadela finančna kriza v zadnjem desetletju.

In končno, v našo so analizo vključene še države postsocialističnega izvora, države v tranziciji. Med njimi se po skupnem izmerjenem zaupanju ob prvi meritvi (2002) visoko uvrstijo Madžarska, Estonija, Slovenija, pa tudi Ukrajina. S prevladujočim nezaupanjem v institucije sistema pa se ob prvi meritvi uvrstijo Bolgarija, Litva, Ukrajina, Rusija itd. Od prve do druge meritve pa zabeležimo dva jasno izražena nasprotna razvojna trenda. Tako beležimo izrazito naraščanje zaupanja v Estoniji, Litvi, Češki, kar potrjuje domnevo, da je mogoč pozitiven proces demokratizacije in legitimizacije postsocialističnih sistemov. Močan pa je tudi temu nasproten trend, ki se izrazi v delegitimizaciji demokratičnih sistemov v Sloveniji, na Poljskem, na Madžarskem in še posebej v Ukrajini, kjer beležimo izrazito upadanje zaupanja v institucije, v vseh presekih. Le da se po obsegu skupnega zaupanja, poleg Estonije in Litve, še vedno visoko uvrščajo Češka in Madžarska; na dno v skupini pa so umeščene Ukrajina, Bolgarija, Slovenija, Rusija in Slovaška. V tej skupini kot poseben primer izstopa Ukrajina, ki je bila ob prvi meritvi umeščena mnogo višje, nekako v sredino skupina D, ob drugi meritvi (2012) pa jo označuje prevladujoče, lahko bi rekli popolno nezaupanje v nacionalni parlament, v politike in politične stranke, v pravni sistem in celo policijo, nekaj višje v skupini pa se uvršča po zaupanju v EU-parlament in OZN. Pričakovanja državljanov Ukrajine so očitno usmerjena prvenstveno v mednarodne regulatorne institucije. Kriza v tej državi je mnogoplastna in globoka ter se izraža v popolni delegitimizaciji institucij demokratičnega sistema.

5. V nadaljevanju smo v opisno analizo vključili rezultate zaupanja v izbrane institucije: nacionalni parlament, policijo in EU-parlament ter prikaz skupnega političnega zaupanja (indeks političnega zaupanja). Države smo v štirih opazovanih razsežjih razvrstili glede na obseg izraženega zaupanja ( ), posebej za prvo (2002) in za drugo (2014) meritev.20

Uvrstitev držav glede na zaupanje v nacionalni parlament potrdi upravičenost in smiselnost njihovega uvrščanja v vrednotne regije oz. skupine (A–E). Že prej nakazane okoliščine, ki pojasnjujejo visoko oz. nizko uvrstitev držav v rangu zaupanja v nacionalni parlament, pa tudi policijo in v izražanju skupnega zaupanja v institucije, se potrdijo. Ob prvi meritvi se tako v vseh teh presekih v zgornjo tretjino ranga uvrstijo vse skandinavske države in še Avstrija, Madžarska in Belgija, v spodnjo tretjino pa vse preostale srednje- in vzhodnoevropske države in Irska. Sredino ranga zapolnijo (v zgornjem delu) Španija, Grčija, Ukrajina, 20. Analiza je podana v tabelah 8–11.

108

Velika Britanija in (v spodnjem delu) Izrael, Nemčija, Francija in Portugalska.

Model uvrščanja je čist, le da od pričakovanj odstopata Madžarska in Ukrajina z visoko (T1) uvrstitvijo ter ZRN in Francija, z nepričakovano nizko uvrstitvijo.

V vrh ranga se uvrstita Danska in Švedska, na dno pa Litva in Bolgarija; razpon med najvišjim in najnižjim izmerjenim zaupanjem v nacionalni parlament je 3 : 1.

Meritev zaupanja v nacionalni parlament v drugem časovnem preseku ponudi, z vidika pričakovanj in kategorizacije v vrednotne regije, še čistejšo sliko. Tako so v zgornji del ranga, vse do povprečja, uvrščene vse skandinavske in zahodnoevropske države in v spodnji del ranga predvsem tranzicijske države. Pri tem izstopata le Estonija in Češka z uvrstitvijo v sredino ranga ter Portugalska in Grčija v spodnji del oz. na dno ranga. V vrh ranga se uvrstita Norveška in Švedska, na dnu pa Grčija in Ukrajina.

V sredino ranga se (visoko) zgoraj uvrsti Estonija, nižje pa tudi Češka in Madžarska. Jasno je viden trend naraščanja zaupanja pri Norveški, Švedski, Švici, pa tudi pri Nemčiji, Estoniji, Češki itd. ter temu nasproten trend upadanja, ki še posebej izstopa pri Grčiji in Ukrajini, pa tudi Sloveniji, Madžarski, Španiji, Poljski.

Podobno kot pri izražanju zaupanja v nacionalni parlament se oblikujejo tudi uvrstitve glede na zaupanje v nacionalne policije. Seveda z nekaterimi posebnostmi.

Tudi ta preizkus potrdi smiselnost vrednotne regionalizacije oz. uvrščanja v skupine.

Tudi tu se v obeh časovnih presekih v vrh ranga uvrstijo skandinavske in zahodnoevropske države, v dno ranga pa srednje- in vzhodnoevropske tranzicijske države ter Rusija in Ukrajina. Estonija ostane tudi ob drugi meritvi najvišje (v sredini ranga) uvrščena tranzicijska država. Močno pa se povzpneta tudi Litva in Češka.

Med preostalimi najizraziteje upade zaupanje policiji na Češkem in v Izraelu itd.

Izvedli smo uvrstitve držav glede na izraženo zaupanje v Evropski parlament.

Seveda se ob tem izkaže, da na izražanje zaupanja v EU-parlament, poleg okoliščin, ki vplivajo na izražanje zaupanja do znotrajsistemskih institucij, vplivajo še druge, nove okoliščine. Eksemplaričen primer za to je Grčija, ki se ob prvi meritvi (2002) uvršča najvišje, ob drugi meritvi, slabih deset let kasneje (2010), pa najnižje v rangu.21 Glede na obseg izraženega zaupanja ob prvi meritvi se v zgornji del ranga, poleg Madžarske, uvrstijo še Estonija, Ukrajina, Bolgarija, Poljska in Slovaška in ob drugi meritvi Litva, Madžarska, Estonija, pa tudi Bolgarija in Češka. Izrazito nizko pa se ob prvi meritvi uvrščajo Velika Britanija, na dno, nizko pa tudi Švedska, Izrael, Avstrija, Francija in Nemčija oz. ob drugi meritvi Grčija, na dno in nizko Velika Britanija, Izrael, Portugalska, Avstrija, Španija itd. Prej nakazana polarna strukturiranost uvrstitev izgine. Premiki med 21. V vmesnem obdobju je Grčija doživljala razpad finančnega in razpadanje ekonomskega in socialnega sistema; finančno oblast v državi so v interesu tujih bank prevzele mednarodne finančne ustanove.

109

časovnima točkama so značilni: med šestindvajsetimi državami se jih enajst ob drugi meritvi uvrsti višje v rangu, deset nižje, preostalih pet pa ostaja na ravni prvotne uvrstitve. Opredeljevanje do EU je torej izrazito turbulentno, določajo ga pričakovanja in razočaranja v zvezi s preteklim in bodočim delovanjem evropske povezave. Grčija je ob prvi meritvi uvrščena v vrh, v drugi meritvi pa na dno ranga. Litva je ob prvi meritvi uvrščena v spodnjo četrtino ranga, ob drugi meritvi pa v vrh itd.

In končno se nam z uvrščanjem držav glede na izraženo skupno zaupanje v institucije (indeks političnega zaupanja) ponuja strnjen pogled na poteke demokratične legitimizacije v evropskih družbah oz. znotraj Evropske unije. Na podlagi prikazanega empiričnega gradiva22 se potrdi modelsko skladno uvrščanje držav v vrednotne regije oz. skupine držav. Na ravni indeksa političnega zaupanja se ob prvi meritvi v zgornjo tretjino ranga umestijo izključno skandinavske ter zahodnoevropske države – in Grčija, v spodnjo tretjino pa predvsem srednje- in vzhodnoevropske države, Rusija in Ukrajina ter Portugalska, v sredino ranga pa se uvrščajo še Nemčija, Avstrija, Velika Britanija v zgornji ter Francija in Španija v spodnji del, med njimi pa še Madžarska in Estonija. Ob drugi meritvi se model uvrščanja v vrednotne regije pokaže v še čistejši obliki. V prvo polovico ranga, do sredine povprečij, se uvrstijo zgolj skandinavske ter zahodnoevropske države – in Estonija, v spodnjo tretjino ranga se umestijo postsocialistične države ter Grčija in Portugalska. Med obe veliki skupini se nekako v sredino uvrstijo še Litva, Češka, Madžarska, pa tudi Francija, Španija in Izrael. Povsem zgoraj so ponovno skandinavske države ter Švica. Premiki med rangoma iz prve in druge meritve so pretežno negativni. Tako najizrazitejše upade zaupanja beležijo Grčija, Ukrajina, Slovenija, Izrael, Portugalska, Španija, Poljska, Madžarska itd. Med vsemi šestindvajsetimi kar osemnajst držav beleži upad zaupanja. Naraščanje zaupanja in torej vzpon v rangu pa izrazito izstopa pri Litvi, Belgiji, Norveški, pa tudi pri Švedski, Češki in Švici. Očitno je torej prevladujoč negativen trend v izražanju zaupanja v politične institucije.

6. Doslej prikazani povzetki in strnitve iz naše analize dopuščajo naslednje sklepe: Na vprašanje, ali je glede na izraženo zaupanje prebivalstev opazovanih 26 šestindvajsetih držav, glede na njihove zgodovinskorazvojne in družbenostrukturne značilnosti, njihovo umeščanje v vrednotne regije, skladno z Inglehartovim vrednotnim atlasom, upravičeno in smiselno ali ne, lahko odgovorimo pritrdilno. To se bo potrdilo v nadaljnji poglobljeni vzročni analizi.

Obravnava problema zaupanja zgolj z dihotomizacijo na t. i. zahodne države z demokratično tradicijo (skupine A, B, C; Zmerli, 2012) in srednje- in vzhodnoevropske tranzicijske države (skupine D, E) ne zadošča. Analiza namreč pokaže, 22. Glej tabelo 11.

110

da je obseg razlik v skupnem političnem zaupanju znotraj prve skupine (npr.

med skandinavskimi ter južnoevropskimi in sredozemskimi državami) enak ali večji kot med prvo (A, B, C) in drugo (D, E) skupino. Uveljavljanje in razvoj demokratičnih odnosov, struktur in institucij sta prav gotovo problem, ki zadeva tranzicijske države (D, E), a ni zgolj njihov problem. To je očitno tudi problem, ki zadeva zahodnoevropske države. To je univerzalni problem demokratičnega razvoja Evrope in njene povezave, Evropske unije.

Na vprašanje, ali obsegi izmerjenega zaupanja v opazovanih državah pritrjujejo domnevi, da demokratizacijski razvojni procesi v opazovanih državah in skupinah držav potekajo raznosmerno, protislovno, pa tudi z zastoji in nazadovanji, lahko odgovorimo pritrdilno. Iz značilnosti držav, ki so vključene v našo analizo ter iz njihovih razvojnih in strukturnih značilnosti, lahko sklepamo o dejavnikih, ki spodbujajo rast, zadrževanje ali nazadovanje zaupanja v institucije. Pokazali smo, da so protislovnosti potekov v izražanju zaupanja v institucije sistema najbolj izpostavljene države z evropskega južnega obrobja, ki so jih prizadele globoke ekonomske in finančne in torej tudi družbene krize ter srednje- in vzhodnoevropske države, ki v svojem notranjem institucionalnem razvoju doživljajo zastoje, stagnacije ali nazadovanja.. Seveda gre tudi v primerih teh držav za bolj ali manj izražene globoke družbene krize.

Na vprašanje, kako se uvrščajo države različnih demokratizacijskih tradicij, še posebej srednje- in vzhodnoevropske države v skupni evropski demokratizacijski prostor, nimamo enotnega odgovora. Manjši del držav se premika skladno s pričakovanji in se postopno, pozitivno vključuje v prevladujoči trend demokratizacije in legitimizacije sistemov; očitni so tudi primeri držav, kjer procese notranje demokratizacije lahko označimo kot zastoje, stagnacijo; so pa tudi očitni reverzibilni, vzvratni, torej negativni poteki, ki jih opisna analiza sicer zazna, ne omogoča pa njihovega globljega pojasnjevanja. Zdrs Ukrajine z vrha na dno ranga skupnega političnega zaupanja – pa tudi Grčije – je le na videz enostavno pojasniti. Saj gre za družbe v identitetnem krču in globoki ekonomski, politični in družbeni krizi.

Upadanje zaupanja v parlament na Madžarskem in Poljskem lahko pojasnjujemo z naraščanjem avtoritarnih in protidemokratičnih prvin v razvoju sistema. Mnogo težje pa je odgovoriti na vprašanje, kaj pogojuje upadanje zaupanja v nacionalni parlament v Sloveniji. S tem vprašanjem se bomo morali poglobljeno ukvarjati v nadaljnjih analizah.

Doslej prikazana analiza pritrjuje domnevi, da na udeležbo in vrednotenje demokratičnih sistemov ter izražanja zaupanja v njihove institucije močno vplivajo aktualne družbene, politične, varnostne, ekonomske in finančne krize. Brez dvoma krize, ki jih v nacionalne družbene in ekonomske sisteme vsiljujejo in sprožajo neoliberalni globalizacijski koncepti in interesi, v največji meri določajo stanja in doseg demokratizacijskih procesov v Evropi in sodobnem svetu.

111

Pokazali smo vrsto izstopajočih primerov, ki izkazujejo visoke vzpone ali in visoke padce v izražanju zaupanja – in na izbranih primerih nakazali okoliščine, ki jih določajo in pojasnjujejo.

Vprašali smo se, ali razvrščanje držav v kulturnojezikovno religijske skupine kaj prispeva k pojasnjevanju njihovega položaja v rangu političnega zaupanja. Pregled vseh opravljenih analiz dopušča ugotovitev, da se na dno rangov zaupanja v institucije – in torej z najnižjo legitimiteto (formalno) demokratičnih političnih sistemov – uvrščajo države, ki pripadajo ortodoksni kulturnoreligijski skupnosti (Rusija, tudi Ukrajina, Bolgarija in ves vzhodni Balkan, vključno z Grčijo).

Sledijo jim države, ki jih označujejo nižja umeščenost na dimenziji tradicionalno–racionalno, nižja stopnja sekularizacije in visoka navezanost na katoliške kulturnoreligijske tradicije (Poljska, Slovaška itd.). Med nizko umeščenimi srednje- in vzhodnoevropskimi ter postsovjetskimi državami izstopa še druga, pretežno skupna značilnost: pripadnost slovanski kulturnojezikovni skupini. Iz tega so izvzete baltiške države in Madžarska. V vseh preostalih primerih gre za države s prebivalstvom pretežno slovanskega kulturnozgodovinskega izvora in hkrati za tranzicijske države, ki se v povprečju uvrščajo najnižje oz. nizko v rangih zaupanja v institucije sistema. Da gre za pretežno slovanske družbe – in da gre za postsocialistične/tranzicijske družbe, ni sporno. Niso pa vse tranzicijske države »slovanske« – in slednje so nižje uvrščene kot neslovanske (npr. baltiške, Madžarska. In vendar so med njimi države, kjer legitimiranje demokratičnega sistema poteka uspešneje (Estonija, Litva, Češka) kot drugje (Slovenija, Poljska, Bolgarija, Ukrajina – tudi Grčija, Izrael).

Na koncu lahko dodamo, da pomeni opravljena opisna analiza le prvi korak v smeri poglobljenega pojasnjevanja narave in poteka demokratizacijskih procesov v evropskem družbenem prostoru. In pri tem ostaja odprto vprašanje demokratizacijskih potekov v Sloveniji.23

Viri

Almond, G., Verba, S. (1963): The Civil Culture; Political Attitudes and Democracy in Five Nations, Princeton, Princeton University Press.

Akaliyski, P. (2014): Cultural Differences in Europe: The Clash of Civilizations or Of Development? Berlin, FU Berlin.

Barnes S. H., Kaase, M. (1979): Political Action, Mass Participation in five Western Democracies, Cage, London.

Basanez, M., Inglehart, R., Moreno, A.: Human Values and Beliefs, A Cros Cultural Source-book, World Value Survey 1990–1993.

23. Upad političnega zaupanja v Sloveniji, ki so ga zabeležile tudi druge evropske raziskave (npr. Evrobarometer itd.), bo predmet poglobljene analize, ki bo vključila tudi rezultate meritev ESS, 2016.

112

Castiglione, D., van Deth, J. W., Wolleb, G. (Hrsg.) 2008: The Handbook of Social Capital.

Oxford, Oxford University Press.

Catterberg, G., Moreno, A. (2005): The Individual Bases of Political Trust: Trends in New and Established Democracies. International Journal of Public Opinion research 18: 31–48.

Cusack, T. R. (1997): On the Road to Weimar? The Political Economy of Popular Satisfaction with Government and Regime Performance. Germany Discussion Papers FSI 97-303. Wissenschaftszentrum für Sozialforschung, Berlin.

Dalton, R. (2004): Democratic Challenges: Democratic Choice: The Erosion of Political Sup-port, Advanced Industrial Democracies, Oxford, Oxford University Press.

Denters, B., Gabriel, O.W., Torcal, M. (2007): Political Confidence in Representative Democracies: Socio-cultural vs. Political Explanations in van Deth, J., Montero, J.

R., Westholm, A. (Hrsg): Citizenship and Involvement in European Democracies: A Comparative Analysis, London, Routledge, 66–87.

Easton, D. (1975): »A Re-Assessment of the Concept of Political Support«. British Journal of Political Science 5: 435–57.

Kaase, M., Newton, K. (1995): Beliefs in Government, Volume five, Oxford, University Press.

Fukuyama, F., 1989, »The End of History?« The National Interest 16: 1–14. New York free press.

Gabriel, O. W., Kunz, V. (2002): Die Bedeutung des Sozialkapital-Ansatzes für die Er-klärung politisches Vertrauens. Schmalz-Bruns, R., Zintl, R. (Hrsg.): Politisches Vertrauen: Sociale Grundlagen reflexiver Kooperation, Baden-Baden, Nomos, 255–274.

Gabriel, O., Walter-Rogg, M. (2008): Social Capital and Political Trust. Meulemann, H.

(Hrsg.): Social Capital in Europe: Similarity of Countries and Diversity of People?

Multi-level Analyses of the European Social Survey 2002. Leiden, Brill Academic Publication, 219–250.

Hafner-Fink, M. (2010): Program Slovensko javno mnenje v okviru mednarodnega druž-

boslovnega anketnega programa ISSP. Toš, N., Müller, K.H. (ured.): Primerjalno družboslovje: Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 17, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV – CJMMK, 187–211.

Inglehart, R. (1997): Modernization and Postmodernization, Princeton University Press, New Jersey.

Kaase, M., Newton, K., Toš, N. (1995): Zaupanje v vlado in Zaupanje Slovencev v demokratični sistem, Liberalna akademija in Znanstvena knjižnica FDV, Ljubljana.

Kaase, M., Newton, K. (1995): Beliefs in Government, Volume five, Oxford, University Press.

Klingemann, H .D. (1999): Mapping Political Support in the 1990s: A Global Analysis.

Norris, P. (Hrsg.): Critical Citizens: Global Support for Democratic Government, Oxford, Oxford University Press, 31–56.

Klingemann, H. D., Fuchs, D. (1995): Citizens and the State, Beliefs in Government volume one, Oxford University Press.

Lepsius, M.R (1991): Ein unbekanntes Land. Plädoyer für sociologische Neugierde. Gie-sen, B., Leggewie, C. (Hrsg): Experiment Vereinigung. Ein sozialer Großversuch, Rotbuch Taschenbuch 35, Berlin, Rotbuch, 71–76.

Lipset, S. M., Schneider, W. (1987): The Confidence Gap: Business, Labor and Government in the Public Mind. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Offe, C. (1994): Der Tunnel am Ende des Lichts, Frankfurt.





113

Malnar, B. (2010): Longitudinalno in primerjalno raziskovanje kot učinkovita strategija opazovanja družbenih pojavov. Toš, N., Müller, K.H. (ured.): Primerjalno družboslovje: Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 17, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV – CJMMK, 53–68.

Plasser, F., Ulram, P. (1996): Measuring Political Culture, v: Plasser, Pribersky (ur.): Political Culture in Eastern Central Europe, London.

Rose, R. (1984): Understanding Big Government. London: Sage.

Rose, R., Haerpfer, Ch. (1966): New Democracies, Barometer IV: Aio-Nation Survey, Studies in Public Policy, University of Strathclyde, Glasgow.

Rus, V., Toš, N. (2005): Vrednote Slovencev in Evropejcev, Analiza vrednotnih orientacij Slovencev ob koncu stoletja, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, mv, CJMMK, Dokumenti SJM 13, Ljubljana, str. 333–369.

Toš, N. (2007): Potek demokratične institucionalizacije, SJM 2006/2, Poročilo 2, E-dokumenti SJM, CJMMK, Ljubljana. Dostop: www.cjm.si/e-dokumenti.

Toš, N. (1999, 2004): Vrednote v prehodu, II. in III., Slovensko javno mnenje 1990-1998

in 1999–2004, Dokumenti SJM 6 in 10, FDV, IDV, CJMMK, Ljubljana.

Toš, N. (2010): Primerjalno raziskovanje vrednot: Evropska raziskava vrednot, Scetovna raziskava vrednot. Toš, N., Müller, K.H. (ured.): Primerjalno družboslovje: Metodološki in vsebinski vidiki, Dokumenti SJM 17, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV – CJMMK, 225–233.

Uslaner, E. M. (2000): The Moral Foundation of Trust, Cambridge University Press.

Van Deth, J. W. (2004): Duetschland in Europa: Ergebnisse der ESS 2002–2003, Wiesbaden, Verlag für Sozialwissenschaft.

Zmerli, S. (2004): Politisches Vertrauen und Unterstüzung. Van Deth, J.W. (Hrsg.): Deut-schland in Europa: Ergebnisse des European Social Survey 2002-2003, Wiesbaden, Verlag Socialwissenschaften, 229–256.

Zmerli, S., Newton, K. (2008): Social Trust and Attitudes Towards Democracy. Public Opinion Quarterly 72, 1–19.

Zmerli, S., Newton, K., Montero, J.R. (2007): Trust in People, Confidence in Political Institutions, and Satisfaction with Democracy. Van Deth, J.W., Montero, J.R., Westholm, A. (Hrsg.): Citizenship and Involvement in European Democracies: A Comparative Analysis, London, Routledge, 35–65.



DRUGI DEL

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA, ESS 2002–2016

117

2.1

ESS V SLOVENIJI –

uvodno pojasnilo

V ta del knjige (2.0) sta uvrščena dva raziskovalna dokumenta iz poteka raziskave ESS:

-

Prikaz meritev raziskave ESS 2016 v Sloveniji, v njenem sedmem valu, poglavje 2.2 in

-

Popoln prikaz rezultatov sedmih meritev raziskave ESS (2002–2016), doslej opravljenih v Sloveniji – kot medčasovne primerjave, poglavje 2.3. Z objavo prvega dokumenta sledimo ustanovnemu smotru knjižne zbirke Vrednote v prehodu, namreč, dokumentiranju in objavi vseh vprašalnikov iz programa Slovensko javno mnenje in njegovih mednarodnih povezav (ISSP, EVS, WVS, CSES, ESS itd.), v polnem obsegu, izvirni obliki in s prikazom vseh zbranih rezultatov za obdobje 1968–2018.1

V predgovoru prve knjige Vrednote v prehodu2 je zapisano, da objava dokumentov o standardiziranih družboslovnih anketah, opravljenih na reprezentativnih vzorcih prebivalstva Slovenije »predstavlja svojevrstne zapise o družbeni klimi, socialnih razmerah ter o položaju posameznikov in skupin v njih, o njihovih hotenjih, pogledih, verovanjih in vrednotenjih – ujetih skozi raziskovalčev objektiv in ob njegovi težnji objektivnega odslikavanja pojavov v časovnih presekih«. In ta smoter, ob vsej izjemni širitvi programa SJM od tedaj do danes, še vedno velja. Vsi vprašalniki, ki smo jih v raziskavah SJM uporabili, so zapisani in dokumentirani. To omogoča nam in raziskovalcem, ki nam sledijo, da dosedanje rezultate vključujejo v svoje koncepte in analize, pa tudi, da uporabljene postopke, raziskovalna orodja in rezultate svojih predhodnikov metodološko ovrednotijo in – če se pokaže, zavrnejo.

V posebnem poglavju tega dela knjige (2.3) je tako podan popoln pregled vseh rezultatov raziskave ESS 2002–2016, opravljenih na vzorcih prebivalcev Slovenije.

Dokumentiran je torej potek pojavov in njihovo spreminjanje v času. Odpira se prostor medčasovnih primerjav in vrednotenja aktualnih pojavov ob razumevanju njihovih stanj in spreminjanj v preteklosti.

1.

Vrednote v prehodu I., 1997: Predgovor, Dokumenti SJM, FDV, Ljubljana, 1997.

2.

Tem smotrom v celoti sledijo knjige VP I. (1968–1990), VP II. (1990–1998), VP

III. (1999–2004), VP IV. (2004–2009) in VP X. (2010–2016), medtem ko preostale knjige iz te serije prikazujejo posamezne mednarodne primerjalne projekte.





118

Primerjava obeh dokumentov pokaže, da se v osnovi podvajata oz., da je prvi vsebovan v drugem, hkrati pa tudi, da sta v niansah različna. Presečni prikaz (šifrirna knjiga ESS, 2016) je glede na pretekle izkušnje in nova dognanja raziskovalcev delno spremenjen: posamezna vprašanja iz predhodnih meritev so opuščena, vrsta vprašanj je na novo formuliranih. Prav to opravičuje ločene objave obeh dokumentov.

Vsi v numerične prikaze vključeni podatki so vzeti iz izvirnih slovenskih datotek (neponderirani!). Rezultati meritev so praviloma prikazani v polnem razponu uporabljenih meril (lestvic) – in če to merila dopuščajo, so prikazane tudi srednje vrednosti ( x ). Iz napotil na robu vprašalnika je vidno, ali so frekvenčne porazdelitve izračunane na skupnem ali na zmanjšanem številu respondentov, itd.

119

2.2

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA V SLOVENIJI –

Slovensko javno mnenje 2016/2 –

prikaz rezultatov letne meritve ESS 2016



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek



Povzetek

V tem poglavju je predstavljena slovenska verzija vprašalnika ESS 2016 s prikazom rezultatov meritev; reprezentativni vzorec prebivalcev Slovenije (15+). Vprašalnik zajema vsebinske bloke A, B, C (trajni del) ter tematska bloka D, E (spremenljivi del), sociodemografske in zaključne variable (F, J) ter vrednote HF. Prikazi predhodnih meritev (2002–2014) so predstavljeni v knjigah Vrednote v prehodu II.–IV.; meritve v obdobju 2010–2014 so prikazane v knjigi VP X.; medčasovne in mednarodne primerjave rezultatov raziskave ESS, do vključno leta 2010, so prikazane v knjigi Vrednote v prehodu V., primerjave iz kasnejših meritev, do vključno ESS 2016, so prikazane v tej knjigi (VP XI.).

Osnovni pojmi: socialno in politično zadovoljstvo, vrednote, nacionalne identitete, družbena blaginja itd.



Predstavitev raziskave

Naročnik: nacionalni raziskovalni program, ARRS

Izvajaleac: CJMMK, IDV FDV

Osnovna vsebina projekta: bloki A–C: medijska vključenost; zaupanje v institucije; indikatorji političnega angažiranja; politične vrednote; moralne in druž-

bene vrednote; indikatorji socialnega kapitala; osebno zadovoljstvo in počutje; indikatorji družbene izključenosti; indikatorji nacionalne, etnične in religijske identitete respondenta; blaginja, zdravje in varnost; blok D: podnebne spremembe

120

in energija, varčnost in odnos do porabe energije, odnos do varovanja okolja; blok E: družbena blaginja – odnos do zagotavljanja socialnega varstva, obsega upravi-

čencev socialno-varstvenih prejemkov, odnos do izvajanja varstva ter odvisnost posameznikov od socialnega varstva v prihodnosti; temeljni dohodek; blok HF: raziskava vrednot – Schwartzov model

Vzorec in izvedba: Raziskava temelji na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Republike Slovenije, starejših od 15 let; obseg vzorca (N=2026), realizacija (N=1307); standardizirani vprašalnik; računalniško podprto anketiranje (CAPI); raziskava je potekala v času od 21. 9. 2016 do 11. 1. 2017 ob sodelovanju 53 sodelavcev v 300 anketnih okoliših po Sloveniji.

Datoteka: SJM 2016/2, deponirana v ADP (ADP - IDNo: SJM16/2), IDV FDV

121



Vprašalnik in rezultati raziskave ESS 2016

A. Mediji, zaupanje soljudem … – blok A

A1 Približno koliko časa na običajen dan porabite za gledanje, branje ali poslušanje novic s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov?



Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah.

00 - sploh nič

6,4

01 - manj kot ½ ure

44,1

02 - od ½ ure do 1 ure

27,8

03 - več kot 1 uro do 1½ ure

6,7

04 - več kot 1½ ure, do 2 uri

8,2

05 - več kot 2 uri do 2½ uri

1,1

06 - več kot 2½ uri do 3 ure

2,8

07 - več kot 3 ure

2,5

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,3

A2 KARTICA 1 Ljudje lahko uporabljajo internet na različnih napravah npr.

računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Kako pogosto uporabljate internet na teh ali drugih napravah bodisi za službeno bodisi osebno uporabo?

1 - nikoli

26,1

2 - zgolj občasno

8,8

3 -

nekajkrat na teden

6,4

4 -

večino dni

4,2

5 -

vsak dan

54,4

7 -

(b.o. +)

0,0

8 - (ne vem)

0,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje A2 = 4, 5 (N=766)!

A3 Približno koliko časa na običajen dan porabite za uporabo interneta na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali drugi napravi bodisi za službeno ali osebno uporabo? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah.

00 - sploh nič

0,1

01 - manj kot ½ ure

12,5

02 - od ½ ure do 1 ure

20,4

03 - več kot 1 uro do 1½ ure

6,1

04 - več kot 1½ ure, do 2 uri

16,4

05 - več kot 2 uri do 2½ uri

3,9

06 - več kot 2½ uri do 3 ure

12,7

07 - več kot 3 ure

27,3

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,8

122



Odgovarjajo vsi!

A4 KARTICA 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo.

treba je biti zelo

večini ljudi lahko (ne

previden

zaupamo vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

9,3

5,6

8,6 13,7 8,7 22,6 8,4 11,2 8,4

1,9

1,4

0,1

0,2 4,40

A5 KARTICA 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno?

večina bi me

večina bi skušala (ne

skušala izkoristiti

ravnati pošteno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

4,1

2,8

6,8 11,1 11,1 25,3 10,6 12,2 10,3 3,3

1,5

0,5

0,2 5,01

A6 KARTICA 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim, ali pa večinoma gledajo predvsem nase?

večinoma gledajo

večinoma so pripravljeni (ne

predvsem nase

pomagati drugim vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

2,7

3,1

6,7 11,7 10,9 23,3 11,4 13,8 10,8 2,2

3,0

0,3

0,2 5,15

123

B. Politično zaupanje, orientacije, aktivnosti;



odnos do priseljevanja … – blok B

Zdaj vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vladi in politiki na sploh.

B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko?

1 - zelo se zanimam

6,0

2 - še kar se zanimam

33,6

3 - komaj kaj se zanimam

39,6

4 - sploh se ne zanimam

20,6

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,1

B2 KARTICA 5 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kaj počne vlada?

1 - sploh nič

39,6

2 - zelo malo

43,2

3 - do neke mere

14,4

4 - precej

1,4

5 -

v veliki meri

0,5

7 - (b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,7

B3 KARTICA 6 V kolikšni meri mislite, da ste zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji?

1 - sploh nisem zmožen/-na

43,8

2 - le malo sem zmožen/-na

31,3

3 - dokaj zmožen/-na

18,5

4 - zelo zmožen/-na

3,2

5 -

povsem zmožen/-na

1,7

7 - (b.o.+)

0,7

8 - (ne vem)

0,8

B4 KARTICA 7 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem kot ste vi, da vplivajo na politiko?

1 - sploh nič

35,8

2 - zelo malo

44,5

3 - do neke mere

17,1

4 - precej

1,4

5 -

v veliki meri

0,3

7 - (b.o.+)

0,5

8 - (ne vem)

0,5

124

B5 KARTICA 8 In koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki?

1 - sploh se ne čutim sposobnega/sposobno

41,8

2 - le malo se čutim sposobnega/sposobno

32,7

3 - čutim se dokaj sposobnega/sposobno

19,7

4 - čutim se zelo sposobnega/sposobno

2,8

5 -

čutim se povsem sposobnega/sposobno

1,6

7 - (b.o.+)

0,8

8 - (ne vem)

0,5



KARTICA 9 Prosimo, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate.

sploh ne

povsem (ne

zaupam

zaupam vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

B6

Državnemu zboru

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

16,4 6,7 15,1 16,3 10,5 16,2 7,4 5,1 3,1 1,1 0,4 1,3

0,5 3,33

B7

pravnemu sistemu

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

13,2 8,0 13,8 15,1 10,9 14,3 7,8 7,7 3,9 2,3 0,5 2,0

0,5 3,63

B8

policiji

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

3,3 1,5 3,5 6,7 8,3 16,4 11,9 17,6 17,0 7,0 6,0 0,45 0,4 6,02

B9

politikom

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

26,9 10,6 16,2 15,8 8,9 12,3 4,2 2,1 1,0 0,3 0,2 0,8

0,6 2,44

B10 političnim strankam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

24,9 11,4 15,9 16,7 10,5 11,5 4,3 1,8 1,0 0,2 0,2 1,1

0,6 2,47

B11 Evropskemu parlamentu

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

12,7 6,0 9,3 13,2 11,7 17,8 9,0 8,4 5,4 1,4 0,9 3,7

0,5 3,94

B12 Organizaciji Združenih narodov OZN

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

10,6 3,3 7,8 13,2 10,9 18,4 9,4 9,6 6,7 2,5 1,2 5,8

0,8 4,34

125

B13 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor junija 2014?

1 - da

66,3

2 - ne



24,9

3 - nisem imel(a) volilne pravice

6,4

8 - (ne vem)

1,3

9 -

(b.o.+)

1,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B13 = 1 (n=867)!

B14 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor leta 2014?

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 7,3

02 - DL - Državljanska lista

0,0

03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati

5,0

04 - PS - Pozitivna Slovenija

1,6

05 - SD - Socialni demokrati

9,7

06 - SDS - Slovenska demokratska stranka

16,0

07 - SLS - Slovenska ljudska stranka

2,4

08 - SMC - Stranka Mira Cerarja

26,8

09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa

0,0

10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

1,5

11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 3,1

12 - druga stranka

1,6

88 - (ne vem)

17,2

99 - (b.o.+)

7,8



Odgovarjajo vsi!



Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega?

da

ne

(b.o.+) (ne vem)

1

2

7

8

B15 stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti

13,8

85,7

0,3

0,2

B16 delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 3,7

96,1

0,1

0,2

B17 delovali v kakšni drugi organizaciji

ali zvezi

13,4

86,0

0,3

0,3

B18 nosili značko ali nalepko v podporo

neki politični akciji



2,7

97,2

0,1

0,1

B19 podpisali peticijo

18,1

81,3

0,2

0,5

B20 se udeležili zakonitih demonstracij

2,8

96,8

0,4

0,1

B21 bojkotirali določene izdelke

12,5

86,7

0,3

0,5

126

B23 Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke?

1 -

da

34,0

2 -

ne



61,4

7 -

(b.o.+)

1,7

8 -

(ne vem)

2,8



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B23 = 1 (n=445)!

B24 Katera stranka je to?

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 8,3

02 - DL - Državljanska lista

0,2

03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati

10,1

04 - PS - Pozitivna Slovenija

1,3

05 - SD - Socialni demokrati

17,8

06 - SDS - Slovenska demokratska stranka

21,8

07 - SLS - Slovenska ljudska stranka

3,6

08 - SMC - Stranka Mira Cerarja

17,5

09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa

0,0

10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

1,3

11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 10,8

12 - druga stranka

3,4

77 - (b.o.+))

2,2

88 - (ne vem)

1,6



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B24 od 1–12 (n=428)!

B25 Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite...

1 - zelo blizu

9,8

2 - blizu

55,6

3 - ne preveč blizu

31,8

4 - sploh ne blizu

2,6

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,2



Odgovarjajo vsi!

B26 KARTICA 10 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno?

(ne

levo

desno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

5,7

2,4

4,4

7,7

6,4 33,8 6,3

5,3

5,3

1,1

3,6 12,2 5,9 4,79

127

B27 KARTICA 11 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.

izredno

izredno (ne

nezadovoljen

zadovoljen vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

1,3

0,8

1,8

3,6

2,9 13,8 9,0 14,4 26,3 14,9 11,0 0,0

0,1 7,06

B28 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico.

izredno

izredno (ne

nezadovoljen

zadovoljen vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

8,7

4,5 11,9 13,8 13,7 18,8 11,6 10,3 3,9

0,5

0,8

1,1

0,4 4,10

B29 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico.

izredno

izredno (ne

nezadovoljen

zadovoljen vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

14,4 8,5 14,3 16,0 10,6 14,8 9,3

5,8

2,5

0,8

0,7

2,0

0,2 3,40

B30 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije vSloveniji?

izredno

izredno (ne

nezadovoljen

zadovoljen vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

10,1 6,7 12,1 15,3 13,2 17,1 9,3

8,0

2,9

1,1

1,0

2,9

0,3 3,82

B31 KARTICA 12 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji?

izredno

izredno (ne

slabo

dobro vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

2,9

2,1

5,1

7,5 10,0 18,1 13,2 18,1 14,2 2,5

2,1

4,1

0,2 5,51

B32 PONOVNO KARTICA 12 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji?

izredno

izredno (ne

slabo

dobro vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

6,2

4,1

9,0 13,0 12,5 16,3 12,5 12,2 9,2

3,0

1,8

0,2

0,1 4,72

128



KARTICA 13 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev?

sploh

močno

ne

ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- (ne vem,

šam

šam niti - niti šam

šam b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

B33 Vlada bi morala sprejeti

ukrepe za zmanjšanje razlik

v dohodkih med ljudmi.

40,7

44,2

7,8

5,3

0,8

1,2

1,80

B33a Kadar ni dovolj delovnih mest,

bi morali imeti moški prednost

pri zaposlovanju

pred ženskami.

1,3

5,9

6,7

43,0

42,8

0,4

4,21

B34 Homoseksualci in lezbijke

morajo imeti svobodo, da si

uredijo življenje po lastnih

željah.

16,4

47,3

13,3

14,2

5,6

3,2

2,43

B35 Če bi bil ožji družinski član

gej ali lezbijka, bi me bilo sram.

5,8

15,5

15,3

37,6

22,2

3,6

3,57

B36 Gejevski oz. lezbični pari bi

morali imeti enake pravice

do po-svojitve otrok kot razno-

spolni (heteroseksualni) pari.

7,0

20,1

13,5

31,2

25,5

2,8

3,49

B37 KARTICA 14 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi?

Ocenite s pomočjo te lestvice.

poenotenje je šlo že

poenotenja je še (ne

predaleč

premalo vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

3,5

2,0

3,9

7,6

7,0 25,4 8,2 11,4 13,4 4,8

5,7

6,4

0,7 5,64



Sedaj pa sledi nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav,

ki prihajajo živet v Slovenijo...

B38 KARTICA 15 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

18,1

2 - nekaterim naj dovoli

54,9

3 - zelo redkim naj dovoli

19,2

4 - nikomur naj ne dovoli

5,4

7 - (b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

2,1

129

B39 PONOVNO KARTICA 15 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

8,3

2 - nekaterim naj dovoli

42,6

3 - zelo redkim naj dovoli

35,0

4 - nikomur naj ne dovoli

11,6

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

2,2

B40 PONOVNO KARTICA 15 V kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

9,0

2 - nekaterim naj dovoli

42,7

3 - zelo redkim naj dovoli

32,6

4 - nikomur naj ne dovoli

13,2

7 - (b.o.+)

0,5

8 - (ne vem)

2,1

B41 KARTICA 16 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav?

slabo

dobro (ne

za gospodarstvo

za gospodarstvo vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

12,1 6,7 11,6 12,4 10,1 19,4 8,5

8,5

5,9

1,6

1,6

1,3

0,3 3,99

B42 KARTICA 17 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno?

kulturno življenje

kulturno življenje (ne

je ogroženo

je obogateno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

6,8

5,3

9,1 10,3 9,1 23,5 8,2 10,8 8,1

2,8

4,1

1,7

0,3 4,73

B43 KARTICA 18 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje?

slabša dežela

boljša dežela (ne

za bivanje

za bivanje vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

7,7

5,4

7,8 10,9 8,8 33,4 7,5

8,1

4,3

1,8

1,8

2,5

0,1 4,37

130

C. Subjektivna blaginja, vernost,



nacionalne identitete … – blok C

Zdaj pa vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem življenju.

C1 KARTICA 19 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10.

(ne

zelo nesrečen/-na

zelo srečen/-na vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

0,3

0,4

1,5

1,7

2,9 11,4 7,0 15,8 26,9 18,7 13,0 0,2

0,2 7,47

C2 KARTICA 20 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela?

01 - nikoli

1,1

02 - manj kot enkrat na mesec

9,3

03 - enkrat na mesec

12,3

04 - nekajkrat na mesec

22,5

05 - enkrat na teden

20,7

06 - večkrat na teden

24,0

07 - vsak dan

9,8

77 - (b.o.+)

0,2

88 - (ne vem)

0,2

C3 KARTICA 21 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh?

0 -

nič

4,3

1 - 1

15,1

2 - 2

20,0

3 - 3

27,9

4 - 4 do 6

26,5

5 - 7 do 9

4,0

6 - 10 in več

1,8

7 -

(b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,1

C4 KARTICA 22 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj?

1 - precej manj kot večina drugih

12,3

2 - manj kot večina drugih

29,5

3 - približno enako

40,6

4 - več kot večina drugih

14,0

5 - precej več kot večina drugih

2,8

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,5

131

C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada?

1 - da

9,4

2 - ne



90,3

7 - (b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,0

C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski?

1 - zelo varno

36,3

2 - varno

55,9

3 - ogroženo

7,0

4 - zelo ogroženo

0,5

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,4



Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ...

C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je…

1 - zelo dobro

20,1

2 - dobro

41,6

3 - zadovoljivo

30,0

4 - slabo

6,7

5 - zelo slabo

1,5

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,0

C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira?

1 - da, precej

9,6

2 - da, do neke mere

21,5

3 - ne

68,9

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,0



Ljudje lahko občutijo različno močno navezanost na državo, v kateri živijo,

in na Evropo.

C9 KARTICA 23 Koliko se čutite čustveno navezani na Slovenijo?

Prosimo, ocenite s pomočjo lestvice od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste čustveno navezani, 10 pa da ste zelo čustveno navezani.

sploh nisem čustveno

zelo sem čustveno (ne

navezan/a

navezan/a vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

1,8

1,5

2,7

4,6

3,2

9,8

7,0 12,7 20,3 11,9 23,9 0,4

0,4 7,26

132

C10 PONOVNO KARTICA 23 In koliko se čutite čustveno navezani na Evropo?

sploh nisem čustveno

zelo sem čustveno (ne

navezan/a

navezan/a vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

6,3

2,5

6,8

9,5

7,0 22,0 11,6 12,2 10,6 6,0

4,3

1,1

0,2 5,26

C11 Ste pripadnik/ca kakšne religije ali veroizpovedi?

1 - da

61,5

2 - ne

38,3

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 1 (n=804)!

C12 Katere?

01 - rimokatoliške

92,4

02 - protestantske

1,1

03 - pravoslavne

3,0

04 - druge krščanske



0,1

05- judovske

0,0

06 - muslimanske

3,0

07 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

0,0

08 - druge nekrščanske

0,1

77 - (b.o.+)

0,2



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 2, 7, 8 (n=503)!

C13 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti?

1 - da

12,2

2 - ne



86,9

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,8



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C13 = 1 (n=61)!

C14 Katere?

1 - rimokatoliška

90,2

2 - protestantska

1,6

3 - pravoslavna

3,3

4 - druge krščanske



0,0

5-

judovske

0,0

6 - muslimanske

3,3

7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

0,0

8 -

druge nekrščanske

1,6

9 - (b.o.+)

0,0

133



Odgovarjajo vsi!

C15 KARTICA 24 Ne glede na to ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo, ocenite, koliko ste verni?

sploh nisem

zelo sem (ne

veren/-na

veren/-na vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

13,8 4,4

6,9

8,6

5,6 20,2 7,0 10,5 11,2 5,1

5,8

0,4

0,5 4,80

C16 KARTICA 25 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede?

01 - vsak dan

0,2

02 - več kot enkrat na teden

1,5

03 - enkrat na teden

10,4

04 - vsaj enkrat na mesec

12,9

05 - le ob posebnih verskih praznikih

35,2

06 - še redkeje

11,7

07 - nikoli

28,0

77 - (b.o.+)

0,2

88 - (ne vem)

0,1

C17 PONOVNO KARTICA 25 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite?

01 - vsak dan

12,1

02 - več kot enkrat na teden

6,3

03 - enkrat na teden

8,2

04 - vsaj enkrat na mesec

5,7

05 - le ob posebnih verskih praznikih

12,9

06 - še redkeje

13,1

07 - nikoli

41,3

77 - (b.o.+)

0,3

88 - (ne vem)

0,2

C18 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti?

1 - da

3,6

2 - ne



95,9

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,3

134



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C18 =1 (n=47)!

C19 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana?

Dodatna poizvedba: ‚Še na podlagi česa drugega?‘ (Seštevek več odgovorov.) 01 - barve kože ali rase

2,2

02 - tujega državljanstva

2,2

03 - vere

20,0

04 - jezika

11,1

05 - narodnostne pripadnosti

17,8

06 - starosti

6,7

07 - spola

13,3

08 - spolne usmerjenosti

2,2

09 - invalidnosti

4,4

10 - drugo

53,3

77- (b.o.+)

2,1

88 - (ne vem)

2,1



Odgovarjajo vsi!

C20 Ali ste državljan/ka Slovenije?

1 - da

97,9

2 - ne



2,1

8 - (ne vem, b.o.+)

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C20 = 2, 8 (n=27)!

C21 Katero državljanstvo imate?

01 - hrvaško

11,1,1

02 - bosansko (BiH)

37,0

03 - srbsko

7,4

05 - makedonsko

11,1

06 - albansko

7,4

07 - drugo

25,9

77- (b.o.+)

0,0



Odgovarjajo vsi!

C22 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije?

1 - da

90,5

2 - ne



9,5

7 - (b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,0

135



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C22 = 2 (n=124)!

C23 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni?

01 - Hrvaška

23,4

02 - Bosna in Hercegovina

35,5

03 - Srbija

8,1

04 - Črna Gora

3,2

05 - Makedonija

5,6

06 - Kosovo

4,8

07 - Jugoslavija

0,8

08 - Albanija

0,0

09 - Avstrija

1,6

10- Italija

2,4

11 - Nemčija

7,3

12 - drugo

7,3

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,0

C24 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo? (n=124) 1 - do leta 1970

24,2

2 - 1971 – 1980

21,0

3 - 1981 – 1990

23,4

4 - 1991 – 2000

8,9

5 - 2001 in kasneje

21,0

7 -

(b.o.+)

0,8

8 - (ne vem)

0,8



Odgovarjajo vsi!

C25 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite?

(Seštevek dveh odgovorov.)

01 - slovensko

98,5

02 - bosansko

2,7

03 - srbsko

1,3

04 - hrvaško

1,7

05 - makedonsko

0,3

06 - albansko

0,3

07 - italijansko

0,5

08 - madžarsko

0,8

09 - nemško

0,2

10 - angleško

0,5

11 - romunsko

0,2

12 - rusko

0,2

13 - drugo

0,7

77 - (b.o.+)

0,1

88 - (ne vem)

0,0

136

C26 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji?

1 - da

2,6

2 - ne



97,1

7 - (b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,3

C27 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije?

1 - da, na ozemlju današnje Slovenije

84,9

2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 12,0

3 - ne

2,7

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,3



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C27 = 2, 3 (n=192)!

C28 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bil rojen vaš oče?

01 - Hrvaška

33,3

02 - Bosna in Hercegovina (BiH)

32,8

03 - Srbija

7,8

04 - Črna Gora

3,6

05 - Makedonija

4,2

06 - Kosovo

4,2

07 - Jugoslavija

0,5

08 - Albanija

0,0

10 - Avstrija

3,6

16 - Italija

3,6

12 - Nemčija

2,6

drugo

3,6

77 - (b.o.+)

0,0

88 - ne vem

0,0



Odgovarjajo vsi!

C29 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije?

1 - da, na ozemlju današnje Slovenije

86,9

2 - da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije 10,4

3 - ne

2,5

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,1

137



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C29 = 2, 3 (n=169)!

C30 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bila rojena vaša mati?

01 - Hrvaška

25,4

02 - Bosna in Hercegovina (BiH)

39,1

03 - Srbija

8,3

04 - Črna Gora

3,0

05 - Makedonija

5,3

06 - Kosovo

3,6

07 - Jugoslavija

0,6

08 - Albanija

0,0

09 - Avstrija

2,4

10 - Italija

3,6

11 - Nemčija

2,4

12 - drugo

6,5

77 - (b.o.+)

0,0

88 - ne vem

0,0



Naključni računalniški izbor osebe (preskok)

C32 ANKETARSKA KODA

SKUPINA 1

1

Pojdi na uvod pred C33

SKUPINA 2

2

Pojdi na uvod pred C36

SKUPINA 3

3

Pojdi na uvod pred C39



Vprašaj, če koda C32 = 1 (n=447)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 26 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

C33 … da ima dobro izobrazbo?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

9,6

3,1

4,3

4,5

4,5 22,6 9,6 13,9 12,1 4,0

9,8

1,1

1,0 5,53

C34 … da prihaja iz krščanskega okolja?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

29,1 4,9

8,1

7,6

4,5 15,9 5,6

8,1

6,0

2,9

4,7

1,3

1,3 3,62

138

C35 … da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

5,8

1,1

2,7

2,2

3,1 12,1 7,2 14,5 24,8 8,1 15,7 1,6

1,1 6,77



Vprašaj, če koda C32 = 2 (n=424)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.

C36 KARTICA 27 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da ima dobro izobrazbo, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

9,2

6,1

5,9

5,9

17,0

9,2

13,9 17,2

5,4

8,3

1,4

0,5

5,80

C37 KARTICA 28 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da prihaja iz krščanskega okolja, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

27,1

5,7

9,0

6,6

11,1

8,7

10,1 11,3

3,3

5,0

1,4

0,7 4,50

C38 KARTICA 29 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne

pomembno

pomembno vem) (b.o.+) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

5,4

2,6

3,1

5,2

12,5

8,0

14,9 20,0 11,3 15,3

1,2

0,5 6,82

139



Vprašaj, če koda C32 = 3 (n=436)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 30 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

sploh ni po-

zelo

(ne

membno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

0

1

2

3

4

5

7

8

C39 ... da ima dobro

izobrazbo?

9,4

5,0 11,0 26,8 24,8 21,3

1,0

0,7

3,18

C40 ... da prihaja iz

krščanskega okolja? 29,8

9,6 11,7 19,0 16,3 11,9

0,7

0,9

2,18

C41 … da je usposobljen

za take delovne

veščine, ki jih

Slovenija potrebuje?

3,9

3,2

5,0 15,8 32,6 38,3

0,7

0,5

3,87



Odgovarjajo vsi!



Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji lastni državi.



KARTICA 31 S pomočjo te kartice, prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. Najprej ...



sploh

močno

ne

ne

sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne

šam šam

niti

šam šam vem) (b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

7

C42 Država bi morala biti

velikodušna pri reševanju

prošenj za status begunca.

3,6 23,1 28,4 33,7

9,3

1,5

0,5 3,22

C43 Večina prosilcev za status

begunca se v resnici ne boji

preganjanja v svoji državi.

4,7 35,3 26,0 23,9

4,0

5,7

0,3 2,86

C44 Beguncem, katerih prošnji

je bilo ugodeno, bi morali

dovoliti, da pripeljejo

s seboj člane ožje družine.

5,3 42,0 18,5 24,8

6,4

2,4

0,7 2,84

140

D. Energetika, podnebne spremembe;



energetski viri, poraba… – blok D



Sedaj pa še nekaj vprašanj o drugačni tematiki.

D1 KARTICA 32 Denimo, da bi kupili večji električni aparat za vaše gospodinjstvo.

Kako verjetno je, da bi kupili takega, ki sodi med najbolj energijsko varčne?

sploh ni

izredno (ne

verjetno

verjetno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

1,8

0,7

0,5

2,3

1,7

8,5

4,6

8,3 19,5 16,7 34,4 1,1

0,1 8,03

D2 KARTICA 33 Porabo energije lahko zmanjšamo na različne načine, na primer tako, da ugašamo gospodinjske aparate, kadar jih ne potrebujemo, da krajše razdalje prehodimo peš, ali da ogrevamo ali hladimo prostore le, ko je to zares potrebno. Kako pogosto v vsakdanjem življenju počnete stvari, da bi zmanjšali porabo energije?

01 - nikoli

1,7

02 - komaj kdaj

3,3

03 - občasno

16,2

04 - pogosto

30,9

05 - zelo pogosto

30,0

06 - vedno

17,6

55 - (ne more zmanjšati porabe energije)

0,0

77 - (b.o.+)

0,2

88 - (ne vem)

0,2

D3 KARTICA 34 Na splošno, kako prepričani ste, da bi lahko porabili manj energije, kot jo porabite sedaj?

sploh nisem

povsem sem (ne

prepričan/a

prepričan/a vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

6,0

3,1

6,0

7,1

5,0 15,8 9,6 14,8 16,1 7,2

8,3

0,5

0,4 5,79

141



KARTICA 35 V okvirju na vrhu kartice so navedeni različni viri energije, ki se lahko uporabijo za pridobivanje elektrike. Prosimo, oglejte si seznam.



Koliko električne energije, porabljene v Sloveniji, bi morali proizvesti iz vsakega od teh virov? Izberite odgovor s pomočjo lestvice spodaj na kartici.

zelo

sploh (ne

(ne

veliko veliko srednje malo

nič pozna) (b.o.+) vem) povp.

1

2

3

4

5

55

77

88

D4

Najprej, koliko

elektrike, ki jo

porabimo v Sloveniji,

bi morali proizvesti

iz premoga?

2,1

7,6 19,9 40,2 24,6

0,8

0,3

4,6 3,82

D5

In koliko iz

zemeljskega plina?

2,6 19,2 39,5 26,1

6,9

0,8

0,2

4,8 3,16

D6

In koliko iz hidro-

elektrarn, pridobljene

s pomočjo zajezitve

rek, jezer in morja?

19,2 40,2 28,7

7,5

1,3

0,2

0,1

2,8 2,29

D7

Koliko elektrike,

porabljene v Sloveniji,

bi morali proizvesti iz

jedrske energije?

5,6 10,9 25,4 28,6 25,7

0,3

0,1

3,4 3,60

D8

In koliko iz sončne

energije?

53,2 33,6

8,3

3,3

0,1

0,2

0,0

1,2 1,61

D9

In koliko iz vetrne

energije?

49,4 32,2 10,4

5,2

0,6

0,3

0,2

1,7 1,73

D10 In koliko bi jo morali

proizvesti iz biomase,

pridobljene iz lesa,

rastlin in živalskih

iztrebkov?

20,0 30,5 28,3 12,2

3,6

1,4

0,0

4,0 2,46

D11 KARTICA 36 Koliko vas skrbi, da bi v Sloveniji prišlo do občasnih prekinitev dobave električne energije?

1 - sploh me ne skrbi

23,6

2 - ne skrbi me preveč

39,9

3 - nekoliko me skrbi

23,6

4 - zelo me skrbi

10,8

5 -

izredno me skrbi

1,8

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,4

142



Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na energijo, ki jo ljudje doma porabijo

za ogrevanje, razsvetljavo, kuhanje in različne električne naprave.

D12 PONOVNO KARTICA 36 Koliko vas skrbi, da je energija morda za mnoge ljudi v Sloveniji predraga?

1 - sploh me ne skrbi

4,2

2 - ne skrbi me preveč

16,0

3 - nekoliko me skrbi

40,6

4 - zelo me skrbi

32,0

5 -

izredno me skrbi

5,9

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

1,1

D13 PONOVNO KARTICA 36 Koliko vas skrbi, da je Slovenija preveč odvisna od uvoza energije iz drugih držav?

1 - sploh me ne skrbi

7,7

2 - ne skrbi me preveč

22,7

3 - nekoliko me skrbi

38,4

4 - zelo me skrbi

23,3

5 -

izredno me skrbi

3,3

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

4,5

D14 PONOVNO KARTICA 36 Koliko vas skrbi, da je Slovenija preveč odvisna od energije, proizvedene iz fosilnih goriv, kot so nafta, plin in premog?

1 - sploh me ne skrbi

5,1

2 - ne skrbi me preveč

17,1

3 - nekoliko me skrbi

38,5

4 - zelo me skrbi

28,7

5 -

izredno me skrbi

5,8

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

4,7



PONOVNO KARTICA 36 Koliko vas skrbi, da bi bila dobava energije prekinjena zaradi …

sploh ne skrbi

zelo

izredno

me ne

me

nekoliko me

me

skrbi

preveč me skrbi skrbi

skrbi

(b.o.+) (ne vem)

1

2

3

4

5

7

8

D15 ... naravnih nesreč in

iz-rednih vremenskih

razmer?

6,4

23,8

36,9

25,1

7,5

0,1

0,3

D16 ... premajhne proizvodnje

energije?

12,6

33,3

33,0

17,5

2,3

0,2

1,1

D17 ... tehničnih napak?

13,2

35,3

33,1

14,9

2,5

0,0

0,9

143

D18 PONOVNO KARTICA 36 In koliko vas skrbi, da bi bila dobava energije prekinjena zaradi terorističnega napada?

1 - sploh me ne skrbi

20,6

2 - ne skrbi me preveč

27,4

3 - nekoliko me skrbi

23,3

4 - zelo me skrbi

19,0

5 -

izredno me skrbi

9,0

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,7

D19 KARTICA 37 Verjetno ste že slišali za trditev, da se podnebje na Zemlji spreminja zaradi zviševanja temperature v zadnjih 100 letih. Kakšno je vaše osebno mnenje o tem? Ali menite, da se podnebje na Zemlji spreminja?

Odgovorite s pomočjo kartice.

1 - zagotovo se spreminja

71,4

2 - verjetno se spreminja

24,4

3 - verjetno se ne spreminja

2,4

4 - zagotovo se ne spreminja

0,8

7 - (b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,8



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje D19 = 4 (n=11)!

D20 KARTICA 38 Koliko ste doslej razmišljali o podnebnih spremembah?

1 - sploh nič

27,3

2 - zelo malo

0,0

3 - do neke mere

36,4

4 - precej

27,3

5 -

v veliki meri

9,1

7 - (b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,0



Preskok: Na vprašanja D21 in D22 odgovarjajo, če odgovor na vprašanja

D19 NI 4 (n=1296)!

D21 KARTICA 38 Koliko ste doslej razmišljali o podnebnih spremembah?

1 - sploh nič

5,5

2 - zelo malo

14,7

3 - do neke mere

44,7

4 - precej

27,9

5 -

v veliki meri

7,3

7 - (b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,0

144

D22 KARTICA 39 Ali menite, da so vzrok za podnebne spremembe naravni procesi, človekova dejavnost ali oboje?

01 - v celoti naravni procesi

1,9

02 - predvsem naravni procesi

4,7

03 - približno enako naravni procesi in človekova dejavnost 53,5

04 - predvsem človekova dejavnost

32,3

05 - v celoti človekova dejavnost

6,3

55 - (menim, da podnebnih sprememb ni)

0,2

07 - (b.o.+)

0,0

08 - (ne vem)

1,0



Preskok: Na vprašanja D23 do D29 odgovarjajo, če odgovor na vprašanja

D22 NI 55 (n=1294)!

D23 KARTICA 40 V kolikšni meri čutite osebno odgovornost za to, da se skuša zmanjšati podnebne spremembe?

(ne

sploh nič

v veliki meri (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

7,4

3,9

5,8

7,0

6,8 19,6 11,7 13,7 11,4 3,6

7,7

0,2

1,1 5,36

D24 KARTICA 41 Koliko vas skrbi zaradi podnebnih sprememb?

1 - sploh me ne skrbi

4,3

2 - ne skrbi me preveč

11,7

3 - nekoliko me skrbi

50,6

4 - zelo me skrbi

28,1

5 -

izredno me skrbi

5,0

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,2

D25 KARTICA 42 Kaj menite, kako dober ali slab vpliv bodo imele podnebne spremembe na ljudi po vsem svetu? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izredno slab vpliv, 10 pa izredno dober vpliv.

izredno

izredno

(ne

slab vpliv

dober vpliv (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

12,1 9,3 18,5 19,9 10,4 14,0 3,9

4,3

3,6

0,8

1,8

0,4

1,2 3,30

D26 KARTICA 43 Predstavljajte si, da bi veliko število ljudi omejilo svojo porabo energije. Kako verjetno se vam zdi, da bi to zmanjšalo podnebne spremembe?

sploh ni

izredno

(ne

verjetno

verjetno (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

2,8

2,2

5,0

8,8

8,2 16,9 11,9 14,8 16,0 4,3

6,5

0,2

2,4 5,77

145

D27 PONOVNO KARTICA 43 Kako verjetno se vam zdi, da bo veliko število ljudi dejansko omejilo svojo porabo energije zato, da bi se zmanjšale podnebne spremembe?

sploh ni

izredno

(ne

verjetno

verjetno (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

6,7

7,3 16,9 21,6 13,1 16,2 7,3

4,5

2,6

0,9

0,8

0,0

2,1 3,58

D28 PONOVNO KARTICA 43 In kako verjetno se vam zdi, da bodo vlade v zadostnem številu držav sprejele ukrepe za zmanjšanje podnebnih sprememb?

sploh ni

izredno

(ne

verjetno

verjetno (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

5,3

5,2 11,1 15,9 14,6 19,5 10,1 7,3

4,0

1,5

1,1

0,2

4,3 4,18

D29 PONOVNO KARTICA 43 Kako verjetno se vam zdi, da bi zmanjšanje vaše lastne porabe energije pomagalo zmanjšati podnebne spremembe?

sploh ni

izredno

(ne

verjetno

verjetno (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

16,4 12,1 13,0 12,2 7,3 14,0 8,9

5,9

4,8

1,5

1,6

0,2

2,2 3,45



Odgovarjajo vsi!



KARTICA 44 V kolikšni meri ste za ali proti naslednjim ukrepom v Sloveniji za zmanjšanje podnebnih sprememb?

niti za

odločno delno niti delno odločno

(ne

za

za

proti proti proti (b.o.+) vem) povp.

1

2

3

4

5

7

8

D30 Povečanje davkov na fosilna

goriva kot so

nafta, plin in premog.

4,7

24,3 22,8 21,1 23,7 0,5

3,0

3,36

D31 Z javnim denarjem sub-

vencionirati uporabo obno-

vljivih virov ener-gije kot sta

vetrna in sončna energija.

61,1 28,3 5,6

2,0

1,5

0,3

1,3

1,52

D32 Zakon, ki prepoveduje proda-

jo energijsko najmanj varčnih

gospodinjskih aparatov.

28,8 35,7 15,8 11,9 5,8

0,2

1,8

2,29

146

E. Vprašanja v zvezi z družbeno blaginjo …



– blok E

Sledi nekaj vprašanj o tem, kakšna je naša družba.



KARTICA 45 S pomočjo kartice povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami.

sploh

močno

ne

ne

sogla- sogla-

sogla- sogla-

(ne

šam šam niti - niti šam šam (b.o.+) vem) povp.

1

2

3

4

5

7

8

E1

Velike razlike v dohodkih so

osprejemljive, ker nagrajujej

razlike v sposobnostih in

vloženem trudu ljudi.

3,8 21,3 21,7 38,1 13,5

0,2

1,4 3,37

E2

Družba je lahko pravična le,

če so razlike v življenjskem

standardu ljudi majhne.

14,9 50,3 18,4 13,3

1,1

0,3

1,7 2,34

E3 KARTICA 46 Kaj menite, koliko ljudi je nezaposlenih oziroma išče zaposlitev med 100 ljudmi v Sloveniji, ki so primerno stari za zaposlitev.

Odgovor izberite s pomočjo te kartice. Če ne veste natančno, izberite odgovor, ki se vam zdi najverjetnejši.

01 - 0-4

0,8

02 - 5-9

4,9

03 - 10-14

16,4

04 - 15-19

10,1

05 - 20-24

14,5

06 - 25-29

9,8

07 - 30-34

8,5

08 - 35-39

4,3

09 - 40-44

6,5

10 - 45-49

2,8

11 - 50 ali več

14,5

77 - (b.o.+)

0,2

88 - (ne vem)

6,7

147



Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kako dobre ali slabe so določene stvari

za različne družbene skupine v Sloveniji danes.

E4 KARTICA 47 S pomočjo kartice ocenite, kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard upokojencev? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izjemno slab, 10 pa izjemno dober.

(ne

izjemno slab

izjemno dober vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

9,6

8,0 13,5 21,4 13,0 17,4 7,7

5,4

2,5

0,3

0,4

0,6

0,1 3,52

E5 PONOVNO KARTICA 47 Kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard brezposelnih? Uporabite isto lestvico.

(ne

izjemno slab

izjemno dober vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

12,2 9,6 17,8 23,3 12,9 12,8 4,7

3,1

1,1

0,3

0,5

1,5

0,2 3,03



KARTICA 48 Ljudje imajo različne poglede na to, za kaj bi morala biti odgovorna država in za kaj ne. Za vsako od navedenih stvari z lestvico od 0 do 10 ocenite, kolikšna naj bo po vašem mnenju odgovornost države.

0 pomeni, da naj država za navedeno stvar sploh ne bi bila odgovorna, 10 pa, da naj bi bila za to odgovorna v celoti. Najprej – to, da...

država naj sploh ne

država naj bi bila (ne

bi bila odgovorna

odgovorna v celoti vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

E6

zagotovi primeren življenjski standard za starejše



0,1 0,1 0,5 0,7 1,8 6,4 6,7 14,5 22,0 13,8 33,0 0,4 0,3 8,19

E7

zagotovi primeren življenjski standard za brezposelne



0,6 0,5 1,8 3,9 6,4 17,4 11,9 14,3 17,1 7,3 17,7 1,0 0,2 6,88

E8

zagotovi otroško varstvo zaposlenim staršem



0,4 0,3 0,8 0,7 1,7 5,2 5,1 12,0 20,0 15,8 36,4 1,1 0,5 8,31

148



Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kakšen vpliv imajo izdatki za socialno

varnost na različna področja življenja v Sloveniji. Z izdatki za socialno

varnost mislimo predvsem na izdatke na področju zdravstvenega in

socialnega varstva ter pokojnin.



KARTICA 49 S pomočjo kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v Sloveniji...

močno

ne sploh ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- (ne vem,

šam

šam niti - niti šam

šam b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

E9

... predstavljajo preveliko

breme za gospodarstvo

6,7

32,7

25,1

27,5

4,3

3,9

2,90

… preprečujejo širjenje

E10 revščine

6,4

44,5

23,2

20,4

1,8

3,7

2,65

… zagotavljajo pravičnejšo

E11 družbo

5,6

43,1

24,5

21,0

2,2

3,8

2,70

E12 … predstavljajo prevelik

strošek za podjetja zaradi

davkov in prispevkov

5,0

38,1

21,6

26,6

4,7

4,1

2,87



PONOVNO KARTICA 49 In koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v Sloveniji...

močno

ne sploh ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- (ne vem,

-šam

šam niti - niti šam

šam b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

E13 ... ljudi polenijo

11,4

40,2

21,2

22,0

3,4

2,0

2,65

E14 … povzročajo, da so ljudje

manj pripravljeni pomagati

drug drugemu

5,4

40,1

21,9

26,8

3,3

2,6

2,82

149

E15 KARTICA 50 Če pomislite na ljudi, ki prihajajo živet v Slovenijo iz drugih držav, kdaj menite, da bi lahko pridobili enake socialne pravice kot državljani Slovenije. Izberite odgovor na tej kartici, ki je najbližje vašim pogledom. (le en odgovor)

1 - takoj ob prihodu

4,1

2 - potem ko so eno leto bivali v Sloveniji, ne glede na to, ali so bili zaposleni, ali ne 7,7

3 - samo v primeru, da so bili vsaj leto dni zaposleni in so plačevali davke 33,1

4 - potem ko postanejo slovenski državljani

44,5

5 -

nikoli ne bi smeli dobiti enakih pravic

7,3

7 - (b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

3,0



KARTICA 51 S pomočjo te kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev o ljudeh v Sloveniji.

močno

ne sploh ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- (ne vem,

šam

šam niti - niti šam

šam b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

E16 Večina brezposelnih si v resnici

ne prizadeva najti zaposlitve.

8,3

35,2

24,7

26,2

4,2

1,4

2,83

E17 Veliko ljudi z najnižjimi dohodki

dobi manj podpore, kot so jo po

zakonu upravičeni dobiti.

6,4

42,1

22,1

15,7

1,1

12,6

2,58

E18 Veliko ljudem uspe pridobiti

podporo, ki jim ne pripada.

13,4

51,1

15,7

13,2

1,4

5,2

2,35

150

E20 NAKLJUČNI RAČUNALNIŠKI IZBOR OSEBE (Preskok – 4 SKUPINE)



Vprašaj, če je koda E20 = 1 (n=336)!



KARTICA 52 Predstavljajte si nekoga, ki je brezposeln in išče delo.

Ta oseba je bila prej že zaposlena, vendar je izgubila zaposlitev in sedaj prejema nadomestilo za brezposelnost. Kaj menite, da bi se moralo zgoditi z nadomestilom za brezposelnost te osebe, če …

ta oseba bi ta oseba

ta oseba bi morala izgu- bi morala ta oseba bi

morala izgu- biti približno izgubiti morala obdr-biti celotno polovico manjši del žati celotno

nadomestilo nadomestila nadomestila nadomestilo za brezpo- za brezpo- za brezpo- za brezposelnost

selnost

selnost

selnost

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

3

4

7

8

E21 ... odkloni

zaposlitev, ker

je plačana ve-

liko slabše kot

predhodna?

43,8

25,2

15,2

11,0

1,2

3,0

E22 ... odkloni

zaposlitev,

ker je zahte-

vana precej

nižja stopnja

izobrazbe,

kot jo ima ta

oseba?

39,0

23,8

19,3

13,1

1,2

3,6

E23 ... odkloni

redno opra-

vljanje nepla-

čanega dela v

svoji soseski,

v zameno za

nadomestilo

za brezposel-

nost?

38,4

15,8

18,5

19,0

2,1

6,3

151



Vprašaj, če je koda E20 = 2 (n=323)!



KARTICA 52 Predstavljajte si nekoga - starega med 50 in 60 let, ki je brezposeln in išče delo. Ta oseba je bila prej že zaposlena, vendar je izgubila zaposlitev in sedaj prejema nadomestilo za brezposelnost. Kaj menite, da bi se moralo zgoditi z nadomestilom za brezposelnost te osebe, če …

ta oseba bi ta oseba

ta oseba bi morala izgu- bi morala ta oseba bi

morala izgu- biti približno izgubiti morala obdr-biti celotno polovico manjši del žati celotno

nadomestilo nadomestila nadomestila nadomestilo za brezpo- za brezpo- za brezpo- za brezposelnost

selnost

selnost

selnost

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

3

4

7

8

E24 ... odkloni za-

poslitev, ker je

plačana veliko

slabše kot

predhodna?

37,8

23,2

23,2

9,6

2,4

3,7

E25 ... odkloni

zaposlitev, ker

je zahteva-

na precej

nižja stopnja

izobrazbe,

kot jo ima ta

oseba?

35,9

26,6

22,3

8,4

2,1

4,6

E26 ... odkloni

redno opra-

vljanje nepla-

čanega dela v

svoji soseski,

v zameno za

nadomestilo

za brezposel-

nost?

33,4

20,7

20,7

15,2

2,5

7,4

152



Vprašaj, če je koda E20 = 3 (=328)!



KARTICA 52 Predstavljajte si nekoga - starega med 20 in 25 let, ki je brezposeln in išče delo. Ta oseba je bila prej že zaposlena, vendar je izgubila zaposlitev in sedaj prejema nadomestilo za brezposelnost. Kaj menite, da bi se moralo zgoditi z nadomestilom za brezposelnost te osebe, če …

ta oseba bi ta oseba

ta oseba bi morala izgu- bi morala ta oseba bi

morala izgu- biti približno izgubiti morala obdr-biti celotno polovico manjši del žati celotno

nadomestilo nadomestila nadomestila nadomestilo za brezpo- za brezpo- za brezpo- za brezposelnost

selnost

selnost

selnost

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

3

4

7

8

E27 ... odkloni

zaposlitev, ker

je plačana ve-

liko slabše kot

predhodna?

46,6

22,0

19,8

6,1

1,5

4,0

E28 ... odkloni

zaposlitev,

ker je zahte-

vana precej

nižja stopnja

izobrazbe,

kot jo ima ta

oseba?

39,6

21,3

24,7

8,2

1,2

4,9

E29 ... odkloni

redno opra-

vljanje nepla-

čanega dela v

svoji soseski,

v zameno za

nadomestilo

za brezposel-

nost?

36,3

17,4

23,5

14,6

0,9

7,3

153



Vprašaj, če je koda E20 = 4 (n=320)!



KARTICA 52 Predstavljajte si starša - samohranilca oz. samohranilko s 3-letnim otrokom, ki je brezposeln in išče delo. Ta oseba je bila prej že zaposlena, vendar je izgubila zaposlitev in sedaj prejema nadomestilo za brezposelnost. Kaj menite, da bi se moralo zgoditi z nadomestilom za brezposelnost te osebe, če …

ta oseba bi ta oseba

ta oseba bi morala izgu- bi morala ta oseba bi

morala izgu- biti približno izgubiti morala obdr-biti celotno polovico manjši del žati celotno

nadomestilo nadomestila nadomestila nadomestilo za brezpo- za brezpo- za brezpo- za brezposelnost

selnost

selnost

selnost

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

3

4

7

8

E30 ... odkloni

zaposlitev, ker

je plačana ve-

liko slabše kot

predhodna?

26,9

23,4

29,1

14,4

1,5

4,7

E31 ... odkloni

zaposlitev,

ker je zahte-

vana precej

nižja stopnja

izobrazbe,

kot jo ima ta

oseba?

32,2

18,8

29,1

13,4

1,2

5,3

E32 ... odkloni

redno opra-

vljanje nepla-

čanega dela v

svoji soseski,

v zameno za

nadomestilo

za brezposel-

nost?

35,0

17,2

21,6

19,7

1,2

5,3

154



Odgovarjajo vsi!



Kot odziv na spreminjajoče se družbeno-ekonomske razmere lahko vlada v naslednjih desetih letih spremeni način zagotavljanja socialne varnosti.

E33 KARTICA 53 Ali bi bili proti ali za, da bi vlada zagotavljala socialno varnost samo ljudem z najnižjimi dohodki, medtem ko bi bili ljudje s srednjimi in višjimi dohodki sami odgovorni zase?

1 - odločno proti

12,9

2 - proti

44,2

3 - za

31,3

4 - odločno za

5,8

7 - (b.o.+)

0,8

8 - (ne vem)

5,0

E34 PONOVNO KARTICA 53 Predstavljajte si, da je na razpolago vnaprej določena količina denarja, ki se ga lahko porabi za reševanje brezposelnosti.

Bi bili proti ali za, da bi vlada porabila več za programe izobraževanja in usposabljanja brezposelnih na račun znižanja nadomestil za brezposelnost?

1 - odločno proti

7,3

2 - proti

35,9

3 - za

44,1

4 - odločno za

4,7

7 - (b.o.+)

0,7

8 - (ne vem)

7,2

E35 PONOVNO KARTICA 53 Bi bili proti ali za, da bi vlada zagotovila dodatna sredstva za socialno varnost zaposlenih staršev, da bi ti lažje usklajevali delovne in družinske obveznosti, tudi če bi to pomenilo precej višje davke za vse?

1 - odločno proti

3,3

2 - proti

35,0

3 - za

48,4

4 - odločno za

3,6

7 - (b.o.+)

0,6

8 - (ne vem)

9,2

155

E36 KARTICA 54 V nekaterih državah razmišljajo o uvedbi sheme temeljnega dohodka. Prosili vas bomo, da nam poveste, ali ste proti temu ali za to.

Najprej pa vam bomo predstavili nekaj podrobnosti. V okvirju na vrhu te kartice so predstavljene glavne značilnosti te sheme. Uvedba sheme temeljnega dohodka vključuje vse naslednje elemente:

-

Vlada vsakomur izplača mesečni dohodek za kritje osnovnih življenjskih stroškov.

-

Temeljni dohodek nadomesti druge prejemke za socialno varnost.

-

Njegov namen je vsakomur zagotoviti minimalen življenjski standard.

-

Vsakdo prejme enak znesek, ne glede na to, ali je zaposlen ali ne.

-

Ljudje še naprej prejemajo dohodek, ki ga zaslužijo z delom ali iz drugih virov.

-

Ta shema se financira iz davkov.



Na splošno gledano, ali ste proti temu ali za to, da bi imeli tako shemo v Sloveniji? Izberite odgovor s seznama spodaj na kartici.

1 - odločno proti

5,2

2 - proti

27,0

3 - za

50,7

4 - odločno za

9,2

7 - (b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

7,4

E37 KARTICA 55 Obstaja predlog, da bi morala imeti Evropska unija skupno socialno-varstveno shemo za vse revne ljudi. Prosili vas bomo, da nam poveste, ali ste proti ali za ta predlog. V okvirju na vrhu kartice so predstavljene glavne značilnosti te sheme. Skupna socialno-varstvena shema vključuje vse naslednje elemente:

-

Njen namen je zagotoviti minimalen življenjski standard za vse revne ljudi v Evropski uniji.

-

Višina socialno-varstvenega prejemka, ki bi ga ljudje prejemali, bi bila prilagojena življenjskim stroškom v njihovi državi.

-

Po tej shemi bi morale bogatejše države članice prispevati več kot revnejše države članice Evropske unije.



Na splošno gledano, ali ste proti ali za, da bi imeli takšno skupno evropsko socialno-varstveno shemo v Sloveniji? Izberite odgovor s seznama spodaj na kartici.

1 - odločno proti

1,5

2 - proti

11,6

3 - za

70,8

4 - odločno za

10,9

7 - (b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

4,8

156

E38 KARTICA 56 Ali menite, da bi bila višina izdatkov za socialno varnost v Sloveniji višja ali nižja, če bi o tem več odločali na ravni Evropske unije kot na ravni nacionalnih vlad?

1 - veliko višja

2,4

2 - višja

41,2

3 - niti višja niti nižja

32,4

4 - nižja

11,2

5 -

velika nižja

0,5

7 - (b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

11,9



Pri naslednjih dveh vprašanjih vas prosimo, da pomislite na to, kaj bi se lahko

zgodilo v naslednjih dvanajstih mesecih.

E39 KARTICA 57 S pomočjo te kartice prosimo povejte, kako verjetno je, da boste v naslednjih dvanajstih mesecih brezposelni in boste iskali delo najmanj štiri tedne zapored?

1 - sploh ni verjetno

35,7

2 - ni zelo verjetno

22,3

3 - verjetno je

13,7

4 - zelo verjetno je

6,7

5 -

(ni bil/a oz. ni več zaposlen/a in ne išče zaposlitve) 20,3

7 - (b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,9

E40 PONOVNO KARTICA 57 In kako verjetno je, da bodo v naslednjih dvanajstih mesecih obdobja, ko ne boste imeli dovolj denarja za kritje stroškov v svojem gospodinjstvu? Uporabite isto kartico.

1 - sploh ni verjetno

28,5

2 - ni zelo verjetno

42,0

3 - verjetno je

21,9

4 - zelo verjetno je

4,4

7 - (b.o.+)

0,7

8 - (ne vem)

2,5

E41 Denimo, da bi bil naslednjo nedeljo referendum o članstvu Slovenije v Evropski uniji. Ali bi glasovali za to, da Slovenija ostane članica Evropske unije, ali za to, da iz Evropske unije izstopi?

1 - glasoval/a bi za to, da ostane članica Evropske unije 70,2

2 - glasoval/a bi za izstop iz Evropske unije

16,8

3 - (oddal/a bi prazno glasovnico)

0,2

4 - (pretrgal/a bi glasovnico)

0,1

5 -

(ne bi volil/a)

2,3

6 -

(nimam volilne pravice)

2,4

7 - (b.o.+)

1,3

8 - (ne vem)

6,8

157

F. Delo, družina, socialno-demografska



vprašanja … – blok F



Odgovarjajo vsi!



Zdaj pa bi vam radi zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem gospodinjstvu.

F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstvu (upoštevajte tudi otroke).

01 - 1 oseba

10,3

02 - 2 osebi

27,9

03 - 3 osebe

20,4

04 - 4 osebe

24,4

05 - 5 oseb

11,1

06 - 6 oseb

3,7

07 - 7 oseb

1,5

08 - 8 oseb

0,3

09 - 9 oseb

0,2

10 - 10 oseb in več

0,2

77 - (b.o.+)

0,1

88 - (ne vem)

0,0

F2 SPOL

F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen?

F4 KARTICA 57 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami?





Od najstarejše do najmlajše osebe

Oseba

01

02

03

04

05

06

NEOBVEZNO:

Ime ali začetnice

n=1307 n=1173 n=808

n=542

n=223

n=78

F2 Spol

moški

45,8

55,9

46,5

44,6

51,1

50,0

ženski

54,2

43,8

53,2

55,0

48,0

47,4

(b.o.)

0,0

0,3

0,2

0,4

0,9

2,6

F3 Leto rojstva

do 18 let

4,7

1,2

27,7

46,9

55,6

60,3

19 do 30 let

15,5

6,1

24,9

32,5

25,6

24,4

31 do 45 let

22,2

20,6

17,1

11,6

9,0

3,8

46 do 60 let

28,1

38,0

22,6

5,2

3,1

2,6

61 let in več

29,6

32,5

5,9

1,7

3,1

3,8

(ne vem, b.o.)

0,0

1,7

1,7

2,3

3,5

5,2

158

Oseba

01

02

03

04

05

06

NEOBVEZNO:

Ime ali začetnice

n=1307 n=1173 n=808

n=542

n=223

n=78

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

66,2

4,6

3,3

4,0

3,8

sin / hči (tudi pastorki /

posvojeni / rejenci)

5,5

59,4

55,2

45,7

25,6

mama / oče /

tašča / tast / starši partnerja

22,9

27,5

6,3

5,8

5,1

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,2

2,6

24,5

20,6

25,6

drug sorodnik

3,3

4,2

6,8

21,5

32,1

ni v sorodu

0,7

1,5

3,1

0,9

5,1

(ne vem, b.o.)

0,2

0,2

0,8

1,3

2,6

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO:

Ime ali začetnice

n=30

n=10

n=6

n=3

n=2

n=1

F2 Spol

moški

46,7

50,0

16,7

33,3

50,0

0,0

ženski

50,0

40,0

66,7

33,3

0,0

0,0

(b.o.)

3,3

10,0

16,7

33,3

50,0

100,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

73,3

60,0

50,0

66,7

50,0

0,0

19 do 30 let

10,0

10,0

16,7

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

0,0

10,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

9,9

20,0

33,4

33,3

50,0

100,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

10,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi

pastorki / posvojeni / rejenci)

20,0

30,0

0,0

0,0

0,0

0,0

mama / oče /

tašča / tast / starši partnerja

6,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

20,0

20,0

0,0

0,0

0,0

0,0

drug sorodnik

46,7

30,0

83,3

66,7

50,0

0,0

ni v sorodu

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

3,3

10,0

16,7

33,3

50,0

100,0

F5 KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM (šifri 01 pri F4) 64,5

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

35,5

159



Preskok: Če je odgovor na vprašanja F5=1 (n=843)

F6 KARTICA 59 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem/ko.

Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji?

1 - poročen

75,0

2 - registrirana istospolna partnerska skupnost

0,2

3 - zunajzakonska partnerska skupnost

24,1

6 -

ločen/-a, razvezan/-a

0,1

7 - (b.o.+)

0,6

8 - (ne vem)

0,0



Preskok: Če odgovor na vprašanja F6 NI 3 (n=1099)

F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem/ko, ne da bi bili z njim / njo poročeni?

1 - da

26,9

2 - ne

72,7

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,0



Odgovarjajo vsi!

F8 Ste se kdaj ločili?

1 - da

7,1

2 - ne

92,7

7 -

(b.o.+)

0,3

F9 KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM / PARTNERJEM

64,5

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

35,5

F10 KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - ANKETIRANEC ŽIVI V IZVENZAKONSKI SKUPNOSTI

24,1

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

75,9



Vprašaj, če ne živi z zakoncem ali partnerjem/ko ali če živi v zunajzakonski

skupnosti (n=667)!

F11 KARTICA 60 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to, s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan?

1 - poročen/-a

1,0

2 -

registrirana istospolna partnerska skupnost

0,3

4 - ločen/-a, razvezan/-a

7,9

5 -

vdovec, vdova

15,4

6 -

nič od tega (nikoli poročen/-a ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti) 73,0

7 - (b.o.+)

1,7

8 - (ne vem)

0,4

160

F12 KONTROLNO VPRAŠANJE:



Glede na družinsko tabelo (f4) kodirajte:

1 - PRI ANKETIRANCU DOMA ŽIVIJO OTROCI. (šifra 02 pri F4 – sin/hči, pastor/ka, posvojenec/ka, rejenec/ka)

45,9

2 - PRI ANKETIRANCU DOMA NE ŽIVIJO OTROCI.

54,1



Preskok: odgovarjajo tisti, pri katerih doma trenutno NE živijo otroci (n=707)!

F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)?

1 - da

50,6

53,9

39,0

42,0

44,1

53,8

49,5

46,3

2 - ne

49,4

45,4

43,5

48,8

48,3

44,9

46,1

50,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

17,1

9,0

7,3

0,7

4,3

2,9

8 - (ne vem)

0,0

0,7

0,3

0,2

0,3

0,6

0,1

0,0



Odgovarjajo vsi!

F14 KARTICA 61 Kako bi opisali območje, na katerem živite?

1 - veliko mesto

11,9

2 - predmestje ali obrobje velikega mesta

9,6

3 - manjše mesto

21,4

4 - vas

51,2

5 - kmetija ali hiša na deželi

5,7

7 -

(b.o.+)

0,1

8 - (ne vem)

0,2

F15 KARTICA 62 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno?

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,2

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

2,3

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

19,2

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

18,7

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

25,0

05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

8,8

161

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

6,6

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

4,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

10,7

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,8

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,5

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,5

12 - Doktorat

0,6

55 - (drugo)

0,1

77 - (zavrnitev)

0,3

88 - (ne vem)

0,0

F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje bodisi redno ali izredno?

Prosimo, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo.

1 -

do 4 leta

1,0

2 -

od 5 do 8 let

15,7

3 -

od 9 do 10 let

5,7

4 -

od 11 do 12 let

38,7

5 -

od 13 do 16 let

25,5

6 -

17 in več let

12,9

7 - (b.o.+)

0,5

8 -

(ne vem)

0,1

162

F17a KARTICA 63 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj?

(seštevek več odgovorov)

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil/-a na dopustu (zaposlen/-a samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje)

49,7

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec)

14,2

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo

4,8

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela

3,6

05 - trajno bolan/-a ali delovno nezmožen/-a

1,3

06 - upokojen/-a

31,0

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 39,7

09 - (drugo)

3,0

77 - (b.o.+)

0,2

88 - (ne vem)

0,0

F17b KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - več kot ena obkrožena šifra pri F17a

41,4

2 - le ena obkrožena šifra pri F17a

48,5

9 -

(b.o.)

0,2



Preskok: Odgovarjajo tisti, ki so pri F17a navedli VEČ KOT EN odgovor

(n=541)!

F17c PONOVNO KARTICA 63 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor.

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje)

51,2

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec)

5,7

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo

2,6

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela

1,3

05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na

0,6

06 - upokojen/-a

18,7

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 17,7

09 - (drugo)

1,1

77 - (b.o.+)

0,9

88 - (ne vem)

0,2

163

F17d KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA PLAČANO DELO (F17a = 01) 49,6

2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA PLAČANEGA DELA ( pri F17a ni 01) 50,4



Preskok: Odgovarjajo tisti, ki ne opravljajo plačanega dela (n=659)!

F18 Ali lahko še enkrat preverimo, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)?

1 - da

2,7

2 - ne

94,2

7 -

(b.o.+)

3,0

8 - (ne vem)

0,0



Preskok: Če F18 NI 1, n=641.

F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo?

1 - da



74,3

2 - ne

22,6

7 -

(b.o.+)

3,1

8 - (ne vem)

0,0



Preskok, če je kdaj imel plačano delo, F19=1, n=496.

F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev?

01 - do 1980

3,0

02 - od 1981 do 1990

10,9

03 - od 1991 do 2000

25,2

04 - od 2001 do 2010

24,8

05 - od 2011 dalje

30,0

77 - (b.o.+)

4,4

88 - (ne vem)

1,6

164



ANKETAR/KA: Če je anketiranec/ka sedaj zaposlen/a ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo / njeno sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen/a, a je prej bil/a (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo / njeno zadnjo zaposlitev.



Če ima anketiranec/ka več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec/ka dve povsem enakovredni zaposlitvi pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo.



Na vprašanja od F21 do 35 Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni

(n=1162)!

F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi...

1 - delate/ ste delali za koga drugega

87,9

2 - ste (bili) samozaposleni

8,4

3 - delate v družinskem podjetju

3,2

7 -

(b.o.+)

0,6

8 - (ne vem)

0,0



Preskok, odgovarjajo tisti, ki so(bili) samozaposleni (n=98)!

F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)?

1 - 0 ljudi

42,9

2 - 1

27,6

3 - 2

8,2

4 - 3 do 5 ljudi

10,2

5 - 6 in več

6,1

7 - (b.o.+)

5,1

8 - (ne vem)

0,0



Preskok: Na F23 ne odgovarjajo (nekdaj) samozaposleni (n=1061)!

F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za...

1 - nedoločen čas

82,0

2 - določen čas

12,7

3 - nimam/nisem imel(a) pogodbe

4,9

7 - (b.o.+)

0,2

8 - (ne vem)

0,2

165



Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni!

F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)?

1 - manj kot 10

22,4

2 - 10 do 24

9,4

3 - 25 do 99

22,1

4 - 100 do 499

20,6

5 - 500 ali več

23,8

7 -

(b.o.+)

0,6

8 - (ne vem)

1,3

F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni?

1 - da



34,7

2 - ne

65,0

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,0



Preskok: Odgovarjajo tisti, ki pri svojem delu nadzorujejo druge (n=403)!

F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu?

1 - manj kot 10

66,7

2 - 10 do 24

17,1

3 - 25 do 99

9,9

4 - 100 do 499

3,2

5 - 500 ali več

1,7

7 - (b.o.+)

0,5

8 - (ne vem)

0,7



Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni!



KARTICA 64 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosimo ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)...

sploh nimam / nisem imel(a)

v celoti vplivam / sem

(ne

vpliva na to

vplival(a) na to (b.o.+) vem) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

F27 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan 14,8 2,8 2,7 3,7 2,0 10,0 4,6 7,1 18,0 9,1 24,7 0,5 0,1 6,31

F28 da vplivate na odločitve o delovanju organizacije 26,0 4,9 6,5 6,5 4,6 11,7 6,5 7,9 8,3 4,0 12,0 0,5 0,7 4,36

166

F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur.

Povprečno število ur:

39,52

555- (s pogodbo nimam določenega števila ur dela)

3,5

777- (b.o.+)

1,1

888- (ne vem)

0,7

F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami.

Povprečno število ur:

45,09

777- (b.o.+)

0,8

888- (ne vem)

1,5

F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost?



Podatki so v datoteki!

F32 KARTICA 65 V kakšnem tipu podjetja ali organizacije, ki so navedene na tej kartici, delate (ste delali)?

1 - državna ali občinska uprava



8,6

2 - ostali javni sektor (npr. izobraževanje in zdravstvo) 16,5

3 - podjetje v državni lasti

22,7

4 - podjetje v zasebni lasti



43,9

5 - samozaposlen

5,9

6 -

drugo





1,6

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,4

167

F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta?

F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta?

F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela?

0 - vojaški

poklici



0,4

1 - zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, menedžerji / menedžerke

4,7

2 - strokovnjaki / strokovnjakinje



16,1

3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci/druge strokovne sodelavke 12,2

4 - uradniki/uradnice





11,1

5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke

16,5

6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,1

7 - poklici za neindustrijski način dela

12,2

8 - upravljavci / upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci / ind. izdelovalke in sestavljavci / sestavljavke

13,6

9 - poklici za preprosta dela

8,3

99 - (b.o.+)

2,9

F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj 6 mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi?

1 - da



5,6

2 - ne

94,1

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,0



Odgovarjajo vsi!

F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece?

1 - da



27,4

2 - ne

72,3

7 -

(b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,1



Preskok, odgovarjajo tisti ki so bili brezposelni, F36=1 (n=358)!

F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več?

1 - da



53,9

2 - ne

45,8

7 -

(b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,3

168

F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih? (n=358) 1 - da



45,5

2 - ne

54,5

7 -

(b.o.+)

0,0

8 - (ne vem)

0,0



Odgovarjajo vsi!

F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član/ica sindikata ali podobne organizacije?

Če da, ali ste član/ica sedaj, ali ste bili član/ica, pa niste več?

1 - da, sedaj sem

12,8

2 - da, prej sem bil

37,2

3 - ne

49,4

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,3

F40 KARTICA 66 Prosimo, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote.

Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu?

01 - plače

61,4

02 - dohodek iz samozaposlitve (brez kmetovanja) *

2,8

03 - dohodek iz kmetovanja

2,2

04 - pokojnine

29,6

05 - podpora za brezposelne ali presežne delavce

1,2

06 - druge socialne podpore ali štipendije

1,6

07 - dohodek iz naložb, prihrankov, zavarovanja ali lastnine 0,2

08 - dohodki iz drugih virov

0,6

77 - (b.o.+)

0,4

88 - (ne vem)

0,2

F41 KARTICA 67 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno.

01 - J do 550 €

7,2

02 - R od 551 do 800 €

8,9

03 - C od 801 do 1000 €

9,0

04 - M od 1001 do 1300 €

13,9

05 - F od 1301 do 1600 €

9,3

06 - S od 1601 do 1900 €

10,2

07 - K od 1901 do 2200 €

9,0

08 - P od 2201 do 2600 €

7,9

09 - D od 2601 do 3200 €

5,7

10 - H nad 3200 €

4,2

77 -

(b.o.+)

9,3

88 -

(ne vem)

5,4

169

F42 KARTICA 68 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu?

Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza?

1 - s sedanjimi dohodki se lahko brez težav preživljamo 45,9

2 - s sedanjimi dohodki ravno še shajamo

40,1

3 - s sedanjimi dohodki se le težko preživljamo

9,5

4-

s sedanjimi dohodki se izredno težko preživljamo

3,7

7 -

(b.o.)

0,5

8 - (ne vem)

0,4

F43 KONTROLNO VPRAŠANJE – GLEJ F4 IN OBKROŽI USTREZNO: 1 - ANKETIRANEC(KA) ŽIVI Z ZAKONCEM OZ. PARTNERJEM (šifra 01 pri F5) 64,5

2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM

35,5



Odgovarjajo tisti, ki imajo zakonca / partnerja (n=843)!

F44 KARTICA 69 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner/ka?

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

0,5

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

14,0

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

24,1

04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

27,4

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

6,4

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

7,6

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

4,6

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

11,5

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,8

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,4

170

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,7

12 - Doktorat

0,4

55 - (drugo)

0,0

77 - (b.o.+)

0,4

88 - (ne vem)

0,2

F45a KARTICA 70 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja/

ke v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj?

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje)

57,9

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec)

3,1

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo





3,1

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela



1,4

05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na



0,1

06 - upokojen/-a

34,3

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 37,4

09 - (drugo)

2,4

77 - (b.o.+)

0,3

88 - (ne vem)

0,0

F45b KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - več kot ena obkrožena šifra pri F45a

36,5

2 - le ena obkrožena šifra pri F45a

63,2

9 -

(brez odgovora)

0,2

171



Preskok: odgovarjajo tisti, kjer je F45b=1 (n=308)!

F45c PONOVNO KARTICA 70 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja/ke v zadnjem tednu dni?

Prosimo, navedite le en odgovor.

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje)

58,1

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec)

0,0

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo





1,9

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela





0,3

05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na

0,0

06 - upokojen/-a

23,4

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 15,3

09 - (drugo)

0,6

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,3

F45d KONTROLNO VPRAŠANJE:

1 - PARTNER IMA PLAČANO ZAPOSLITEV (F45a = 1)

45,7

2 - PARTNER NIMA PLAČANE ZAPOSLITEV (F45a NI 1)

42,3



Preskok: Odgovarjajo tisti, katerih partner/ka nima plačane zaposlitve

(n=357)!

F46 Ali lahko še enkrat preverimo, ali je v zadnjem tednu dni opravil/-a kakšno delo za plačilo (uro ali več)?

1 - da

0,8

2 - ne

98,9

7 -

(b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,0

172



Preskok: odgovarjajo tisti, katerih partner je zaposlen (n=489)!

F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta?

F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu?

F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela?

0 - vojaški poklici





1,2

zakonodajalci / zakonodajalke, visoki uradniki / visoke uradnice, 1 - menedžerji / menedžerke

4,9

2 - strokovnjaki / strokovnjakinje

16,8

3 - tehniki/tehnice in drugi strokovni sodelavci / druge strokovne sodelavke 15,1

4 - uradniki / uradnice

10,8

5 - poklici za storitve, prodajalci / prodajalke

12,3

6 - kmetovalci / kmetovalke, gozdarji / gozdarke, ribiči / ribičke, lovci / lovke 2,9

7 - poklici za neindustrijski način dela

16,2

upravljavci/upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/ind. izdelovalke 8 - in sestavljavci/sestavljavke

8,6

9 - poklici za preprosta dela

8,4

99 - (b.o.+)

2,8

F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi...

1 - dela za koga drugega

85,1

2 - je samozaposlen(a)

10,6

3 - dela v družinskem podjetju

3,5

7 -

(b.o.+)

0,6

8 - (ne vem)

0,2

F51 Koliko ur na teden običajno dela, vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami?

Povprečno število ur:

41,85

777- (zavrnitev)

0,2

888- (ne vem)

2,2

173

Odgovarjajo vsi!

F52 KARTICA 71 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče?

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 1,2

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

7,0

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

29,5

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

25,9

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

15,8

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

3,2

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

4,5

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

1,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

4,1

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,1

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,3

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,8

12 - Doktorat

0,8

55 - (drugo)

0,0

77 - (b.o.+)

0,3

88 - (ne vem)

4,6

174

F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče...

1 - delal za koga drugega

66,6

2 - bil je samozaposlen(a)

12,1

3 - ni bil zaposlen

12,9

4 - ni bil prisoten / že umrl

6,7

7 -

(b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

1,3



Preskok: odgovarjajo tisti, če je F53=1, 2 ali 8 (n=1046)!

F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta?



Podatki so v datoteki!

F55 KARTICA 72 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let?



ANKETAR/KA: Respondent/ka naj odgovor izbere sam/a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni,da bi bila najprimernejša.

01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 9,9

02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata)

3,9

03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 4,2

04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 4,8

05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 7,0

06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 31,5

07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 16,9

08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 12,8

09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 7,0

77 - (b.o.+)

0,1

88 - (ne vem)

1,8



Odgovarjajo vsi!

F56 KARTICA 73 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mati?

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3

razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 2,5

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

7,3

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

43,5

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

14,3

175

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

16,1

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

3,7

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

2,3

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

1,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnjaj; običajno 4 leta+diploma.

5,0

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,2

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialistič-

nem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1

leto.

0,2

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,2

12 - Doktorat

0,1

55 - (drugo)

0,0

77 - (zavrnitev)

0,5

88 - (ne vem)

2,3

F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati...

1 - delala za koga drugega

51,3

2 - bila je samozaposlena

4,8

3 - ni bila zaposlena

41,2

4 - ni bila prisotna / že umrla

1,7

7 -

(b.o.+)

0,4

8 - (ne vem)

0,6



Preskok: odgovarjajo tisti, če je F57=1, 2 ali 8 (n=741)!

F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta?



Podatki so v datoteki!

176

F59 KARTICA 74 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let?



ANKETAR/KA: Respondent/ka naj odgovor izbere sam/a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša.

01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja) 10,9

02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik sindikata)

3,5

03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja) 20,1

04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent) 10,0

05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak) 10,8

06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar) 12,6

07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek) 8,2

08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalificiran delavec v tovarni) 16,9

09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer traktorja, ribič) 5,4

77 - (b.o.+)

0,1

88 - (ne vem)

1,5



Odgovarjajo vsi!

F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine?

1 - da

33,7

2 - ne

65,8

7 -

(b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,2

177

F61 KARTICA 75 Kako bi opisali svoj narodnostni izvor? Na kartici izberite največ dve možnosti, ki se vam zdita najbolj ustrezni.



ANKATAR/KA: Označi največ dve možnosti. Če anketiranec/ka izbere več kot dve možnosti, ga/jo zaprosi, da izbere le dve. Če se anketiranec/ka ne more odločiti, označi prvi dve navedbi, ki ju je omenil.

prva navedba

druga navedba

prednikov

prednikov

1 -

Slovenec

92,6

1,0

2 -

Italijan

0,1

0,2

3 -

Rom

0,4

0,0

4 -

Madžar

0,0

0,4

5 -

Avstrijec

0,0

0,2

6 -

Nemec

0,1

0,0

7 -

Albanec

0,2

0,0

8 -

Bošnjak

1,8

0,5

9 -

Bolgar

0,1

0,0

10 - Hrvat

1,5

1,0

11 - Kosovar

0,2

0,2

12 - Makedonec

0,5

0,2

13 - Črnogorec

0,2

0,2

14 - Srb

1,6

0,9

15 - drugo

0,5

0,1

55 - (ni druge navedbe prednikov)

-

95,2

77 - (b.o.+)

0,3

0,2

88 - (ne vem)

0,0

0,0

178

HF. Vprašanja o vrednotah (Schwartzov model) …



– blok HF

HF1 KARTICA 76 Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Pomislite na vsakega izmed opisov in s pomočjo kartice povejte, koliko je oseba podobna vam.

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

povp.

1

2

3

4

5

6

8

9

A

Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a).

Stvari rad(a) počne na izviren način.

22,9

46,4

19,7

4,4

4,4

0,7

0,8

0,7

2,22

B

Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a). Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov.

1,5

7,2

17,8

13,5

44,0

15,1

0,4

0,6

4,38

C

Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako.

Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti.

36,7

49,6

8,6

1,6

2,2

0,3

0,5

0,5

1,83

D

Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti. Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne.

13,6

44,5

21,3

8,2

9,6

1,5

0,8

0,6

2,59

E

Zanj(o) je pomembno, da živi v varnem okolju. Izogiba se vsemu, kar bi njegovo /njeno varnost lahko ogrozilo.

30,5

48,7

11,5

3,5

4,4

0,7

0,2

0,6

2,04

F

Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega.

Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari.

19,8

42,7

20,0

7,5

7,9

0,8

0,7

0,6

2,43

G

Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje.

9,6

34,8

20,5

10,9

18,0

4,4

0,9

0,9

3,06

H

Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje.

Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti.

17,4

56,2

16,7

5,0

3,6

0,3

0,2

0,7

2,21

I

Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti.

29,8

51,7

12,9

2,9

1,5

0,2

0,4

0,5

1,94

J

Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja.

14,9

40,0

24,2

9,5

9,7

1,1

0,2

0,5

2,62

K

Zanj(o) je pomembno, da sam odloča o tem, kaj počne.

Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih.

36,2

46,7

10,9

2,7

2,2

0,5

0,2

0,6

1,89

L

Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe.

Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje.

27,9

55,9

12,4

1,9

0,8

0,2

0,3

0,6

1,91

179

M

Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a). Upa, da bodo drugi cenili njegove/

njene dosežke.

14,0

43,9

23,9

8,1

8,3

0,6

0,4

0,8

2,54

N

Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami.

Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane.

34,3

49,6

9,2

2,5

3,1

0,4

0,4

0,6

1,91

O

Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje.

7,9

17,6

20,1

13,8

27,5

11,9

0,5

0,8

3,72

P

Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša.

Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno.

21,9

51,3

14,3

5,6

5,2

1,1

0,2

0,5

2,24

Q

Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih. Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče.

11,1

40,6

25,1

8,0

12,5

1,9

0,2

0,6

2,76

R

Zanj(o) je pomembno, da je vdan svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim.

24,7

52,1

15,5

3,1

3,1

0,2

0,7

0,7

2,07

S

Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo.

Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen.

37,1

48,4

10,7

2,0

0,9

0,2

0,2

0,5

1,81

T

Tradicija je zanj(o) pomembna. Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere.

19,8

44,4

18,7

6,9

7,5

1,9

0,2

0,6 2,43

U

Išče priložnosti, da bi se zabaval(a).Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa.

15,6

43,8

20,0

9,0

8,7

2,1

0,2

0,7

2,57

180

IF. Eksperimentalna vprašanja – blok IF

Naključni računalniški izbor osebe (preskok)

IF1 ANKETARSKA KODA

SKUPINA 1

1

Pojdi na uvod pred IF2

SKUPINA 2

2

Pojdi na uvod pred IF5

SKUPINA 3

3

Pojdi na uvod pred IF8



Vprašaj, če koda IF1 = 1!

BLOK A; n=447



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.

IF2 KARTICA 77 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da ima dobro izobrazbo, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh

izredno

(ne

ni pomembno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

11,0

5,1

6,0

8,9

20,4 11,6 11,6 12,1

3,8

6,5

1,3

1,6 5,40

IF3 KARTICA 78 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da prihaja iz krščanskega okolja, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh

izredno

(ne

ni pomembno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

28,2

6,9

11,2

6,5

15,2

7,8

6,3

8,1

2,9

4,0

1,5

1,3

4,11

181

IF4 KARTICA 79 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh

izredno

(ne

ni pomembno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

5,6

3,6

4,5

4,0

13,6

9,8

13,4 21,7

6,9

14,3

1,5

0,9 6,59



Vprašaj, če koda IF1 = 2!

BLOK B; n=424



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 80 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

sploh ni

zelo

(ne

pomembno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

0

1

2

3

4

5

7

8

IF5 … da ima dobro

izobrazbo?

9,7

6,1 11,3 26,9 23,8 20,3

1,4

0,5 3,12

F6

... da prihaja iz

krščanskega okolja? 24,3 12,7 12,5 20,3 13,7 14,4

1,0

1,2 2,30

IF7 … da je usposobljen

za take delovne

veščine, ki jih

Slovenija potrebuje? 4,2

2,4

7,3 16,7 34,7 32,3

1,0

1,4 3,76

182



Vprašaj, če koda IF1 = 3!

BLOK C; n=436



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov. Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 81 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

sploh ni

izredno (b.o. (ne

pomembno

pomembno +) vem) povp.

00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88

IF8 … da ima

dobro

izobrazbo?

5,7 3,2 4,6 6,9 6,0 21,1 10,3 14,4 12,6 5,0 9,2 0,7 0,2 5,69

IF9 ... da prihaja

iz krščanske-

ga okolja? 22,5 5,0 8,5 7,8 4,4 17,0 8,9 7,8 7,1 3,0 6,9 0,7 0,5 4,13

IF10 … da je

usposobljen

za take

delovne

veščine, ki

jih Slovenija

potrebuje? 3,9 0,9 1,6 4,6 4,6 12,4 7,8 16,3 20,6 11,7 14,7 0,7 0,2 6,82

183

J. Zaključna vprašanja – izpolni anketar/ka



– blok J

J1 Kako pogosto je anketiranec/ka spraševal/a za pojasnila pri posameznih vprašanjih?

1 - nikoli

55,5

2 - skoraj nikoli

26,4

3 - vsake toliko časa

13,9

4 - pogosto

2,6

5 - zelo pogosto

1,3

8 - ne vem

0,3

J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec/ka nerad/a odgovarjal/a na nekatera

vprašanja?

1 - nikoli

71,6

2 - skoraj nikoli

17,0

3 - vsake toliko časa

7,2

4 - pogosto

2,1

5 - zelo pogosto

2,0

8 - ne vem

0,1

J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec/ka trudil/a odgovarjati po svojih najboljših močeh?

1 - nikoli

0,3

2 - skoraj nikoli

0,5

3 - vsake toliko časa

3,2

4 - pogosto

23,9

5 - zelo pogosto

71,9

8 - ne vem

0,2

J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec/ka razumel/a vprašanja?

1 - nikoli

0,5

2 - skoraj nikoli

0,5

3 - vsake toliko časa

4,9

4 - pogosto

29,5

5 - zelo pogosto

64,6

8 - ne vem

0,2





184

J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete?

1 - da

7,4

2 - ne

92,5

9 - (b.o.)

0,1



Preskok: Če J5=1, n=97.

J6 Kdo je bil to? Obkrožite vse ustrezne odgovore.

1 - zakonec / partner

57,7

2 - sin / hči

26,8

3 - mama / oče / tast / tašča

13,4

4 - drug sorodnik

9,3

5 - nekdo, ki ni sorodnik

4,1

7 -

(b.o.)

0,0

8 - ne vem

0,0

J6a V kolikšni meri je anketiranec/ka uporabljal/a pokazne kartice?

1 - anketiranec/ka je uporabljal/a vse potrebne pokazne kartice 85,5

2 - anketiranec/ka je uporabljal/a le nekatere od pokaznih kartic 10,6

3 - anketiranec/ka je zavrnil/a; ni bil/a sposoben/na uporabljati kartic 3,6

8 - ne vem

0,4



Velikost naselja:

1 - hiša na samem, zaselek ali manjša vas (oddaljena od pošte, šole, trgovine) z do 500 prebivalci

28,4

2 - vas, kraj (s šolo, pošto, trgovino), trg z nad 500 do 2000 prebivalci 31,9

3 - kraj z nad 2000 do 4000 prebivalci

7,7

4 - kraj z nad 4000 do 10.000 prebivalci

9,2

5 - kraj z nad 10.000 do 50.000 prebivalcev

9,5

6 - kraj z nad 50.000 prebivalci (Ljubljana, Maribor) 12,9

9 - (ne vem)

0,5



Tip krajevne skupnosti:

1 - mestna

34,1

2 - primestna

9,6

3 - vaška

56,3

9 -

(ne vem)

0,1

185

2.3

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA V SLOVENIJI –

Medčasovne primerjave, ESS 2002–2016



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek



Povzetek

To poglavje vsebuje analitičen prikaz rezultatov meritev raziskave ESS v obsegu osnovnih nespremenljivih blokov (A, B, C), opravljenih na slovenskem vzorcu v sedmih valovih (2002, 2004, 2006, 2008, 2010, 2012, 2014, 2016). Ponuja se vpogled na spremenljivost opazovanih pojavov v obdobju opazovanja 2002-2014 oz.

v spreminjanje mnenj, stališč in vrednotenj. Vsebinski okvir primerjav vključuje povezanost z mediji, zaupanje v institucije, oblike političnega angažiranja, so-cialnopolitične vrednote, moralne in družbene vrednote, indikatorje socialnega kapitala, osebno zadovoljstvo in počutja, indikatorje socialne iz-v-ključenosti, indikatorje nacionalne, etnične in religijske identitete, indikatorje blagostanja, zdravja in varnosti itd.

Osnovni pojmi: medčasovne primerjave, vrednote, institucije, socialni kapital, etnične identitete itd.

186

A. Mediji, zaupanje soljudem … – blok A

A1 Približno koliko časa na običajen dan porabite za gledanje, branje ali poslušanje novic s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov?

Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah.

20162

00 - sploh nič

6,4

01 - manj kot ½ ure

44,1

02 - od ½ ure do 1 ure

27,8

03 - več kot 1 uro do 1½ ure

6,7

04 - več kot 1½ ure, do 2 uri

8,2

05 - več kot 2 uri do 2½ uri

1,1

06 - več kot 2½ uri do 3 ure

2,8

07 - več kot 3 ure

2,5

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,3



Dosedanje meritve:



Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov?

SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141

n=1474 n=1391 n=1398 n=1242 n=1340 N=1186 N=1176

00 - sploh nič

8,5

9,0

11,7

6,6

10,1

15,3

15,2

01 - manj kot ½ ure

36,1

37,0

35,6

34,7

42,0

36,9

32,0

02 - od ½ ure do 1 ure

40,2

38,7

35,0

41,3

34,0

32,3

35,3

03 - več kot 1 uro do 1½ ure

8,8

9,6

10,5

9,7

7,6

9,4

10,6

04 - več kot 1½ ure, do 2 uri

3,3

3,7

3,6

3,9

3,4

3,8

3,9

05 - več kot 2 uri do 2½ uri

1,2

0,8

1,6

1,7

1,2

0,8

1,8

06 - več kot 2½ uri do 3 ure

0,9

0,6

0,6

0,8

1,0

1,1

0,8

07 - več kot 3 ure

0,8

0,5

1,1

1,1

0,4

0,3

0,3

88 - (ne vem)

0,1

0,1

0,2

0,2

0,0

0,0

0,0

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,4

0,0

0,2

A2 KARTICA 1 Ljudje lahko uporabljajo internet na različnih napravah, npr.

računalnikih, tablicah in pametnih telefonih. Kako pogosto uporabljate internet na teh ali drugih napravah bodisi za službeno bodisi osebno uporabo?

20162

1 - nikoli

26,1

2 - zgolj občasno

8,8

3 -

nekajkrat na teden

6,4

4 -

večino dni

4,2

5 -

vsak dan

54,4

7 -

(b.o. +)

0,0

8 - (ne vem)

0,1

187



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje A2 = 4, 5 (N=766)!

A3 Približno koliko časa na običajen dan porabite za uporabo interneta na računalniku, tablici, pametnem telefonu ali drugi napravi bodisi za službeno ali osebno uporabo? Prosimo, navedite odgovor v urah in minutah.

2016 2

00 - sploh nič

0,1

01 - manj kot ½ ure

12,5

02 - od ½ ure do 1 ure

20,4

03 - več kot 1 uro do 1½ ure

6,1

04 - več kot 1½ ure, do 2 uri

16,4

05 - več kot 2 uri do 2½ uri

3,9

06 - več kot 2½ uri do 3 ure

12,7

07 - več kot 3 ure

27,3

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,8

A4 KARTICA 2 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo.

treba je biti zelo

večini ljudi lahko (ne

previden

zaupamo vem) (b.o.+)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 11,8

7,9 9,7 13,9

9,8 22,3

6,5

8,8 5,5 1,3 2,0

0,6

0,0

SJM042 9,6

7,2 11,2 13,5

9,6 21,0

7,6 10,3 7,4 1,5 0,9

0,3

0,0

SJM061 13,7

7,2 10,1 11,6

9,3 19,9

7,2

9,1

8,1

1,5

2,2

0,3

0,0

SJM082 8,6

6,9

9,0 12,3

9,9 23,8

7,9 10,3

7,5

2,2

1,0

0,3

0,3

SJM101 9,9

8,2 12,1 15,0 10,0 20,4

7,0

8,3

5,8

2,1

0,7

0,4

0,1

SJM122 7,6

6,2

8,4 12,6

9,1 21,2

9,3 11,9 10,4

1,8

1,2

0,2

0,0

SJM141 10,0

6,8 10,3 13,1 10,0 24,8

7,9

9,2

6,0

1,1

0,6

0,2

0,1

SJM162 9,3

5,6

8,6 13,7

8,7 22,6

8,4 11,2

8,4

1,9

1,4

0,1

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

A4

povprečna ocena

3,98

4,13

4,06

4,32

3,94

4,55

4,07

4,40

188

A5 KARTICA 3 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno?

večina bi me skušala

večina bi skušala (ne (b.o.

izkoristiti

ravnati pošteno vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 8,1

4,5

8,4 11,3 8,3 25,3

7,6

9,6 10,7 2,8 2,5

1,0

0,0

SJM042 5,8

4,4

9,2 11,4 8,6 25,7

7,6 11,1 10,8 2,7 2,0

0,7

0,0

SJM061 6,2

4,5

7,9 10,3

9,8 25,3

7,6 10,8 10,4

2,9

3,5

0,9

0,0

SJM082 4,7

4,0

7,0 11,4

9,5 24,6

8,8 12,3 11,1

3,0

2,6

0,8

0,2

SJM101 6,3

5,3 11,8 13,3

9,7 21,7

6,8 11,7

9,1

2,0

1,8

0,6

0,0

SJM122 4,5

4,1

6,8

9,5

8,4 24,4 10,3 13,5 13,0

2,8

2,2

0,4

0,0

SJM141 4,5

3,0

7,8 13,6

9,7 27,5

8,2 12,3

9,6

1,6

1,6

0,7

0,1

SJM162 4,1

2,8

6,8 11,1 11,1 25,3 10,6 12,2 10,3

3,3

1,5

0,5

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

A5

povprečna ocena

4,68

4,77

4,87

4,99

4,49

5,12

4,81

5,01

A6 KARTICA 4 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase?

večinoma gledajo

večinoma so pripravljeni (ne (b.o.

predvsem nase

pomagati drugim vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 8,5 6,4 10,7 15,5 8,9 22,3

6,2 9,9 7,7

1,9 1,5 0,5

0,0

SJM042 6,9 5,8 11,8 13,0 8,8 24,0

8,0 10,4

7,6

1,6 1,3 0,7

0,0

SJM061 6,6

5,6

8,6 12,9 10,5 24,1

7,6 10,3

8,1

2,8

2,3

0,5

0,0

SJM082 3,8

4,9

8,6 13,3 11,8 21,5

8,9 11,8

9,4

3,3

2,2

0,5

0,1

SJM101 5,1

5,9 13,1 13,5 11,7 19,9

8,3 10,1

9,1

1,7

1,2

0,3

0,1

SJM122 3,8

4,9

7,2 11,6 10,3 20,9 10,8 14,0 12,0

3,1

1,1

0,2

0,0

SJM141 3,9

3,8

8,8 11,3 11,4 21,5

9,6 13,8 10,8

2,3

2,0

0,6

0,3

SJM162 2,7

3,1

6,7 11,7 10,9 23,3 11,4 13,8 10,8

2,2

3,0

0,3

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

A6

povprečna ocena

4,24

4,36

4,58

4,82

4,41

4,99

4,93

5,15

189

B. Politične prakse, politično zaupanje,



političneorientacije, odnos do priseljevanja …



– blok B

B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - zelo se zanimam

6,5

5,5

7,0

7,2

7,3

7,6

9,3

6,0

2 - še kar se zanimam

35,3

36,1

36,2

41,6

35,9

33,7

35,0

33,6

3 - komaj kaj se zanimam 37,1

38,4

35,1

35,2

36,6

35,6

33,3

39,6

4 - sploh se ne zanimam

21,1

19,9

21,4

15,5

19,9

22,9

22,2

20,6

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,2

0,1

0,1

0,2

8 - (ne vem)

0,1

0,1

0,1

0,5

0,1

0,1

0,0

0,1

B2 KARTICA 5 V kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da imajo besedo pri tem, kar počne vlada?

20162

1 - sploh nič

39,6

2 - zelo malo

43,2

3 - do neke mere

14,4

4 - precej

1,4

5 -

v veliki meri

0,5

7 - (b.o.+)

0,3

8 - (ne vem)

0,7



Meritev SJM141:

(ne

sploh nič

v celoti vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

39,2 11,3 15,6 13,3 7,1

6,2

1,4

1,4

1,0

0,1

0,3

2,7

0,4 1,77

B3 KARTICA 6 V kolikšni meri mislite, da bi bili zmožni prevzeti aktivno vlogo v skupini ljudi, ki se ukvarja s političnimi vprašanji?

20162

1 - sploh nisem zmožen/-na

43,8

2 - le malo sem zmožen/-na

31,3

3 - dokaj zmožen/-na

18,5

4 - zelo zmožen/-na

3,2

5 -

povsem zmožen/-na

1,7

7 - (b.o.+)

0,7

8 - (ne vem)

0,8

190



Meritev SJM141:

sploh ne

v celoti (ne

bi bili zmožni

bi bili zmožni vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

39,1 8,1 10,4 9,1

6,7

7,5

5,1

3,9

3,8

1,3

2,0

2,5

0,7 2,47

B4 KARTICA 7 In v kolikšni meri politični sistem v Sloveniji omogoča ljudem, kot ste vi, da vplivajo na politiko?

20162

1 - sploh nič

35,8

2 - zelo malo

44,5

3 - do neke mere

17,1

4 - precej

1,4

5 -

v veliki meri

0,3

7 - (b.o.+)

0,5

8 - (ne vem)

0,5



Meritev SJM141:

(ne

sploh nič

v celoti vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

37,6 11,6 15,8 12,7 6,2

7,6

1,8

2,0

0,8

0,1

0,5

2,8

0,5 1,88

B5 KARTICA 8 In koliko se čutite sposobni za sodelovanje v politiki?

20162

1 - sploh se ne čutim sposobnega/sposobno

41,8

2 - le malo se čutim sposobnega/sposobno

32,7

3 - čutim se dokaj sposobnega/sposobno

19,7

4 - čutim se zelo sposobnega/sposobno

2,8

5 -

čutim se povsem sposobnega/sposobno

1,6

7 - (b.o.+)

0,8

8 - (ne vem)

0,5



Meritev SJM141:

sploh se ne čutim

čutim se povsem (ne

sposobnega/sposobno

sposobnega/sposobno vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

37,3 8,2 10,0 10,4 6,5

8,2

4,5

4,8

3,9

2,0

1,9

1,6

0,9 2,61



191



KARTICA 9 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... (preberi...) (ne

sploh ne zaupam

povsem zaupam vem) (b.o.+)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

B6

Državnemu zboru

SJM022 11,1 4,6 9,5 15,1 10,1 22,6

7,1

8,2

5,3

1,1

1,3

4,0

0,0

SJM042 8,4 6,1 10,1 15,2 10,3 22,8

6,0

8,4

6,3

1,2

1,4

3,8

0,0

SJM061 9,2

5,1

9,0 12,5 12,1 21,6

8,8

7,6

5,6

2,0

1,6

4,7

0,1

SJM082 8,0

3,8

7,8 14,0 11,6 22,7

9,5 10,6

6,0

1,1

1,6

3,3

0,1

SJM101 18,2 11,9 12,5 15,0 10,3 15,0

5,6

3,8

2,5

0,6

0,1

4,0

0,4

SJM122 23,3

6,7 13,0 17,1

7,7 14,5

6,3

5,2

1,8

0,4

0,6

3,3

0,1

SJM141 24,4

9,2 15,5 14,4

8,1 11,8

5,4

3,9

2,5

0,5

0,7

2,9

0,5

SJM162 16,4

6,7 15,1 16,3 10,5 16,2

7,4

5,1

3,1

1,1

0,4

1,3

0,5

B7

pravnemu sistemu

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 10,7 5,4 9,5 12,9 10,2 17,4

7,7 9,7

7,4

2,8

2,0 4,1

0,0

SJM042 10,5 7,2 13,1 15,2 9,0 18,0

6,9 7,4

5,3

1,9

1,0 4,6

0,0

SJM061 8,6

6,3 10,0 14,6 11,6 17,6

7,5

7,5

7,5

2,0

1,4

5,4

0,1

SJM082 6,4

7,5 10,9 12,6 11,4 19,5

9,3 10,0

5,8

1,6

1,6

3,6

0,0

SJM101 18,5 11,4 12,9 15,0

9,6 13,9

5,4

4,9

2,6

1,4

0,7

3,7

0,1

SJM122 19,5

6,8 12,7 15,3 10,6 14,6

6,4

6,0

3,4

1,3

0,6

2,8

0,1

SJM141 20,8

8,5 13,7 13,8 10,1 10,9

4,8

6,7

4,2

0,8

0,9

4,1

0,5

SJM162 13,2

8,0 13,8 15,1 10,9 14,3

7,8

7,7

3,9

2,3

0,5

2,0

0,5

B8

policiji

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 8,1

3,6

8,7 10,5

8,1 20,2 9,5

9,7 11,1 4,5

3,8

2,3

0,0

SJM042 7,1 5,2 8,8 11,6

9,2 20,7 8,4 10,0 9,6 3,5

3,1 2,9

0,0

SJM061 6,2

4,5

8,2 10,8

8,9 18,6 10,4

9,2 10,7

5,2

4,7

2,6

0,0

SJM082 5,3

3,6

7,5 11,3 10,1 19,5 11,1 12,1 10,2

3,9

3,9

1,4

0,1

SJM101 4,8

4,7

6,8 10,3

9,2 22,7 11,8 11,5

9,6

3,4

3,0

1,9

0,4

SJM122 6,2

2,1

5,7

7,9

8,8 19,0 11,0 15,2 15,0

4,5

2,9

1,6

0,1

SJM141 5,9

2,5

5,1

8,0

8,4 18,4 12,3 15,0 13,3

5,3

4,5

1,0

0,2

SJM162 3,3

1,5

3,5

6,7

8,3 16,4 11,9 17,6 17,0

7,0

6,0 0,45

0,4

B9

politikom

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 18,0 8,4 14,7 15,9 10,8 17,8 5,7 3,1 1,7 0,5 0,8 2,5

0,0

SJM042 14,6 10,1 16,5 16,2 10,0 18,7 4,8 3,8 1,5 0,5 0,4 3,1

0,0

SJM061 15,2 10,5 13,6 16,7 10,4 16,7

5,8

3,6

2,8

0,8

0,9

3,1

0,1

SJM082 12,5

9,3 12,8 15,8 11,7 21,0

7,5

4,3

1,9

0,5

0,6

2,0

0,2

SJM101 26,5 14,8 16,0 14,7

8,6 10,5

2,7

1,9

0,9

0,3

0,2

2,4

0,5

SJM122 29,2 10,3 17,7 13,4

9,1 10,9

3,8

2,4

1,0

0,1

0,1

1,9

0,1

SJM141 33,9 13,6 17,5 13,5

7,6

7,7

2,3

1,1

0,4

0,2

0,2

1,7

0,4

SJM162 26,9 10,6 16,2 15,8

8,9 12,3

4,2

2,1

1,0

0,3

0,2

0,8

0,6

192



KARTICA 9 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... (preberi...) (ne

sploh ne zaupam

povsem zaupam vem) (b.o.+)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

B10

političnim strankam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM042 12,8

9,2 15,5 18,4

9,7 19,3

5,7

3,4

1,5

0,5

0,5

3,5

0,0

SJM051 14,4

9,2 13,7 17,0 11,9 16,9

5,2

3,5

2,7

0,9

0,7

3,9

0,0

SJM082 12,6

8,6 12,5 16,3 12,0 19,6

7,0

5,3

1,6

0,5

0,9

2,8

0,4

SJM101 25,2 16,0 16,0 14,0

9,1 11,0

2,6

1,6

0,9

0,1

0,0

3,3

0,1

SJM122 28,5 11,0 16,8 16,4

7,4 10,7

4,1

1,9

0,3

0,0

0,3

2,5

0,1

SJM141 31,0 13,0 18,2 14,5

9,1

7,0

2,0

0,9

0,7

0,3

0,2

2,1

0,8

SJM162 24,9 11,4 15,9 16,7 10,5 11,5

4,3

1,8

1,0

0,2

0,2

1,1

0,6

B11

Evropskemu parlamentu

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 8,7

3,6

6,7

8,3 8,3 19,7 9,2 9,3 7,8 3,2

1,8 13,5

0,0

SJM042 5,8

4,9

8,8 10,3 8,3 20,0 8,3 9,6 7,5

2,3

0,8 13,5

0,0

SJM061 5,5

3,3

6,0

8,5 11,4 19,8

9,8 10,2

9,8

3,5

2,4

9,9

0,0

SJM082 5,6

3,6

5,4 10,3 11,4 20,1 12,5 11,4

7,1

2,3

1,9

8,2

0,2

SJM101 11,2

5,8 11,0 15,2 12,5 16,0

7,3

6,1

4,2

1,4

0,6

8,6

0,1

SJM122 13,6

5,5

8,8 11,2 10,8 19,0

8,0

7,1

5,1

1,3

0,2

9,1

0,2

SJM141 16,6

7,5 12,6 12,7 10,3 13,6

7,8

5,6

3,2

1,4

1,1

7,0

0,6

SJM162 12,7

6,0

9,3 13,2 11,7 17,8

9,0

8,4

5,4

1,4

0,9

3,7

0,5

B12

Organizaciji Združenih narodov OZN

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM022 8,6 3,4

7,2 9,0 6,8 18,2

8,6 9,6 8,6 5,3

3,9 10,9

0,0

SJM042 8,6 5,2

8,3 9,6 9,0 17,8

7,5 9,3 9,3 3,0

2,4 10,2

0,0

SJM061 6,0

3,1

6,2

8,9 10,2 18,1 10,0

9,5 10,0

4,3

3,8

9,9

0,0

SJM082 5,2

3,8

5,4

9,3

9,5 19,2 11,9 13,1

8,2

2,4

1,9

9,8

0,3

SJM101 8,4

6,0

9,4 11,8 12,8 16,2

8,8

7,1

5,5

1,9

1,4 10,5

0,4

SJM122 9,5

4,2

6,8

9,9 10,9 19,2

8,6

8,8

5,3

1,9

0,7 14,0

0,2

SJM141 9,0

5,3

9,4 11,4 10,5 17,4

7,8

6,9

6,8

1,6

1,3 11,5

1,1

SJM162 10,6

3,3

7,8 13,2 10,9 18,4

9,4

9,6

6,7

2,5

1,2

5,8

0,8

SL1

vladi

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 21,4 14,3 13,2 15,8

8,6 12,4

5,1

3,3

2,1

0,8

0,6

2,3

0,1

SJM122 27,0 11,2 13,8 11,9

9,5 11,3

4,7

4,2

3,0

0,5

0,9

1,9

0,2

SJM141 23,9 11,4 14,1 14,2

9,5 12,4

3,6

2,9

2,3

1,1

0,6

3,3

0,7

SJM162 18,7

8,8 13,9 13,8 10,1 15,3

6,7

5,3

4,2

1,1

0,5

1,0

0,5

193

SL2

Predsedniku vlade

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 23,0 12,8 13,2 12,5

8,9 11,2

5,7

3,2

4,2

1,4

1,6

2,2

0,1

SJM122 31,2 11,0 11,2 10,1

8,1 10,9

4,2

4,4

3,3

2,0

1,4

2,1

0,1

SJM141 18,6 9,4 11,4 10,6 11,3 13,1

5,1

5,4

4,7

2,4

2,5

5,0

0,5

SJM162 17,0

7,2 12,9 12,5

8,6 14,3

8,0

7,0

5,6

2,4

2,2

1,6

0,7

SL3

Predsedniku republike

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 13,1

9,4

8,5

9,9 11,1 15,2

8,0

7,2

7,7

3,2

4,1

2,4

0,1

SJM122 13,2

5,5

8,8

9,2

8,8 16,0

9,5

9,6 10,4

3,4

3,7

1,8

0,1

SJM141 13,3

5,8

9,6 10,3 10,3 14,9

7,5

9,7

8,3

3,8

4,0

1,9

0,6

SJM162 8,6

4,0

8,5

9,8

8,7 15,2 11,8 11,1

9,5

5,5

5,5

0,8

0,9

SL4

sodiščem

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 12,4

8,2 10,7 11,5

8,7 18,1

8,1

6,7

6,4

3,1

1,5

4,4

0,2

SJM122 13,3

5,2

9,7 11,9

9,1 17,7

9,0

8,4

7,7

2,6

1,4

3,6

0,2

SJM141 17,1

5,6 10,1 13,2

9,8 13,7

7,4

8,6

6,9

2,9

1,7

2,5

0,4

SJM162 12,0

5,1 10,7 12,5

9,6 14,7

8,8 10,2

7,9

4,0

1,8

2,3

0,5

SL5

sindikatom

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 12,3

6,8 10,0 12,7 11,1 18,3

8,6

5,6

5,8

1,1

1,6

5,6

0,4

SJM122 14,5

5,0

8,2 11,6 11,5 16,3

8,4

8,2

6,5

1,8

1,2

6,6

0,2

SJM141 18,3 5,7 11,1 12,4 10,1 15,8

7,5

6,5

4,6

0,6

1,8

4,7

0,9

SJM162 14,8

5,7 11,1 11,8 10,3 13,8 10,3

8,0

6,4

2,0

1,0

4,3

0,6

SL6

cerkvi in duhovnikom

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM101 20,9

7,4

8,8

9,4

7,1 15,3

6,5

6,2

5,8

1,9

3,1

7,3

0,2

SJM122 27,5

8,4 11,1

9,5

5,7 14,4

5,3

5,2

5,1

2,1

2,9

2,7

0,1

SJM141 27,8 8,7 11,1 10,8

7,3 14,1

4,1

4,0

4,4

1,3

3,2

2,4

0,9

SJM162 21,7

9,0 10,2 11,5

8,6 14,1

6,9

6,0

5,4

2,2

2,1

1,5

1,0

SL7

bankam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM141 14,5 5,5 10,6 13,7

9,8 17,6

9,1

7,8

4,7

1,9

2,2

1,9

0,7

SJM162 9,0

6,2 10,0 11,0 10,3 17,6

9,3

9,9

8,6

3,2

3,7

0,7

0,5

SL8

Evru

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM141 5,8

3,8

6,5

7,2

9,5 22,1

9,6 11,2 11,1

4,7

4,8

2,9

0,8

SJM162 3,4

1,8

4,7

8,1

8,6 18,9 10,3 15,1 15,5

6,4

5,6

1,2

0,3

SL9

NATO-u

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM141 13,4

6,0

7,0

9,6

9,4 17,6

7,2

6,9

6,1

2,2

2,3 11,3

1,1

SJM162 10,4

3,9

8,7 11,8

8,1 15,4 10,9

9,9

8,1

3,1

2,4

0,9

6,4

194



KARTICA 9 Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ... (preberi...) povprečna ocena

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B6

Državnemu zboru

4,04 4,13 4,22 4,41 2,98 2,96 2,76 3,33

B7

pravnemu sistemu

4,28 3,85 4,17 4,27 3,08 3,28 3,13 3,63

B8

policiji

4,89 4,71 5,01 5,05 4,99 5,38 5,47 6,02

B9

politikom

3,07 3,10 3,21 3,42 2,25 2,30 1,90 2,44

B10 političnim strankam

/ 3,21 3,25 3,44 2,24 2,27 2,00 2,47

B11 Evropskemu parlamentu

4,65 4,53 4,98 4,83 3,74 3,83 3,41 3,94

B12 Organizaciji

Združenih narodov OZN

4,90 4,57 5,07 4,96 4,13 4,27 4,17 4,34

SL1 vladi

/

/

/

/ 2,75 2,69 2,69 3,27

SL2 Predsedniku vlade

/

/

/

/ 2,93 2,71 3,46 3,71

SL3 Predsedniku republike

/

/

/

/ 4,17 4,49 4,36 4,99

SL4 sodiščem

/

/

/

/ 3,97 4,14 3,88 4,29

SL5 sindikatom

/

/

/

/ 3,88 3,99 3,55 3,90

SL6 cerkvi in duhovnikom

/

/

/

/ 3,63 3,19 3,04 3,44

SL7 bankam

/

/

/

/

/

/ 3,91 4,54

SL8 Evru

/

/

/

/

/

/ 5,22 5,78

SL9 NATO-u

/

/

/

/

/

/ 4,08 4,50

B13 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v Državni zbor decembra 2014?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

74,2 65,2 69,4 70,4 65,1 68,7 65,0 66,3

2 - ne

18,5 30,0 21,7 26,5 25,9 25,1 31,0 24,9

3 - nisem imel(a) volilne pravice

6,1

4,4

5,9

2,7

4,8

4,7

3,1

6,4

8 - (ne vem)

1,2

0,4

3,0

0,3

3,8

1,5

0,7

1,3

9 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,0

0,1

0,2

0,0

0,2

1,1

195



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B13 = 1!

B14 Za katero stranko oz. za kandidata katere stranke ste glasovali na volitvah za Državni zbor leta 2014?

20141

20162

n=796

n=867

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 7,3

7,3

02 - DL - Državljanska lista

0,1

0,0

03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati

4,3

5,0

04 - PS - Pozitivna Slovenija

1,6

1,6

05 - SD - Socialni demokrati

7,7

9,7

06 - SDS - Slovenska demokratska stranka

11,3

16,0

07 - SLS - Slovenska ljudska stranka

3,8

2,4

08 - SMC - Stranka Mira Cerarja

27,4

26,8

09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa

0,3

0,0

10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

2,4

1,5

11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 4,1

3,1

12 - druga stranka

2,0

1,6

66 - (nisem volil/-a)

0,6

-

88 - (ne vem)

9,5

17,2

99 - (b.o.+)

17,6

7,8

Dosedanje meritve:

20082

20101

20122

n=902

n=914

n=863

01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev

6,7

6,3

4,9

02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije

4,0

5,5

2,2

03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 1,9

2,7

3,1

04 - SDS - Slovenska demokratska stranka

21,5

21,4

18,4

05 - SLS - Slovenska ljudska stranka

3,5

3,6

4,6

06 - SD - Socialni demokrati

31,7

22,8

16,0

07 - PS - Pozitivna Slovenija

-

-

18,4

08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta

-

-

3,6

09 - ZARES - Socialno liberalni

6,5

3,7

0,7

10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

5,1

2,5

1,2

11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije

-

-

0,3

12 - druga stranka

1,6

1,8

1,2

66 - (nisem volil)

-

0,3

0,3

77 - (ne želi odgovoriti)

15,3

9,8

11,5

88 - (ne vem)

2,1

19,1

13,3

99 - (b.o.+)

0,1

0,3

0,2

196

20022

20042

20061

n=1129

n=942

n=1024

01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev

2,2

4,2

2,5

02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije

35,7

19,0

21,3

03 - SLS - Slovenska ljudska stranka

9,7

3,1

6,2

04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

2,0

4,1

3,3

05 - SDS - Slovenska demokratska stranka

9,8

29,0

24,3

06 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 4,9

5,0

4,4

07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati

5,8

9,7

7,2

08 - SMS – Stranka mladih

-

-

1,0

09 - Zelene, ekološke stranke

-

-

0,3

10 - AS – Aktivna Slovenija

-

-

0,3

11 - druga stranka

3,6

4,6

1,0

66 - (nisem volil)

-

-

-

77 - (ne želi odgovoriti)

8,2

18,8

8,7

88 - (ne vem)

18,2

2,5

19,5



Odgovarjajo vsi!

SL10 Denimo, da bi bile to nedeljo volitve v Državni zbor, za katero od strank s spodnje liste bi glasovali?

20162

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 5,4

02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 3,7

03 - PS - Pozitivna Slovenija

0,8

04 - SD - Socialni demokrati

7,5

05 - SDS - Slovenska demokratska stranka

10,0

06 - SLS - Slovenska ljudska stranka

1,9

07 - SMC - Stranka modernega centra

8,0

08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

0,8

09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

0,7

10 - ZL - Združena levica

3,4

11 - druga stranka

4,0

66 - (ne bi volil/a)

23,2

77 - (b.o.+)

5,1

88 - (ne vem)

25,6

197



Če je odgovor na vprašanja SL10=66, 77 ali 88 (n=704)

SL11 Pa vendarle, katera stranka vam je vsaj nekoliko bližja kot ostale?

2016 2

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 2,3

02 - NSI - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka 1,8

03 - PS - Pozitivna Slovenija

0,9

04 - SD - Socialni demokrati

5,3

05 - SDS - Slovenska demokratska stranka

3,6

06 - SLS - Slovenska ljudska stranka

1,0

07 - SMC - Stranka modernega centra

4,5

08 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

0,6

09 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

0,1

10 - ZL - Združena levica

2,7

11 - druga stranka

3,1

66 - (ne bi volil/a)

-

77 - (b.o.+)

25,0

88 - (ne vem)

49,1



Odgovarjajo vsi!



Obstaja več načinov, kako bi v Sloveniji lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega?

Ali ste... (preberi...)

da

ne

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

7

8

B15 stopili v stik s politikom

SJM022

12,1

86,8

0,0

1,0

ali predstavnikom državne

SJM042

11,2

88,0

0,0

0,7

ali občinske oblasti

SJM061

15,2

84,6

0,0

0,1

SJM082

11,4

88,2

0,2

0,2

SJM101

9,1

90,7

0,0

0,1

SJM122

7,2

92,7

0,0

0,1

SJM141

14,5

85,2

0,2

0,2

SJM162

13,8

85,7

0,3

0,2

B16 delovali v politični stranki

SJM022

3,5

95,5

0,0

1,0

ali skupini aktivistov

SJM042

3,0

96,2

0,0

0,9

SJM061

3,6

96,3

0,0

0,1

SJM082

3,3

96,3

0,3

0,2

SJM101

2,9

96,9

0,1

0,1

SJM122

2,6

97,2

0,1

0,1

SJM141

3,8

95,4

0,5

0,2

SJM162

3,7

96,1

0,1

0,2

198

da

ne

(b.o.+)

(ne vem)

1

2

7

8

B17 delovali v kakšni drugi politični* SJM022

2,2

96,6

0,0

1,2

organizaciji ali zvezi delovali

SJM042

1,7

97,6

0,0

0,7

v kakšni drugi organizaciji ali

SJM06

zvezi

1

2,4

97,3

0,0

0,3

SJM082

1,6

97,7

0,5

0,2

SJM101

1,7

98,1

0,1

0,1

SJM122

1,9

97,9

0,1

0,1

SJM141

2,0

97,5

0,2

0,2

SJM162

13,4

86,0

0,3

0,3

B18 nosili značko ali nalepko

SJM022

2,1

96,6

0,0

1,3

v podporo neki politični akciji

SJM042

1,9

97,3

0,0

0,8

SJM061

3,3

96,5

0,0

0,2

SJM082

3,7

95,8

0,4

0,2

SJM101

2,6

97,2

0,1

0,1

SJM122

1,4

98,3

0,2

0,2

SJM141

1,9

97,7

0,2

0,2

SJM162

2,7

97,2

0,1

0,1

B19 podpisali peticijo

SJM022

11,7

87,2

0,0

1,2

SJM042

5,7

93,6

0,0

0,7

SJM061

13,8

85,8

0,0

0,4

SJM082

8,6

90,7

0,5

0,2

SJM101

8,6

91,1

0,1

0,3

SJM122

7,6

92,1

0,0

0,2

SJM141

11,5

87,9

0,2

0,3

SJM162

18,1

81,3

0,2

0,5

B21 bojkotirali določene izdelke SJM022

5,1

93,6

0,0

1,4

SJM042

2,1

97,2

0,0

0,7

SJM061

5,0

94,5

0,0

0,5

SJM082

5,1

94,4

0,5

0,1

SJM101

5,7

93,9

0,1

0,2

SJM122

3,9

95,3

0,1

0,7

SJM141

6,8

92,4

0,2

0,6

SJM162

12,5

86,7

0,3

0,5

B22 objavili ali delili z drugimi karkoli SJM162

9,6

89,9

0,4

0,1

o politiki na spletu, na primer v

blogih, po elektronski pošti ali

na družbenih omrežjih kot sta

Facebook ali Twitter

*drugi politični organizaciji ali zvezi – verzija do vključno 2014

199

B23 Ali je kakšna politična stranka, ki vam je bližje kot druge stranke?

20022 20042 20061

20082

20101

20122

20141

20162

1 - da 34,6

35,6

35,1

40,5

27,9

30,4

35,5

34,0

2 - ne

62,4

61,2

60,6

56,8

70,1

67,7

61,8

61,4

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,1

0,8

1,7

8 - (ne vem) 3,0

3,1

4,3

2,7

1,7

1,8

2,0

2,8



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B23 = 1!

B24 Katera stranka je to?

20141

20162

n=434

n=445

01 - DESUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije 8,8

8,3

02 - DL - Državljanska lista

0,0

0,2

03 - NSI - Nova Slovenija – Krščanski demokrati

6,5

10,1

04 - PS - Pozitivna Slovenija

2,1

1,3

05 - SD - Socialni demokrati

16,4

17,8

06 - SDS - Slovenska demokratska stranka

17,3

21,8

07 - SLS - Slovenska ljudska stranka

5,8

3,6

08 - SMC - Stranka Mira Cerarja

18,2

17,5

09 - VERJAMEM - Stranka Igorja Šoltesa

0,0

0,0

10 - ZAAB - Zavezništvo Alenke Bratušek

0,5

1,3

11 - ZL - Združena levica (DSD, IDS in Stranka TRS) 11,3

10,8

12 - druga stranka

2,5

3,4

77 - (b.o.+)

9,7

2,2

88 - (ne vem)

1,2

1,6



Dosedanje meritve:

20082

20101

20122

n=521

n=392

n=383

01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev

8,1

12,0

6,5

02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije

5,8

8,4

2,1

03 - NSI - Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka 2,3

4,3

6,0

04 - SDS - Slovenska demokratska stranka

22,1

28,1

21,9

05 - SLS - Slovenska ljudska stranka

3,6

5,1

4,2

06 - SD - Socialni demokrati

31,7

23,2

29,2

07 - PS - Pozitivna Slovenija

-

-

14,6

08 - DLGV - Državljanska lista Gregorja Viranta

-

-

3,4

09 - ZARES - Socialno liberalni

9,8

2,0

0,3

10 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

7,1

4,8

1,6

11 - TRS - Trajnostni razvoj Slovenije

-

-

1,8

12 - druga stranka

1,0

2,0

0,3

77 - (ne želi odgovoriti)

8,3

8,2

5,5

88 - (ne vem)

0,4

0,8

2,3

99 - (b.o.+)

0,0

1,0

0,3

200



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

n=529

n=516

n=518

01 - DESUS - Demokratska stranka upokojencev

5,1

2,7

3,3

02 - LDS - Liberalna demokracija Slovenije

32,1

20,2

20,8

03 - SLS - Slovenska ljudska stranka

8,1

2,9

6,0

04 - SNS - Slovenska nacionalna stranka

5,5

6,4

5,4

05 - SDS - Slovenska demokratska stranka

15,9

31,6

27,4

06 - NSI - Nova Slovenija -

Krščanska ljudska stranka

10,4

7,6

7,7

07 - SD (prej ZLSD) - Socialni demokrati

10,4

14,0

16,8

08 - SMS - Stranka mladih

-

-

1,2

09 - Zelene, ekološke stranke

-

-

1,7

10 - AS - Aktivna Slovenija

-

-

0,4

11 - druga stranka

4,3

4,8

1,5

77 - (ne želi odgovoriti)

5,9

8,9

6,6

88 - (ne vem)

2,3

1,0

1,0

99 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,2



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje B24 od 1–12!

B25 Kako blizu se čutite tej stranki? Se ji čutite...

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=514 n=472 n=491 n=476 n=353 n=353 n=387 n=428

1 - zelo blizu

8,6

10,4

13,6

9,7

8,2

6,5

8,3

9,8

2 - blizu

57,6

56,6

55,0

61,6

54,4

57,5

59,7

55,6

3 - ne preveč blizu

30,5

29,0

27,6

25,2

31,4

31,2

27,1

31,8

4 - sploh ne blizu

2,3

2,3

2,5

1,5

3,4

4,0

2,6

2,6

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,2

0,6

0,8

0,3

0,8

0,2

8 - (ne vem)

1,0

1,7

1,0

1,5

1,7

0,6

1,6

0,2



Odgovarjajo vsi!

B26 KARTICA10 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno?

(ne (b.o.

levo

desno vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 4,4

2,8

4,2 7,7

5,9 36,8 3,9 5,5 3,4

1,3 2,7 21,3

0,0

SJM042 3,8

2,4

3,4 5,1

6,0 30,7 4,6 5,1 4,9

2,4 3,4 28,3

0,0

SJM061 6,0

2,5

4,9

6,2

5,5 29,0

4,3

4,9

4,1

1,3

4,9 26,1

0,3

SJM082 6,1

3,3

5,8

8,5

6,4 29,5

5,0

4,7

5,1

1,3

3,9 20,5

0,1

SJM101 4,2

2,1

4,3

6,1

5,5 28,7

4,1

4,8

4,0

1,6

3,6 30,6

0,4

SJM122 4,9

2,6

4,4

6,4

3,7 32,9

2,9

3,0

4,6

1,5

3,1 30,0

0,0

SJM141 6,7

3,6

5,9

7,8

5,7 33,0

2,5

3,2

3,8

1,2

3,3 14,6

8,6

SJM162 5,7

2,4

4,4

7,7

6,4 33,8

6,3

5,3

5,3

1,1

3,6 12,2 5,9

201

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B26 povprečna ocena

4,70

5,01

4,78

4,63

4,85

4,71

4,41

4,79

B27 KARTICA 11 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.

izredno

izredno (ne (b.o.+)

nezadovoljen

zadovoljen vem)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 3,0

1,4 2,0 4,0 3,8 19,4 8,8 14,7 22,0 10,0 9,6

1,5

0,0

SJM042 1,0

1,5 1,4 2,4 2,8 19,3 8,4 16,8 24,2 12,3 9,7

0,2

0,0

SJM061 1,6

0,7

1,7

2,8

3,4 15,8

9,4 16,1 23,8 12,7 11,6

0,3

0,1

SJM082 1,2

0,5

1,6

3,6

4,7 14,7

9,1 16,8 25,3 10,5 11,0

0,6

0,3

SJM101 1,3

0,8

1,7

3,2

3,5 16,7

7,1 15,5 25,4 14,7

9,5

0,5

0,1

SJM122 0,9

0,8

2,1

4,1

3,5 15,5

9,2 15,4 23,3 11,5 13,3

0,3

0,0

SJM141 2,5

1,4

2,5

4,2

5,0 17,1

8,5 17,4 21,0 10,0 10,0

0,1

0,3

SJM162 1,3

0,8

1,8

3,6

2,9 13,8

9,0 14,4 26,3 14,9 11,0

0,0

0,1

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B27 povprečna ocena

6,57

6,90

6,97

6,93

6,97

6,98

6,57

7,06

B28 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v Sloveniji? Prosimo, uporabite enako lestvico.

izredno

izredno (ne (b.o.+)

nezadovoljen

zadovoljen vem)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 8,7 5,3 11,3 14,8 10,7 19,8 11,3 9,7

4,5 0,7 1,2

2,0

0,0

SJM042 4,2 3,5 9,8 15,3 11,4 21,4 14,0 10,7

5,1 1,1 0,6

2,7

0,0

SJM061 3,5

3,2

6,3 12,9 10,9 21,7 12,3 12,6

9,6

1,4

1,8

3,7

0,0

SJM082 5,6

5,8 10,6 15,3 12,8 20,4 10,7

8,4

6,1

1,2

1,2

1,9

0,1

SJM101 14,0 12,8 21,1 16,7 11,9 11,1

5,3

3,1

1,7

0,4

0,4

1,4

0,0

SJM122 20,3 11,5 20,3 18,5 10,1

9,5

4,7

2,3

1,2

0,2

0,2

1,2

0,2

SJM141 21,9 10,4 18,7 19,6 10,8

8,9

4,2

2,0

0,9

0,4

0,3

1,4

0,5

SJM162 8,7

4,5 11,9 13,8 13,7 18,8 11,6 10,3

3,9

0,5

0,8

1,1

0,4

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B28 povprečna ocena

4,12

4,50

4,95

4,29

2,87

2,56

2,52

4,10

202

B29 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico.

izredno

izredno (ne (b.o.

nezadovoljen

zadovoljen vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 8,0 5,3 9,6 14,4 11,1 20,1 11,2

9,0 6,0 1,2 1,5

2,7

0,0

SJM042 6,5 3,5 8,8 12,3 13,6 22,8 10,7

7,4 4,9 1,0 1,2

7,2

0,0

SJM061 5,7

5,0

9,4 13,9 11,9 20,7

8,5

8,2

6,3

2,5

2,5

5,4

0,0

SJM082 6,6

6,3

9,3 11,9 10,8 18,8 10,2

9,9

6,9

3,0

2,6

3,6

0,1

SJM101 19,3 14,4 16,0 16,9 10,9 10,1

4,6

2,6

2,0

0,3

0,2

2,4

0,2

SJM122 26,9 10,8 16,5 12,7

9,1

9,5

3,9

4,1

2,5

0,4

1,0

2,5

0,1

SJM141 19,4 11,9 15,3 14,1

8,6 12,7

3,8

2,6

1,6

0,7

0,2

8,5

0,7

SJM162 14,4

8,5 14,3 16,0 10,6 14,8

9,3

5,8

2,5

0,8

0,7

2,0

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B29 povprečna ocena

4,28

4,35

4,47

4,53

2,65

2,58

2,69

3,40

B30 PONOVNO KARTICA 11 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v Sloveniji?

izredno nezadovoljen

izredno

(ne (b.o.+)

zadovoljen

vem)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 6,4 4,8 9,5 13,9 11,8 20,0 9,9 10,5

6,8 1,3 0,9 4,2

0,0

SJM042 4,7 3,4 9,2 11,9 12,2 24,8 9,8 10,2

5,7 1,1 1,2 5,8

0,0

SJM061 5,4

4,1

8,1 12,6 10,8 21,3

9,5 11,9

6,3

2,1

1,3

6,6

0,0

SJM082 4,0

3,8

6,5 11,6 13,8 23,6 10,8 10,3

7,7

1,9

1,2

4,7

0,0

SJM101 13,3 10,5 15,0 15,3 13,5 14,3

5,4

4,2

2,7

0,8

0,3

4,3

0,4

SJM122 13,6

6,0 12,0 16,0 11,4 17,6

8,1

7,1

3,2

0,7

0,6

3,7

0,0

SJM141 17,0 11,1 15,3 17,5

9,8 12,0

5,1

3,3

2,0

0,3

0,7

5,4

0,6

SJM162 10,1

6,7 12,1 15,3 13,2 17,1

9,3

8,0

2,9

1,1

1,0

2,9

0,3

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B30 povprečna ocena

4,39

4,54

4,61

4,75

3,20

3,61

2,90

3,82

203

B31 KARTICA 12 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v Sloveniji?

(ne (b.o.

izredno slabo

izredno dobro vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 3,1 3,0 5,3 9,6 7,5 19,9 11,4 14,7 13,0 4,4

2,6 5,6

0,0

SJM042 3,3 2,9 6,1 11,7 11,4 21,0 10,3 12,8 9,8 2,6

1,5 6,5

0,0

SJM061 3,0

2,8

4,7

9,3 10,6 19,2 11,7 15,5 11,9

2,8

1,9

6,4

0,1

SJM082 2,2

2,7

4,4

9,1

8,8 16,9 13,5 17,5 13,5

3,7

2,1

5,3

0,2

SJM101 1,6

1,4

4,8

7,6 10,3 16,8 11,9 16,5 15,0

4,5

2,6

6,9

0,2

SJM122 3,3

2,1

4,4

9,1

8,6 19,6 12,4 15,9 13,8

2,4

1,2

7,2

0,0

SJM141 3,9

2,9

6,2 11,1 11,2 19,9 12,4 13,6

8,3

1,6

1,8

6,8

0,2

SJM162 2,9

2,1

5,1

7,5 10,0 18,1 13,2 18,1 14,2

2,5

2,1

4,1

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B31 povprečna ocena

5,43

5,03

5,31

5,56

5,73

5,39

4,96

5,51

B32 PONOVNO KARTICA 12 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v Sloveniji?

(ne (b.o.

izredno slabo

izredno dobro vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 5,6

5,7

9,8 11,3 12,2 16,3 10,7 11,7

9,9

3,3

2,6

0,8

0,0

SJM042 3,5

5,3

8,4 12,1 11,9 17,5 13,2 12,9

9,4

2,3

2,5

1,0

0,0

SJM061 3,8

3,7

7,7 10,7 10,9 17,1 12,4 12,9 12,9

3,3

3,3

1,3

0,0

SJM082 3,6

5,1

8,9 14,0 11,7 16,6 10,8 14,0

9,6

2,6

1,9

0,9

0,3

SJM101 2,0

2,2

5,2

7,7 11,0 19,5 12,5 14,3 14,0

6,8

4,1

0,7

0,1

SJM122 2,6

1,6

4,5

8,1 10,7 18,8 14,4 15,8 14,2

4,8

2,9

1,5

0,0

SJM141 5,7

4,7

8,8 13,2 13,5 20,7 10,4 11,1

7,2

1,6

2,5

0,7

0,0

SJM162 6,2

4,1

9,0 13,0 12,5 16,3 12,5 12,2

9,2

3,0

1,8

0,2

0,1

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B32 povprečna ocena

4,75

4,89

5,17

4,83

5,70

5,64

4,59

4,72

204



KARTICA 13 Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev?

močno

ne sploh ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- (ne vem,

šam

šam niti - niti šam

šam b.o.+)

1

2

3

4

5

8

B33 Vlada bi morala sprejeti

SJM022

33,8

49,2

9,2

5,1

1,1

1,5

ukrepe za zmanjšanje

SJM042

41,1

42,6

9,1

4,2

1,2

1,8

razlik v dohodkih

SJM061

31,4

47,4

10,8

6,7

0,9

2,8

med ljudmi.

SJM082

34,9

50,9

7,9

4,4

0,9

1,0

SJM101

44,8

43,3

5,4

3,8

0,8

2,0

SJM122

44,5

40,7

7,5

4,4

0,6

2,3

SJM141

42,1

39,6

8,1

6,4

1,1

2,7

SJM162

40,7

44,2

7,8

5,3

0,8

1,2

B33a Kadar ni dovolj delovnih

SJM042

4,0

19,8

17,3

39,8

16,9

2,1

mest,bi morali imeti moški SJM101

3,3

12,7

11,6

46,3

13,9

2,2

prednost pri zaposlovanju

SJM162

1,3

5,9

6,7

43,0

42,8

0,4

pred ženskami.

B34 Homoseksualci in lezbijke SJM022

12,2 37,3

22,1

15,0

8,8

4,6

morajo imeti svobodo,

SJM042

14,9 36,2

21,6 12,7 8,1

6,4

da si uredijo življenje

SJM061

11,5

40,0

20,2

14,3

8,5

5,5

po lastnih željah.

SJM082

11,8

43,5

17,5

13,8

8,6

4,7

SJM101

9,6

39,0

20,7

15,2

7,8

7,8

SJM122

14,5

38,3

16,6

11,8

11,7

7,2

SJM141

16,8

42,7

15,6

11,8

7,0

6,0

SJM162

16,4

47,3

13,3

14,2

5,6

3,2

B35 Če bi bil ožji družinski

SJM162

5,8

15,5

15,3

37,6

22,2

3,6

član gej ali lezbijka,

bi me bilo sram.

B36 Gejevski oz. lezbični pari

SJM162

7,0

20,1

13,5

31,2

25,5

2,8

bi morali imeti enake

pravice do posvojitve

otrok kot raznospolni

(heteroseksualni) pari.

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B33 povprečna ocena

1,89

1,80

1,95

1,84

1,70

1,73

1,82

1,80

B33a povprečna ocena

-

-

-

-

2,92

-

-

4,21

B34 povprečna ocena

2,70

2,60

2,66

2,62

2,70

2,65

2,46

2,43

B35 povprečna ocena

-

-

-

-

-

-

-

3,57

B36 povprečna ocena

-

-

-

-

-

-

-

3,49

205

B37 KARTICA 14 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena.

Kaj menite vi? Ocenite s pomočjo te lestvice.

poenotenje je šlo že

poenotenja je še (ne (b.o.

predaleč

premalo vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM042 1,0

0,9

3,9

6,4

6,5 25,2

8,5 11,8 12,1

4,8

4,6 14,3

0,0

SJM061 2,7

2,2

4,3

5,8

6,4 25,3

8,9 10,8 10,0

4,1

5,8 13,3

0,3

SJM082 1,5

2,3

5,4

6,4

8,3 26,4

7,6 11,6

9,9

3,7

7,2

9,5

0,3

SJM122 3,3

2,0

5,4

9,5

6,9 22,7

7,3

9,9

9,2

3,4

5,3 15,1

0,0

SJM141 3,5

2,0

5,5

8,3

7,6 25,3

5,9

8,7

9,6

2,8

7,0 13,2

0,7

SJM162 3,5

2,0

3,9

7,6

7,0 25,4

8,2 11,4 13,4

4,8

5,7

6,4

0,7

20042

20061

20082

20122

20141

20162

B37 povprečna ocena

5,83

5,61

5,63

5,34

5,37

5,64



Sedaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav, ki prihajajo živet

v Slovenijo...

B38 KARTICA 15 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev Slovenije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - mnogim naj dovoli priselitev

10,7 14,9 14,3 16,7 17,1 19,5 19,3 18,1

2 - nekaterim naj dovoli

52,2 47,9 51,2 51,3 52,2 47,9 52,7 54,9

3 - zelo redkim naj dovoli

25,9 24,5 22,0 23,3 21,5 21,0 17,6 19,2

4 - nikomur naj ne dovoli

6,8 9,5

9,0

6,1

5,8

7,9

6,2

5,4

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,0

0,3

0,3

8 - (ne vem)

4,4 3,2

3,3

2,6

3,1

3,7

3,8

2,1

B39 PONOVNO KARTICA 15 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev Slovenije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - mnogim naj dovoli priselitev

7,2 11,4 10,0 11,7 10,6 13,4 13,5

8,3

2 - nekaterim naj dovoli

46,4 43,4 43,6 46,4 49,3 46,3 47,9 42,6

3 - zelo redkim naj dovoli

31,3 29,2 29,5 29,7 28,5 26,7 23,9 35,0

4 - nikomur naj ne dovoli

10,5 12,6 12,8

8,9

8,1

9,5 10,5 11,6

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,0

0,4

0,2

8 - (ne vem)

4,7 3,4

3,9

3,3

3,3

4,1

3,9

2,2

206

B40 PONOVNO KARTICA 15 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - mnogim naj dovoli priselitev

7,2

8,9

8,7

9,7

9,3 11,7 10,1

9,0

2 - nekaterim naj dovoli

46,7 41,1 38,8 41,6 42,2 38,2 39,2 42,7

3 - zelo redkim naj dovoli

31,3 31,2 31,4 31,3 31,7 31,0 27,4 32,6

4 - nikomur naj ne dovoli

10,1 15,4 16,3 14,0 12,7 14,6 17,7 13,2

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,2

0,0

0,4

0,5

8 - (ne vem)

4,6 3,5

4,9

3,4

3,9

4,5

5,1

2,1

B41 KARTICA 16 Ali menite, da je na splošno dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav?

slabo za

dobro za (ne (b.o.

gospodarstvo

gospodarstvo vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 7,1 5,4 8,2 11,5

9,0 31,2 8,6 7,2 4,1 0,9 1,6

5,4

0,0

SJM042 7,1 6,7 10,2 13,1 8,7 25,9 7,3

8,0 5,8 1,6 1,1 4,4

0,0

SJM061 8,5

6,5

9,3 12,9

9,3 21,1

8,3

8,5

7,0

2,0

1,8

4,5

0,1

SJM082 6,8

7,2

9,9 11,0 10,8 22,3

9,0

9,4

6,8

1,2

2,7

3,0

0,1

SJM101 6,2

9,4 11,3 13,0

9,5 22,9

8,6

8,8

4,0

0,9

1,6

3,4

0,4

SJM122 8,3

4,6

8,5 13,4

7,1 25,8

7,8

9,1

7,6

2,4

2,1

3,3

0,0

SJM141 11,2

6,0 10,5 11,8

8,4 24,1

7,1

7,4

5,8

1,2

1,5

4,5

0,6

SJM162 12,1

6,7 11,6 12,4 10,1 19,4

8,5

8,5

5,9

1,6

1,6

1,3

0,3

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

B41 povprečna ocena

4,29

4,21

4,29

4,40

4,08

4,48

4,04

3,99

B42 KARTICA 17 Ali menite, da je kulturno življenje v Sloveniji zaradi priseljencev na splošno ogroženo ali obogateno?

kulturno življenje

kulturno življenje je (ne (b.o.

je ogroženo

obogateno vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 2,6

2,5 5,1 7,8

8,3 34,8 9,0 10,5 9,3

2,7 2,6 4,8

0,0

SJM042 3,4

4,3 6,7 10,0 8,0 26,8 9,0 11,0 9,2 2,8 2,8 5,8

0,0

SJM061 4,5

4,8

7,3

8,4

6,9 25,7

8,3 11,1 10,2

3,9

3,4

5,3

0,1

SJM082 4,2

5,1

6,1 10,0

8,3 24,9

9,7 12,4

9,2

2,5

4,3

3,3

0,1

SJM101 3,7

5,1

9,2

7,7

9,6 25,7

8,8 11,6

9,0

2,6

2,8

4,0

0,2

SJM122 3,1

2,6

5,6

9,5

6,3 25,3

8,4 13,0 12,6

3,6

5,1

4,8

0,0

SJM141 5,8

2,7

5,2

9,2

6,9 25,4

9,4 10,7 10,4

3,6

5,2

5,0

0,4

SJM162 6,8

5,3

9,1 10,3

9,1 23,5

8,2 10,8

8,1

2,8

4,1

1,7

0,3

2002 2 2004 2 2006 1 2008 2 2010 1 2012 2 2014 1 2016 2

B42 povprečna ocena

5,21

5,02

5,07

5,06

4,91

5,46

5,23

4,73

207

B43 KARTICA 18 Ali menite, da je Slovenija zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje?

slabša dežela

boljša dežela (ne

za bivanje

za bivanje vem) (b.o.)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 4,3 3,2 6,3 11,3 11,5 40,8 6,8 5,5 3,5 1,0 0,5 5,5

0,0

SJM042 3,4 4,1 9,0 11,1 9,4 31,8 9,4 7,1 5,6 1,0 1,6 6,6

0,0

SJM061 5,1

5,1

7,1

9,3

9,6 32,4

8,1

7,6

5,8

1,8

1,8

6,2

0,1

SJM082 5,1

5,5

8,6 11,0 10,1 29,4

8,4

8,2

6,1

1,2

2,4

4,0

0,0

SJM101 4,4

7,4

9,9

9,9

9,7 32,0

7,6

6,9

5,3

1,3

1,1

4,2

0,1

SJM122 4,9

3,3

6,3 10,7

8,3 31,1 10,3

9,5

6,5

1,4

2,7

5,2

0,0

SJM141 6,0

4,0

5,9 11,4

8,4 35,1

8,8

6,9

4,3

1,5

2,1

5,1

0,4

SJM162 7,7

5,4

7,8 10,9

8,8 33,4

7,5

8,1

4,3

1,8

1,8

2,5

0,1

2002 2 2004 2 2006 1 2008 2 2010 1 2012 2 2014 1 2016 2

B43 povprečna ocena

4,45

4,58

4,59

4,53

4,35

4,81

4,54

4,37

208

C. Subjektivna blaginja, ne-vernost,



nacionalne identitete … – blok C

C1 KARTICA 19 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10.

zelo

zelo (ne (b.o.

nesrečen/-na

srečen/-na vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 1,1 0,5 1,6 2,5 3,1 18,7 9,5 15,4 25,1 12,3 9,5 0,6

0,0

SJM042 0,6 0,3 1,0 2,2 2,4 15,9 9,9 16,0 25,8 14,5 10,7

0,6

0,0

SJM061 0,9

0,3

0,9

2,7

2,4 14,1

8,7 16,2 25,9 15,7 11,5

0,5

0,1

SJM082 0,4

0,6

1,0

2,2

3,3 12,2

9,6 18,6 26,4 14,6 10,6

0,5

0,0

SJM101 0,5

0,4

1,1

1,5

2,5 14,5

8,6 15,8 27,3 17,3

9,7

0,4

0,3

SJM122 0,6

0,2

1,0

2,4

3,3 15,3

7,8 16,4 25,9 13,4 13,6

0,2

0,0

SJM141 0,7

0,7

1,5

2,8

4,2 16,0

7,8 16,2 25,1 13,5 11,4

0,2

0,1

SJM162 0,3

0,4

1,5

1,7

2,9 11,4

7,0 15,8 26,9 18,7 13,0

0,2

0,2

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

C1

povprečna ocena

6,93

7,18

7,24

7,23

7,28

7,26

7,07

7,47

C2 KARTICA 20 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - nikoli

3,1 1,7

2,2

3,6

1,9

2,3

2,4

1,1

02 - manj kot enkrat na mesec

10,3

9,4

9,8 10,7

9,1

8,8 10,5

9,3

03 - enkrat na mesec

12,6 12,2 14,8 12,8 13,8 12,5 13,2 12,3

04 - nekajkrat na mesec

21,4 21,4 19,9 21,5 20,7 19,5 20,5 22,5

05 - enkrat na teden

17,6 18,1 20,9 18,4 22,0 21,1 19,9 20,7

06 - večkrat na teden

22,5 24,4 20,3 23,1 21,3 25,7 22,7 24,0

07 - vsak dan

12,3 12,5 11,8

9,9 11,1

9,9 10,8

9,8

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,1

0,0

0,2

88 - (ne vem)

0,2 0,3

0,3

0,1

0,0

0,2

0,1

0,2

209

C3 KARTICA 21 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh?

20122

20141

20162

0 -

nič

5,3

4,6

4,3

1 - 1

24,6

19,9

15,1

2 - 2

23,3

22,1

20,0

3 - 3

22,9

25,0

27,9

4 - 4 do 6

18,3

21,8

26,5

5 - 7 do 9

3,2

2,7

4,0

6 - 10 in več

2,3

2,9

1,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,2

0,3

8 - (ne vem)

0,2

0,9

0,1



Vprašanje iz preteklih raziskav:

Ali imate koga, s katerim se lahko pogovorite o intimnih in osebnih stvareh?

20022

20042

20061

20082

20101

1 - da

88,9

90,4

89,8

90,7

91,6

2 - ne



10,2

8,5

8,6

8,3

6,6

8 - (ne vem)

0,9

1,1

1,5

0,8

0,9

9 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,2

0,9

C4 KARTICA 22 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - precej manj kot večina drugih 12,6

9,8 12,9 15,5 11,7 12,3 13,7 12,3

2 - manj kot večina drugih

25,3 26,4 26,8 25,5 30,8 29,4 28,3 29,5

3 - približno enako

46,5 45,8 44,9 43,3 44,1 44,8 42,0 40,6

4 - več kot večina drugih

12,5 14,6 12,8 11,8

9,6 10,7 12,2 14,0

5 - precej več kot večina drugih

2,0

2,6

1,9

3,4

3,1

2,4

2,0

2,8

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,2

0,1

0,0

0,2

0,2

8 - (ne vem)

1,0

0,7

0,7

0,3

0,6

0,4

1,6

0,5

C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

11,5

11,8

13,5

11,4

9,2

10,2

10,5

9,4

2 - ne



88,5

87,9

86,2

88,6

90,5

89,8

89,5

90,3

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,0

0,0

0,3

8 - (ne vem)

0,1

0,3

0,3

0,1

0,2

0,0

0,0

0,0

210

C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski? Preberi…

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - zelo varno

29,0

28,3

27,0

26,4

32,3

42,6

34,0

36,3

2 - varno

60,5

61,0

61,3

60,9

60,0

51,6

58,9

55,9

3 - ogroženo

8,9

8,5

9,2

10,7

6,9

4,6

5,7

7,0

4 - zelo ogroženo

0,9

1,0

1,0

1,1

0,1

0,4

0,5

0,5

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,1

0,3

0,1

8 - (ne vem)

0,7

1,2

1,4

0,9

0,6

0,7

0,6

0,4

Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ...

C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je… Preberi…

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - zelo dobro

13,6

15,2

13,8

13,8

19,0

21,6

16,4

20,1

2 - dobro

42,7

38,9

41,4

41,1

38,7

38,3

40,4

41,6

3 - zadovoljivo

31,8

33,8

33,9

34,2

32,5

32,0

33,2

30,0

4 - slabo

9,3

10,2

8,1

9,3

7,9

6,3

8,1

6,7

5 - zelo slabo

2,4

1,8

2,6

1,6

1,9

1,8

1,9

1,5

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,0

0,0

0,1

0,1

8 - (ne vem)

0,1

0,2

0,1

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da, precej

10,4

9,4

11,4

10,4

9,3

7,8

11,8

9,6

2 - da, do neke mere

22,1

24,2

21,3

19,8

20,8

17,9

23,4

21,5

3 - ne

67,2

66,1

66,9

69,6

69,6

74,2

64,6

68,9

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,2

0,0

0,2

0,0

0,2

0,1

8 - (ne vem)

0,3

0,4

0,3

0,2

0,0

0,1

0,1

0,0



Ljudje lahko občutijo različno močno navezanost na državo,

v kateri živijo, in na Evropo.

C9 KARTICA 23 Koliko se čutite čustveno navezani na Slovenijo?

Prosimo, ocenite s pomočjo lestvice od 0 do 10, kjer 0 pomeni, da sploh niste čustveno navezani, 10 pa da ste zelo čustveno navezani.

sploh nisem čustveno

zelo sem čustveno (ne (b.o.

navezan/a

navezan/a vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM162 1,8

1,5

2,7

4,6

3,2

9,8

7,0 12,7 20,3 11,9 23,9 0,4

0,4

Povprečna ocena: 7,26

211

C10 PONOVNO KARTICA 23 In koliko se čutite čustveno navezani na Evropo?

sploh nisem čustveno

zelo sem čustveno (ne (b.o.

navezan/a

navezan/a vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

99

SJM162 6,3

2,5

6,8

9,5

7,0 22,0 11,6 12,2 10,6 6,0

4,3

1,1

0,2

Povprečna ocena: 5,26

C11 Ste pripadnik/ca kakšne religije ali veroizpovedi?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

50,0

53,3

49,3

55,1

54,4

55,2

57,1

61,5

2 - ne

49,0

45,8

49,0

44,0

45,3

44,2

42,2

38,3

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,2

0,3

0,0

0,6

0,2

8 - (ne vem) 1,0

0,9

1,6

0,7

0,1

0,6

0,2

0,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 1!

C12 Katere?

20082

20101

20122

20141

20162

n=709 n=763

n=694

n=699

n=804

01 - rimokatoliške

91,4

93,4

91,9

92,0

92,4

02 - protestantske

1,8

1,0

0,7

2,0

1,1

03 - pravoslavne

2,8

2,5

3,5

1,9

3,0

04 - druge krščanske



1,1

0,4

0,6

0,3

0,1

05- judovske

0,0

0,0

0,0

0,1

0,0

06 - muslimanske

1,6

1,7

2,4

3,0

3,0

07 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

0,6

0,0

0,3

0,1

0,0

08 - druge nekrščanske

0,1

0,1

0,4

0,4

0,1

77 - (b.o.+)

0,3

0,8

0,1

0,1

0,2



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

n=761

n=769

n=728

01 - krščanske (splošno)

40,9

47,9

38,2

02 - rimskokatoliške

52,8

45,8

54,0

04 - pravoslavne

2,2

2,1

2,3

05 - protestantske

0,8

2,6

1,8

14 - druge krščanske

0,4

0,3

0,8

18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

0,3

0,0

0,1

19 - judovske

0,0

0,0

0,0

20 - muslimanske

2,5

1,3

1,8

21 - druge nekrščanske

0,1

0,1

0,3

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,7

212



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C11 = 2, 7, 8!

C13 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=787 n=715 n=748 n=575 n=636 n=563 n=518 n=503

1 - da

18,0

16,2

12,6

12,5

12,3

15,3

14,7

12,2

2 - ne



80,7

82,9

84,6

85,0

86,3

83,8

84,7

86,9

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,9

1,2

1,1

0,2

0,0

0,2

8 - (ne vem) 1,3

0,8

1,9

1,2

0,3

0,7

0,6

0,8



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C13 = 1!

C14 Katere?

20082

20101

20122

20141

20162

n=72

n=78

n=87

n=76

n=61

1 - rimokatoliška

95,8

94,9

93,1

96,1

90,2

2 - protestantska

1,4

0,0

1,1

0,0

1,6

3 - pravoslavna

1,4

0,0

0,0

1,3

3,3

4 - druge krščanske



0,0

1,3

0,0

0,0

0,0

5-

judovske

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

6 - muslimanske

0,0

1,3

2,3

2,6

3,3

7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

0,0

1,3

0,0

0,0

0,0

8 -

druge nekrščanske

0,0

1,3

1,1

0,0

1,6

9 - (b.o.+)

1,4

0,0

2,3

0,0

0,0



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

n=154

n=118

n=94

01 - krščanske (splošno)

55,8

52,5

35,1

02 - rimskokatoliške

33,8

43,2

62,8

04 - pravoslavne

3,2

0,0

0,0

05 - protestantske

3,9

2,5

0,0

14 - druge krščanske

0,0

0,8

0,0

18 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

1,3

0,0

0,0

19 - judovske

0,0

0,0

0,0

20 - muslimanske

1,9

0,8

1,1

21 - druge nekrščanske

0,0

0,0

1,1

213



Odgovarjajo vsi!

C15 KARTICA 24 Ne glede na to ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo, ocenite, koliko ste verni?

(ne (b.o.

sploh nisem veren/-na

zelo sem veren/-na vem) +)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 10,9

4,4 6,5

9,5 6,4 24,2 8,7 9,0 8,8 4,1 6,8

0,9

0,0

SJM042 10,6

4,9 5,5

7,7 6,7 24,8 8,9 11,2 8,9 4,4 4,6

1,8

0,0

SJM061 14,5

4,9

6,5

7,1

5,5 23,6

8,8

8,3

9,0

4,1

6,4

0,7

0,5

SJM082 13,4

4,5

6,3

8,8

6,9 21,2

8,6

7,7

9,4

3,7

5,7

3,3

0,7

SJM101 12,8

4,6

5,8

8,1

6,3 22,5

6,6

8,2

9,3

3,3

4,6

6,7

1,1

SJM122 19,3

5,0

5,1

7,3

6,4 20,4

6,8

8,6

8,8

4,5

7,0

0,8

0,1

SJM141 17,1

4,6

7,0

8,8

6,1 21,2

7,4

8,7

8,8

3,3

6,0

0,4

0,4

SJM162 13,8

4,4

6,9

8,6

5,6 20,2

7,0 10,5 11,2

5,1

5,8

0,4

0,5





20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

C15

povprečna ocena

4,86

4,87

4,69

4,66

4,61

4,50

4,46

4,80

C16 KARTICA 25 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - vsak dan

0,1

0,5

0,5

0,5

0,3

0,2

0,5

0,2

02 - več kot enkrat na teden

1,8

2,3

2,4

1,6

1,6

2,2

1,8

1,5

03 - enkrat na teden

17,6 13,7 15,1 13,2 11,8 10,2 11,0 10,4

04 - vsaj enkrat na mesec

10,4 11,4 11,3 11,4 10,5 10,5

9,6 12,9

05 - le ob posebnih verskih

praznikih

30,6 34,8

1,4 30,8 36,2 31,3 34,2 35,2

06 - še redkeje

13,3 12,8 12,5 14,3 10,8 12,5 11,8 11,7

07 - nikoli

25,4 24,0 26,4 25,3 28,3 32,9 30,8 28,0

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,5

0,0

0,0

0,2

0,2

88 - (ne vem)

0,8

0,5

0,3

2,3

0,5

0,2

0,1

0,1

C17 PONOVNO KARTICA 25 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - vsak dan

15,1 14,3 16,0 13,9 12,5 12,3 13,2 12,1

02 - več kot enkrat na teden

7,7 5,2

4,9

5,6

4,9

4,7

6,5

6,3

03 - enkrat na teden

6,8 7,6

5,9

6,3

6,0

6,1

6,2

8,2

04 - vsaj enkrat na mesec

5,6 5,5

6,4

5,8

6,5

6,0

6,0

5,7

05 - le ob posebnih verskih

praznikih

11,8 13,7 10,5 11,9 16,4 12,8 10,0 12,9

06 - še redkeje

13,0 12,5 14,8 12,3 12,4 11,5 11,9 13,1

07 - nikoli

38,2 39,6 40,4 40,0 39,7 46,0 45,0 41,3

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,3

0,7

0,0

0,7

0,3

88 - (ne vem)

1,7 1,7

1,0

3,9

0,9

0,7

0,4

0,2

214



Odgovarjajo vsi!

C18 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da 5,4

3,3

3,9

3,0

3,0

2,2

3,3

3,6

2 - ne



93,5

95,8

94,6

96,1

96,1

97,4

95,7

95,9

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,1

0,4

0,1

0,2

0,2

8 - (ne vem)

1,2

0,9

1,4

0,9

0,6

0,3

0,8

0,3



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C18 =1!

C19 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana?



DODATNA POIZVEDBA: ‚Še na podlagi česa drugega?‘



(označi vse ustrezne odgovore)

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=75 n=45 n=57 n=38 n=42 n=29 n=41 n=47

01 - barve kože ali rase

14,7 2,2

7,0

0,0

4,9

0,0

5,4

2,2

02 - tujega državljanstva

4,0 4,4

3,5

8,6 17,1

3,8

0,0

2,2

03 - vere

20,0 26,7 19,3 20,0 24,4

7,7

5,4 20,0

04 - jezika

1,3 4,4

7,0

2,9

2,4

3,8 10,8 11,1

05 - narodnostne pripadnosti

13,3 11,1 14,0 25,7 17,1 19,2 18,9 17,8

06 - starosti

9,3 17,8 12,3 14,3

9,8

0,0 10,8

6,7

07 - spola

4,0 13,3 19,3

8,6

9,8

7,7 10,8 13,3

08 - spolne usmerjenosti

6,7 0,0

5,3

5,7

4,9

7,7

8,1

2,2

09 - invalidnosti

22,7 13,3 22,8 14,3

7,3

7,7 13,5

4,4

10 - drugo

28,0 28,9 26,3 17,1 34,1 50,0 43,2 53,3

77- (b.o.+)

0,0

0,0

7,0

2,6

0,4

0,0

4,9

2,1

88 - (ne vem)

4,0 2,2

1,8

5,3

0,1

0,0

4,9

2,1



Odgovarjajo vsi!

C20 Ali ste državljan/ka Slovenije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da 99,7

99,7

99,7

99,0

98,9

98,2

98,8

97,9

2 - ne



0,1

0,1

0,3

1,0

1,0

1,8

1,1

2,1

8 - (ne vem, b.o.+) 0,2

0,2

0,0

0,0

0,1

0,1

0,2

0,0

215



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C20 = 2, 8!

C21 Katero državljanstvo imate?

20082

20101

20122

20141

20162

n=13

n=16

n=23

n=13

n=27

01 - hrvaško

23,1

12,5

13,0

15,4

11,1

02 - bosansko (BiH)

38,5

37,5

26,1

61,5

37,0

03 - srbsko

0,0

0,0

17,4

7,7

7,4

05 - makedonsko

7,7

6,3

4,3

15,4

11,1

06 - albansko

0,0

6,3

8,7

0,0

7,4

07 - drugo

0,0

0,0

21,7

0,0

25,9

77- (b.o.+)

-

-

-

-

0,0



Odgovarjajo vsi!

C22 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje Slovenije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

90,5

91,5

92,3

91,6

91,2

91,0

91,8

90,5

2 - ne



8,9

7,6

7,1

8,3

8,7

9,0

8,0

9,5

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,6

0,1

0,1

0,0

0,2

0,0

8 - (ne vem)

0,7

0,9

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C22 = 2!

C23 V kateri državi (ali republiki bivše Jugoslavije) ste bili rojeni?

20082

20101

20122

20141

20162

n=107

n=122

n=113

n=98

n=124

01 - Hrvaška

26,2

30,3

24,8

21,4

23,4

02 - Bosna in Hercegovina

40,2

34,4

31,9

46,9

35,5

03 - Srbija

12,1

0,0

12,4

10,2

8,1

04 - Črna Gora

1,9

0,0

0,9

1,0

3,2

05 - Makedonija

2,8

2,5

3,5

4,1

5,6

06 - Kosovo

1,9

0,8

3,5

2,0

4,8

07 - Jugoslavija

0,9

16,4

0,9

1,0

0,8

08 - Albanija

0,0

1,6

1,8

0,0

0,0

09 - Avstrija

0,0

0,8

2,7

3,1

1,6

10- Italija

3,7

3,3

3,5

3,1

2,4

11 - Nemčija

1,9

4,9

8,0

5,1

7,3

12 - drugo

0,0

0,0

6,2

2,0

7,3

77 - (b.o.+)

0,0

1,6

0,0

0,0

0,0

88 - (ne vem)

1,9

0,0

0,0

0,0

0,0

216



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

n=131

n=108

n=105

01 - Avstrija

2,3

2,8

2,9

02 - Bosna in Hercegovina

34,3

28,7

29,5

03 - Češka

0,0

0,9

15,2

04 - Nemčija

6,9

6,5

4,8

05 - Francija

0,0

0,9

0,0

06 - Hrvaška

25,9

27,8

33,3

07 - Italija

1,5

3,7

2,9

08 - Makedonija

1,5

0,9

3,8

09 - Švedska

1,5

0,9

0,0

10 - Jugoslavija

22,9

26,9

1,0

11 - Belgija

1,6

0,0

0,0

12 - Gana

0,8

0,0

0,0

13 - Libija

0,8

0,0

0,0

11 - Nizozemska

0,0

0,0

0,0

12 - Pakistan

0,0

0,0

1,0

13 - Rusija

0,0

0,0

3,8

11 - Slovaška

0,0

0,0

1,0

88 - (ne vem)

0,0

0,0

0,9

C24 Katerega leta ste prvič prišli živet v Slovenijo?

20141

20162

n=98

n=124

1 - do leta 1970

33,7

24,2

2 - 1971 – 1980

34,7

21,0

3 - 1981 – 1990

14,3

23,4

4 - 1991 – 2000

8,2

8,9

5 - 2001 in kasneje

8,2

21,0

7 -

(b.o.+)

-

0,8

8 - (ne vem)

1,0

0,8

217



Dosedanje meritve:



Vprašanje iz preteklih raziskav: Koliko let je od tega, ko ste prvič prišli živet v Slovenijo?

20022 20042 20061

20082

20101

20122

n=136 n=110 n=105 n=107 n=122 n=113

1 - manj kot eno leto nazaj

0,0

0,0

1,0

0,0

0,0

0,0

2 - pred 1-5 leti

0,7

1,8

0,0

1,9

2,5

10,6

3 - pred 6-10 leti

1,5

0,9

1,9

6,5

4,1

6,2

4 - pred 11-20 leti

16,2

13,6

10,5

10,3

8,2

4,4

5 - pred več kot 20 leti

80,9

81,8

83,8

76,6

73,8

78,8

8 - (ne vem)

0,7

1,8

0,0

0,0

4,9

0,0

9 - (b.o.+)

0,0

0,0

2,9

4,7

6,6

0,0



Odgovarjajo vsi!

C25 Kateri jezik ali jezika doma najpogosteje govorite? (seštevek dveh odgovorov) 20082

20101

20122

20141

20162

01 - slovensko

99,1

98,6

98,6

97,8

98,5

02 - bosansko

1,0

1,3

1,9

2,3

2,7

03 - srbsko

1,8

1,6

1,4

1,7

1,3

04 - hrvaško

1,6

1,9

2,1

1,2

1,7

05 - makedonsko

0,1

0,2

0,1

0,1

0,3

06 - albansko

0,2

0,3

0,6

0,2

0,3

07 - italijansko

1,2

0,5

0,5

0,7

0,5

08 - madžarsko

0,2

0,9

1,0

0,5

0,8

09 - nemško

0,4

0,4

0,2

0,1

0,2

10 - angleško

0,4

0,5

0,2

0,7

0,5

11 - romunsko

0,1

0,5

0,0

0,2

0,2

12 - rusko

0,0

0,1

0,2

0,2

0,2

13 - drugo

0,0

0,0

0,2

0,2

0,7

77 - (b.o.+)

0,4

0,3

0,0

0,9

0,1

88 - (ne vem)

-

-

-

-

0,0



218



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

001 - slovenski

98,9

99,4

98,9

002 - albanski

0,2

0,1

0,1

003 - bosanski

1,2

0,9

0,5

004 - angleški

0,5

0,3

0,7

005 - nemški

1,2

0,6

0,8

006 - madžarski

0,9

0,3

0,6

007 - italijanski

0,4

0,5

0,5

008 - romski

0,0

0,4

0,1

009 - makedonski

0,1

0,1

0,2

010 - poljski

0,0

0,1

0,0

011 - srbski

2,0

1,5

2,4

012 - hrvaški

1,7

2,1

2,2

013 - francoski

0,1

0,0

0,0

014 - ruski

0,0

0,0

0,1

015 - latinski

0,0

0,0

0,1

016 - švedski

0,0

0,0

0,1

888 - (ne vem)

0,0

0,2

0,0

C26 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v Sloveniji?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

3,0

1,9

3,0

2,2

2,4

2,1

2,5

2,6

2 - ne



96,1

93,6

94,2

95,5

93,2

97,6

97,1

97,1

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

2,4

1,9

3,8

0,0

0,1

0,0

8 - (ne vem)

1,0

4,6

0,3

0,4

0,6

0,2

0,4

0,3

C27 Je bil vaš oče rojen v Sloveniji oz. v eni od republik nekdanje Jugoslavije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da, na ozemlju

današnje Slovenije 85,7

85,5

85,8

85,2

86,5

85,7

86,1

84,9

2 - da, v eni od drugih

republik nekdanje

Jugoslavije

11,6

11,7

11,2

11,3

10,5

10,7

10,9

12,0

3 - ne

2,4

2,4

2,6

2,9

2,4

3,1

2,6

2,7

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,0

0,1

0,2

0,0

0,0

0,2

8 - (ne vem)

0,3

0,5

0,3

0,5

0,4

0,6

0,4

0,3

219



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C27 = 2, 3!

C28 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajni) je bil rojen vaš oče?

20082

20101

20122

20141

20162

n=181

n=180

n=173

n=165

n=192

01 - Hrvaška

31,5

33,9

35,3

26,7

33,3

02 - Bosna in Hercegovina (BiH)

35,4

32,8

34,1

40,6

32,8

03 - Srbija

11,0

0,0

10,4

9,1

7,8

04 - Črna Gora

2,8

0,0

0,6

2,4

3,6

05 - Makedonija

2,2

2,2

4,0

2,4

4,2

06 - Kosovo

1,7

0,0

4,0

1,8

4,2

07 - Jugoslavija

0,6

17,8

0,0

3,6

0,5

08 - Albanija

-

-

-

-

0,0

10 - Avstrija

3,9

1,7

2,3

3,0

3,6

16 - Italija

2,2

2,2

1,7

3,0

3,6

12 - Nemčija

2,8

0,6

1,7

0,6

2,6

drugo

4,2

1,8

5,8

5,5

3,6

77 - (b.o.+)

1,7

5,6

0,0

0,0

0,0

88 - ne vem

0,6

0,0

0,0

1,2

0,0



Dosedanje meritve:

20042

20061

n=86

n=39

01 - Avstrija

11,6

10,3

02 - Bosna in Hercegovina

19,7

5,1

03 - Bolgarija

1,2

0,0

04 - Nemčija

4,7

10,3

05 - Francija

1,2

7,7

06 - Hrvaška

24,4

5,1

07 - Italija

8,2

20,5

08 - Makedonija

1,2

0,0

09 - Rusija

1,2

10,3

10 - ZDA

2,3

2,6

11 - Jugoslavija

18,7

0,0

12 - Srbija in Črna Gora

0,0

2,6

13 - Grčija

0,0

2,6

14 - Madžarska

0,0

2,6

15 - Nizozemska

0,0

2,6

16 - Slovaška

0,0

2,6

17 - Ukrajina

0,0

2,6

88 - (ne vem)

5,8

12,8

220



Odgovarjajo vsi!

C29 Je bila vaša mati rojena v Sloveniji oz. eni od republik nekdanje Jugoslavije?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da, na ozemlju današnje

Slovenije

86,7 86,8 87,3 87,2 87,7 87,4 86,8 86,9

2 - da, v eni od drugih republik

nekdanje Jugoslavije

10,3 10,1

9,5 10,2

9,2

9,6 10,6 10,4

3 - ne

2,4 2,4

2,8

2,3

2,9

2,9

2,1

2,5

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,3

0,2

0,2

0,0

0,2

0,1

8 - (ne vem)

0,6 0,8

0,1

0,1

0,0

0,1

0,2

0,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje C29 = 2, 3!

C30 V kateri državi oz. republiki (ali pokrajini) je bila rojena vaša mati?

20082

20101

20122

20141

20162

n=162

n=170

n=157

n=156

n=169

01 - Hrvaška

35,8

35,9

31,2

34,6

25,4

02 - Bosna in Hercegovina (BiH)

37,0

30,6

36,3

39,1

39,1

03 - Srbija

8,0

0,0

10,8

7,7

8,3

04 - Črna Gora

2,5

0,0

1,3

0,6

3,0

05 - Makedonija

1,2

2,4

1,9

2,6

5,3

06 - Kosovo

1,2

0,0

4,5

2,6

3,6

07 - Jugoslavija

1,2

11,8

0,0

1,9

0,6

08 - Albanija

0,0

1,2

1,3

0,6

0,0

09 - Avstrija

2,5

2,4

2,5

1,9

2,4

10 - Italija

3,1

2,4

2,5

1,9

3,6

11 - Nemčija

1,2

2,4

3,2

1,9

2,4

12 - drugo

2,4

6,6

4,5

4,5

6,5

77 - (b.o.+)

1,9

4,7

0,0

0,0

0,0

88 - ne vem

1,2

0,0

0,0

0,0

0,0

221



Dosedanje meritve:

20042

20061

n=78

n=42

01 - Avstrija

10,2

11,9

02 - Bosna in Hercegovina

25,7

4,8

03 - Belgija

1,3

0,0

04 - Češka

1,3

0,0

05 - Nemčija

6,4

14,3

06 - Francija

3,9

4,8

07 - Hrvaška

26,9

9,5

08 - Italija

3,9

21,4

09 - Makedonija

0,0

0,0

10 - Rusija

0,0

9,5

11 - Švedska

0,0

2,4

12 - Slovaška

0,0

2,4

13 - Ukrajina

0,0

2,4

14 - Poljska

1,3

0,0

15 - ZDA

2,6

4,8

16 - Jugoslavija

12,8

0,0

88 - (ne vem)

3,9

11,9



Naključni računalniški izbor osebe (preskok)

C32 ANKETARSKA KODA

SKUPINA 1

1

Pojdi na uvod pred C33

SKUPINA 2

2

Pojdi na uvod pred C36

SKUPINA 3

3

Pojdi na uvod pred C39



Vprašaj, če koda C32 = 1 (n=447)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 26 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je … Preberi …

C33 da ima dobro izobrazbo

sploh ni

izredno (ne (b.o.

pomembno

pomembno vem) +) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 6,1 2,8 2,7 3,8 4,9 16,9 8,0 12,5 18,4 7,6 14,9 1,4 0,0 6,33

SJM141 10,4 1,6 3,3 5,7 5,9 19,0 9,3 13,6 14,4 4,4 9,4 2,8 0,2 5,61

SJM162 9,6 3,1 4,3 4,5 4,5 22,6 9,6 13,9 12,1 4,0 9,8 1,1 1,0 5,53

222

C34 da prihaja iz krščanskega okolja

sploh ni

izredno (ne (b.o.

pomembno

pomembno vem) +) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 31,7 9,0 7,6 7,5 4,0 13,8 4,7 4,9 5,5 3,4 6,4 1,5 0,0 3,38

SJM141 41,3 6,4 7,0 6,1 5,6 11,9 3,5 4,6 4,3 1,5 4,7 2,8 0,3 2,77

SJM162 29,1 4,9 8,1 7,6 4,5 15,9 5,6 8,1 6,0 2,9 4,7 1,3 1,3 3,62

C35 da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje sploh ni

izredno (ne (b.o.

pomembno

pomembno vem) +) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM022 5,1 1,6 1,6 2,9 3,2 10,2 6,1 10,3 18,4 12,1 26,6 1,9 0,0 7,21

SJM141 5,3 1,6 1,7 2,9 2,9 10,8 8,7 13,3 19,4 8,7 22,6 1,6 0,4 6,99

SJM162 5,8 1,1 2,7 2,2 3,1 12,1 7,2 14,5 24,8 8,1 15,7 1,6 1,1 6,77



Vprašaj, če koda C32 = 2 (n=424)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.

C36 KARTICA 27 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da ima dobro izobrazbo, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne (b.o. povp.

pomembno

pomembno vem) +)

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM162 9,2

6,1

5,9

5,9 17,0 9,2 13,9 17,2 5,4

8,3

1,4

0,5 5,80

C37 KARTICA 28 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da prihaja iz krščanskega okolja, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne (b.o. povp.

pomembno

pomembno vem) +)

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM162 27,1 5,7

9,0

6,6 11,1 8,7 10,1 11,3 3,3

5,0

1,4

0,7 4,50

C38 KARTICA 29 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

sploh ni

izredno (ne (b.o.

pomembno

pomembno vem) +) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM162 5,4

2,6

3,1

5,2 12,5 8,0 14,9 20,0 11,3 15,3 1,2

0,5 6,82

223



Vprašaj, če koda C32 = 3 (n=436)!



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 30 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je … Preberi …

sploh ni

zelo

(ne

pomembno

pomembno (b.o.+) vem) povp.

0

1

2

3

4

5

7

8

C39 ... da ima dobro izobrazbo? 9,4 5,0 11,0 26,8 24,8 21,3 1,0 0,7 3,18

C40 ... da prihaja iz

krščanskega okolja?

29,8

9,6 11,7 19,0 16,3 11,9

0,7

0,9 2,18

C41 … da je usposobljen

za take delovne veščine,

ki jih Slovenija potrebuje?

3,9

3,2

5,0 15,8 32,6 38,3

0,7

0,5 3,87



Odgovarjajo vsi!



Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji lastni državi.



KARTICA 31 S pomočjo te kartice, prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami. Najprej ... Preberi …

sploh

močno

ne

ne

sogla- sogla- niti – sogla- sogla- (ne

šam šam niti šam šam vem) (b.o.+) povp.

1

2

3

4

5

8

7

C42 Država bi morala biti

SJM022

1,8 17,1 30,1 38,8

9,1

3,1

0,0

-

velikodušna pri

SJM141

4,5 32,3 34,2 19,0

3,6

6,0

0,3

-

reševanju prošenj

SJM162

3,6 23,1 28,4 33,7

9,3

1,5

0,5 3,22

za status begunca.

C43 Večina prosilcev za

SJM022

5,1 29,4 34,8 19,1

2,1

9,5

0,0

-

status begunca se v

SJM162

4,7 35,3 26,0 23,9

4,0

5,7

0,3 2,86

resnici ne boji prega-

njanja v svoji državi.

C44 Beguncem, katerih.

SJM022

3,4 30,9 22,4 28,3 11,3

3,7

0,0

-

prošnji je bilo ugode-

SJM162

5,3 42,0 18,5 24,8

6,4

2,4

0,7 2,84

no, bi morali dovoliti,

da pripeljejo s seboj

člane ožje družine

224

D. Energetika, podnebne spremembe;



energetski viri, poraba1

E. Vprašanja v zvezi z družbeno blaginjo …



– blok E2

Sledi nekaj vprašanj o tem, kakšna je naša družba.



KARTICA 45 S pomočjo kartice povejte, kako močno soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami.

sploh

močno

ne

ne

sogla- sogla- niti - sogla- sogla-

(ne

šam šam niti šam šam (b.o.+) vem) povp.

1

2

3

4

5

7

8

E1

Velike razlike v dohodkih SJM082 3,1 32,9 23,0 32,8

6,7

1,5

- 3,07

so sprejemljive, ker

SJM162 3,8 21,3 21,7 38,1 13,5

0,2

1,4 3,37

nagrajujejo razlike

v sposobnostih in

vloženem trudu ljudi.

E2

Družba je lahko

SJM082 8,2 52,3 20,9 15,0

0,6

3,0

- 2,46

pravična le,če so v

SJM162 14,9 50,3 18,4 13,3

1,1

0,3

1,7 2,34

razlike življenjskem

standardu ljudi majhne.

1.

Tematski blok je prvič vključen v ESS 2016; rezultati meritve so v predhodnem poglavju.

2.

Vprašanja E1–E18 so bila prvič vključena v ESS 2008; prikazani sta meritvi 2008

in 2016. Vprašanja E20–E41 so prvič oblikovana v raziskavi ESS 2016; rezultati meritev so prikazani v predhodnem poglavju.

225

E3 KARTICA 46 Kaj menite, koliko ljudi je nezaposlenih oziroma išče zaposlitev med 100 ljudmi v Sloveniji, ki so primerno stari za zaposlitev.

Odgovor izberite s pomočjo te kartice. Če ne veste natančno, izberite odgovor, ki se vam zdi najverjetnejši.

20082

20162

01 - 0-4

1,6

0,8

02 - 5-9

14,5

4,9

03 - 10-14

17,0

16,4

04 - 15-19

12,4

10,1

05 - 20-24

12,1

14,5

06 - 25-29

6,5

9,8

07 - 30-34

6,9

8,5

08 - 35-39

3,4

4,3

09 - 40-44

4,5

6,5

10 - 45-49

1,6

2,8

11 - 50 ali več

8,6

14,5

77 - (b.o.+)

10,8

0,2

88 - (ne vem)

0,2

6,7



Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kako dobre ali slabe so določene stvari

za različne družbene skupine v Sloveniji danes.

E4 KARTICA 47 S pomočjo kartice ocenite, kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard upokojencev? Ocenite na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izjemno slab, 10 pa izjemno dober.

(ne (b.o.

izjemno slab

izjemno dober vem) +) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM082 4,8 6,6 11,7 16,8 15,3 21,5 8,9 7,5 4,0 1,2 0,8 0,8 0,1 4,09

SJM162 9,6 8,0 13,5 21,4 13,0 17,4 7,7 5,4 2,5 0,3 0,4 0,6 0,1 3,52

E5 PONOVNO KARTICA 47 Kakšen se vam na splošno zdi življenjski standard brezposelnih? Uporabite isto lestvico.

(ne

izjemno slab

izjemno dober vem) (b.o.+) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

SJM082 7,2 10,7 16,6 21,2 15,2 14,7 5,1 3,7 2,1 0,5 1,2 1,9 0,0 3,37

SJM162 12,2 9,6 17,8 23,3 12,9 12,8 4,7 3,1 1,1 0,3 0,5 1,5 0,2 3,03

226



KARTICA 48 Ljudje imajo različne poglede na to, za kaj bi morala biti odgovorna država in za kaj ne. Za vsako od navedenih stvari z lestvico od 0 do 10 ocenite, kolikšna naj bo po vašem mnenju odgovornost države.

0 pomeni, da naj država za navedeno stvar sploh ne bi bila odgovorna, 10 pa, da naj bi bila za to odgovorna v celoti. Najprej - to da... (Preberi...) država naj sploh ne bi bila

država naj bi bila (ne (b.o.

odgovorna

odgovorna v celoti vem) +) povp.

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

88

77

E6

zagotovi primeren življenjski standard za starejše SJM082 0,2 0,1 0,5 0,9 1,3 4,7 5,3 13,8 19,9 18,6 34,4 0,2 0,1 8,34

SJM162 0,1 0,1 0,5 0,7 1,8 6,4 6,7 14,5 22,0 13,8 33,0 0,4 0,3 8,19

E7

zagotovi primeren življenjski standard za brezposelne SJM082 0,8 0,5 2,3 4,4 6,0 16,6 14,0 14,6 17,1 8,0 14,9 0,9 0,0 6,75

E8

zagotovi otroško varstvo zaposlenim staršem

SJM082 0,2 0,4 0,9 0,6 2,4 6,3 6,7 12,8 20,1 14,9 33,9 0,7 0,0 8,15

SJM162 0,4 0,3 0,8 0,7 1,7 5,2 5,1 12,0 20,0 15,8 36,4 1,1 0,5 8,31



Sedaj pa nekaj vprašanj o tem, kakšen vpliv imajo izdatki za socialno varnost

na različna področja življenja v Sloveniji. Z izdatki za socialno varnost

mislimo predvsem na izdatke na področju zdravstvenega in socialnega

varstva ter pokojnin.



KARTICA 49 S pomočjo kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v Sloveniji... (Preberi...) sploh

močno

ne

ne

(ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- vem, povp.

šam šam niti - niti šam šam b.o.+)

1

2

3

4

5

8

E9

... predstavljajo preveliko SJM082

4,6

29,5 25,9 32,3

2,7

4,9

2,99

breme za gospodarstvo

SJM162

6,7

32,7 25,1 27,5

4,3

3,9

2,90

E10 … preprečujejo širjenje

SJM082

3,9

41,2 26,5 21,7

2,2

4,6

2,76

revščine

SJM162

6,4

44,5 23,2 20,4

1,8

3,7

2,65

E11 … zagotavljajo pravič

SJM082

3,2

42,8 28,8 18,0

2,0

5,0

2,71

nejšo družbo

SJM162

5,6

43,1 24,5 21,0

2,2

3,8

2,70

E12 … predstavljajo prevelik SJM082

4,1

29,5 25,1 31,7

2,5

7,1

2,99

strošek za podjetja zaradi SJM162

5,0

38,1 21,6 26,6

4,7

4,1

2,87

davkov in prispevkov

227



PONOVNO KARTICA 49 In koliko soglašate ali ne soglašate s tem, da izdatki za socialno varnost v Sloveniji... (Preberi...) sploh

močno

ne

ne

(ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- vem, povp.

šam šam niti - niti šam šam b.o.+)

1

2

3

4

5

8

E13 ... ljudi polenijo

SJM082

7,5 42,7 20,9 23,1

2,5

3,3

2,69

SJM162

11,4 40,2 21,2 22,0

3,4

2,0

2,65

E14 … povzročajo, da so ljudje SJM082

4,4 33,7 25,3 29,9

2,8

4,9 2,93

manj pripravljeni pomagati SJM162

5,4 40,1 21,9 26,8

3,3

2,6

2,82

drug drugemu

E15 KARTICA 50 Če pomislite na ljudi, ki prihajajo živet v Slovenijo iz drugih držav, kdaj menite, da bi lahko pridobili enake socialne pravice kot državljani Slovenije. Izberite odgovor na tej kartici, ki je najbližje vašim pogledom.

(le en odgovor)

20082

20162

1 - takoj ob prihodu

4,0

4,1

2 - potem ko so eno leto bivali v Sloveniji, ne glede na to, ali so bili zaposleni, ali ne

4,7

7,7

3 - samo v primeru, da so bili vsaj leto dni zaposleni in so plačevali davke

31,3

33,1

4 - potem ko postanejo slovenski državljani

49,3

44,5

5 -

nikoli ne bi smeli dobiti enakih pravic

6,5

7,3

7 - (b.o.+)

0,3

0,3

8 - (ne vem)

3,8

3,0



KARTICA 51 S pomočjo te kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev o ljudeh v Sloveniji.

sploh

močno

ne

ne

(ne

sogla- sogla-

sogla- sogla- vem, povp.

šam šam niti - niti šam šam b.o.+)

1

2

3

4

5

8

E16 Večina brezposelnih si

SJM082 10,4 43,0 24,6 18,4

1,4

2,1 2,56

v resnici ne prizadeva najti SJM162 8,3 35,2 24,7 26,2

4,2

1,4 2,83

zaposlitve.

E17 Veliko ljudi z najnižjimi

SJM082 5,8 47,4 20,6 13,9

0,6 11,7 2,50

dohodki dobi manj podpore, SJM162 6,4 42,1 22,1 15,7

1,1 12,6 2,58

kot so jo po zakonu

upravičeni dobiti.

E18 Veliko ljudem uspe pridobiti SJM082 11,5 56,1 15,7 10,3

1,0

5,3 2,29

podporo, ki jim ne pripada. SJM162 13,4 51,1 15,7 13,2

1,4

5,2 2,35

228

F. Delo, družina, socialno-demografska



vprašanja … – blok F



Odgovarjajo vsi!

F1 Vključno z vami, koliko oseb redno živi v vašem gospodinjstvu (upoštevajte tudi otroke).

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - 1 oseba

7,4

8,5

8,9

9,6

10,0

11,0

11,8

10,3

02 - 2 osebi

17,9

19,4

21,0

24,7

23,5

26,7

28,0

27,9

03 - 3 osebe

22,7

22,7

24,1

20,2

23,1

21,7

20,8

20,4

04 - 4 osebe

30,9

31,6

27,2

24,4

26,3

25,0

23,3

24,4

05 - 5 oseb

12,9

11,0

11,5

12,1

10,1

9,0

9,9

11,1

06 - 6 oseb

4,6

4,2

4,7

5,8

5,1

4,5

3,8

3,7

07 - 7 oseb

1,6

1,4

1,2

1,9

0,9

1,4

2,0

1,5

08 - 8 oseb

0,9

0,4

0,7

0,5

0,2

0,4

0,2

0,3

09 - 9 oseb

0,4

0,1

0,2

0,2

0,2

0,2

0,1

0,2

10 - 10 oseb in več

0,4

0,2

0,3

0,4

0,3

0,1

0,3

0,2

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,2

0,2

0,2

0,0

0,1

88 - (ne vem)

0,3

0,4

0,1

0,1

0,0

0,0

0,0

0,0



ANKETAR/KA: Zberite podatke o anketirancu/ki (vprašanja F2, F3) in drugih družinskih članih (F2 - F4), od najstarejšega do najmlajšega. Prva oseba naj bo anketiranec/ka!



Vsak stolpec je ena oseba. Zaradi lažjega anketiranja si lahko v ustrezno polje vpišete njihovo ime ali začetnici.

F2 SPOL

F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen?

229

F4 KARTICA 58 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami?

SJM022





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n = 1519 n = 1390 n = 1099 n = 758 n = 304 n = 115

F2 Spol

moški

47,6

54,7

44,0

48,3

48,4

53,0

ženski

52,4

45,3

56,0

51,7

51,6

47,0

F3 Leto rojstva-starost

do 18 let

6,4

1,9

24,1

40,1

52,6

61,5

19 do 30 let

21,4

7,6

27,4

36,5

26,6

18,8

31 do 45 let

26,3

27,8

21,8

12,4

6,2

2,6

46 do 60 let

24,0

37,1

18,9

4,2

1,6

0,9

61 let in več

21,9

25,6

7,9

6,9

13,0

16,2

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

56,9

5,2

2,9

1,3

4,3

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

7,4

56,5

54,7

42,1

31,6

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

28,7

29,8

8,0

5,2

4,3

drug sorodnik

6,0

7,2

32,2

47,9

57,3

ni v sorodu

1,0

1,4

2,1

3,6

2,6

(ne vem)

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n = 51 n = 27 n = 12

n = 6

n = 4

n=2

F2 Spol

Moški

51,0

63,0

50,0

33,3

75,0

0,0

Ženski

49,0

37,0

50,0

66,7

25,0

100,0

F3 Leto rojstva- starost

do 18 let

56,3

76,0

50,0

66,7

75,0

50,0

19 do 30 let

18,8

4,0

16,7

16,7

0,0

0,0

31 do 45 let

2,1

8,0

8,3

0,0

0,0

50,0

46 do 60 let

2,1

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

20,8

12,0

25,0

16,7

25,0

0,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni rejenci)

20,8

20,8

50,0

33,3

25,0

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

2,1

4,2

0,0

16,7

0,0

0,0

drug sorodnik

66,7

66,7

41,7

50,0

75,0

100,0

ni v sorodu

10,4

8,3

8,3

0,0

0,0

0,0

(ne vem)

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

230

SJM042





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n = 1442 n = 1298 n = 1015 n = 694 n = 243 n = 86

F2 Spol

moški

46,0

54,7

44,4

51,6

49,0

54,7

ženski

54,0

45,3

55,6

48,4

51,0

45,3

F3 Leto rojstva-starost

do 18 let

7,5

2,2

27,0

45,6

53,7

72,9

19 do 30 let

19,2

7,7

25,0

36,4

32,0

16,5

31 do 45 let

25,4

29,5

22,9

11,1

9,0

4,7

46 do 60 let

22,9

33,8

20,4

5,9

2,0

2,4

61 let in več

25,0

26,8

4,7

1,0

3,3

3,5

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

59,4

4,0

3,9

2,4

1,1

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

7,6

56,3

51,1

35,5

26,4

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

26,9

29,7

7,3

6,1

1,1

brat/sestra (tudi polbrat/polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,8

3,6

28,0

26,9

27,6

drug sorodnik

3,3

5,0

8,3

26,1

40,2

ni v sorodu

0,9

1,4

1,3

2,9

3,4

(ne vem)

0,1

0,1

0,0

0,0

0,0

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n = 28

n = 8

n = 3

n = 3

n = 1

n=1

F2 Spol

Moški

64,3

25,0

33,3

33,3

100,0

100,0

Ženski

35,7

75,0

76,7

66,7

0,0

0,0

F3 Leto rojstva- starost

do 18 let

65,4

57,1

66,7

100,0

100,0

0,0

19 do 30 let

19,2

28,6

33,3

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

3,8

14,3

0,0

0,0

0,0

100,0

46 do 60 let

7,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

3,8

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni rejenci)

23,1

0,0

33,3

33,3

0,0

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

3,8

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat/sestra (tudi polbrat/polsestra,

posvojenec, rejenec)

23,1

25,0

33,3

33,3

0,0

0,0

drug sorodnik

42,3

50,0

33,3

33,3

100,0

100,0

ni v sorodu

7,7

25,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem)

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

231

SJM061





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=1476 n=1344 n=1034 n=678 n=276 n=106

F2 Spol

moški

45,2

54,5

45,6

46,6

50,4

49,1

ženski

54,8

44,1

51,5

49,1

44,2

45,3

(b.o.)

1,4

2,8

4,3

5,4

5,7

F3 Leto rojstva

do 18 let

7,5

1,2

23,6

43,1

47,8

49,1

19 do 30 let

18,3

8,0

28,2

35,0

33,0

29,2

31 do 45 let

22,4

25,8

23,0

11,8

7,6

5,7

46 do 60 let

26,6

36,2

16,9

5,9

2,9

1,9

61 let in več

25,3

26,2

5,1

1,6

4,7

5,7

(b.o.)

2,5

3,1

2,7

4,0

8,5

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

61,3

3,3

2,2

4,3

1,9

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

8,0

57,5

51,9

38,8

28,3

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

24,0

28,2

7,4

5,8

3,8

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,6

2,7

24,8

23,6

21,7

drug sorodnik

3,1

5,2

8,4

18,8

31,1

ni v sorodu

0,4

1,2

3,1

4,0

4,7

(b.o.)

1,6

1,8

2,2

4,7

8,5

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO:Ime ali začetnice

n=37

n=19

n=9

n=6

n=6

n=4

F2 Spol

moški

32,4

26,3

22,2

0,0

0,0

0,0

ženski

48,6

52,6

33,3

50,0

50,0

50,0

(b.o.)

18,9

21,1

44,4

50,0

50,0

50,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

59,5

47,4

22,2

0,0

0,0

0,0

19 do 30 let

10,8

15,8

11,1

16,7

16,7

0,0

31 do 45 let

5,4

0,0

11,1

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

0,0

15,8

11,1

0,0

0,0

0,0

61 let in več

2,7

0,0

0,0

16,7

16,7

25,0

(b.o.)

21,6

21,1

44,4

66,7

66,7

75,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

5,3

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 32,4

15,8

33,3

16,7

16,7

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

16,2

10,5

0,0

0,0

0,0

0,0

drug sorodnik

18,9

21,1

0,0

0,0

0,0

0,0

ni v sorodu

5,4

15,8

22,2

33,3

33,3

50,0

(b.o.)

27,0

31,6

44,4

50,0

50,0

50,0

232

SJM082





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=1286 n=1162 n=845 n=585 n=271 n=115

F2 Spol

moški

46,3

53,9

47,2

48,9

45,8

40,9

ženski

53,7

45,1

51,4

47,9

48,3

49,6

(b.o.)

0,0

1,0

1,4

3,2

5,9

9,6

F3 Leto rojstva

do 18 let

5,1

1,4

25,1

41,5

50,6

50,4

19 do 30 let

20,5

7,4

24,5

33,7

24,7

22,6

31 do 45 let

25,2

26,4

20,5

12,3

9,2

7,0

46 do 60 let

22,0

32,4

19,2

7,9

5,2

3,5

61 let in več

27,3

29,2

7,0

1,2

5,2

8,7

(ne vem, b.o.)

0,0

3,3

3,8

3,4

5,2

7,8

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

59,6

4,3

4,1

1,5

0,9

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

7,1

54,8

51,3

40,6

29,6

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

24,8

28,2

8,4

10,3

8,7

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,9

3,4

22,4

17,7

13,9

drug sorodnik

3,9

5,1

9,1

22,5

36,5

ni v sorodu

0,8

2,4

1,9

3,0

2,6

(ne vem, b.o.)

1,9

1,9

2,9

4,4

7,8

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO:Ime ali začetnice

n=41

n=16

n=10

n=8

n=7

n=5

F2 Spol

moški

41,5

25,0

40,0

37,5

14,3

0,0

ženski

36,6

31,3

10,0

0,0

14,3

0,0

(b.o.)

22,0

43,8

50,0

62,5

71,4 100,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

53,7

37,5

40,0

37,5

28,6

0,0

19 do 30 let

14,6

18,8

10,0

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

4,9

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

2,4

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

24,4

43,8

50,0

62,5

71,4 100,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

2,4

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 19,5

6,3

0,0

0,0

14,3

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

2,4

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

14,6

12,5

20,0

12,5

14,3

0,0

drug sorodnik

34,1

37,5

30,0

25,0

0,0

0,0

ni v sorodu

2,4

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

24,4

43,8

50,0

62,5

71,4 100,0

233

SJM101

Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=1403 n=1262 n=932 n=608 n=239

n=97

F2 Spol

moški

46,4

54,4

46,1

49,2

49,8

53,6

ženski

53,5

44,8

51,9

49,0

48,1

42,3

(b.o.)

0,1

0,7

1,9

1,8

2,1

4,1

F3 Leto rojstva

do 18 let

4,9

2,4

23,1

42,1

55,2

62,9

19 do 30 let

18,0

8,6

24,9

30,6

27,2

21,6

31 do 45 let

24,0

22,7

23,3

15,8

7,1

0,0

46 do 60 let

27,2

35,2

18,8

7,6

2,1

0,0

61 let in več

25,7

29,4

7,9

2,0

5,9

10,3

(ne vem, b.o.)

0,2

1,7

2,0

2,0

2,5

5,2

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

59,4

3,2

3,3

1,7

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

7,3

55,4

52,5

35,6

21,6

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

23,7

30,3

11,5

6,3

3,1

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

3,4

2,9

20,4

23,0

19,6

drug sorodnik

3,6

4,9

8,2

29,7

49,5

ni v sorodu

0,5

1,2

2,0

1,7

2,1

(ne vem, b.o.)

2,1

2,1

2,1

2,1

4,1

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=26

n=14

n=11

n=8

n=6

n=5

F2 Spol

moški

42,3

57,1

36,4

25,0

16,7

0,0

ženski

42,3

21,4

36,4

37,5

33,3

40,0

(b.o.)

15,4

21,4

27,3

37,5

50,0

60,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

69,2

57,1

54,5

50,0

50,0

40,0

19 do 30 let

11,5

14,3

9,1

12,5

0,0

0,0

31 do 45 let

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

19,2

28,6

36,4

37,5

50,0

60,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 23,1

28,6

27,3

25,0

16,7

20,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

11,5

7,1

9,1

12,5

16,7

20,0

drug sorodnik

50,0

42,9

36,4

25,0

16,7

0,0

ni v sorodu

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

15,4

21,4

27,3

37,5

50,0

60,0

234

SJM0122





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=

n=1119 n=783 n=510 n=196

n=83

F2 Spol

moški

45,9

52,2

42,5

47,6

45,4

44,6

ženski

54,1

47,5

56,7

51,4

53,1

50,6

(b.o.)

0,3

0,8

1,0

1,5

4,8

F3 Leto rojstva

do 18 let

4,9

1,4

25,7

45,7

56,1

71,1

19 do 30 let

16,5

4,8

24,1

32,9

28,6

15,7

31 do 45 let

23,2

23,2

20,4

11,8

9,7

6,0

46 do 60 let

27,4

36,6

21,2

5,5

0,0

0,0

61 let in več

27,8

32,4

6,1

1,6

3,6

1,2

(ne vem, b.o.)

0,0

1,4

2,4

2,6

2,0

6,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

61,3

4,9

2,5

1,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

7,9

56,6

52,9

32,1

30,1

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

25,3

28,2

7,3

5,1

3,6

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,3

2,0

26,9

29,6

21,7

drug sorodnik

3,5

6,3

8,4

27,0

34,9

ni v sorodu

0,3

1,4

1,2

3,6

4,8

(ne vem, b.o.)

0,5

0,6

0,8

1,5

4,8

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=27

n=10

n=5

n=3

n=3

n=3

F2 Spol

moški

55,6

10,0

60,0

33,3

0,0

0,0

ženski

29,6

70,0

0,0

0,0

33,3

33,3

(b.o.)

14,8

20,0

40,0

66,7

66,7

66,7

F3 Leto rojstva

do 18 let

63,0

60,0

60,0

33,3

33,3

33,3

19 do 30 let

7,4

20,0

0,0

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

3,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

3,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

22,2

20,0

40,0

66,7

66,7

66,7

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 11,1

20,0

0,0

0,0

0,0

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

25,9

30,0

60,0

33,3

33,3

33,3

drug sorodnik

44,4

30,0

0,0

0,0

0,0

0,0

ni v sorodu

3,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

14,8

20,0

40,0

66,7

66,7

66,7

235

SJM0141





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=1224 n=1080 n=737 n=483 n=198

n=77

F2 Spol

moški

46,0

54,8

45,6

47,4

54,0

46,8

ženski

54,0

45,4

54,1

51,8

45,5

51,9

(b.o.)

0,0

0,1

0,3

0,8

0,5

1,3

F3 Leto rojstva

do 18 let

3,8

1,0

26,7

42,2

55,6

62,3

19 do 30 let

16,4

5,2

25,0

34,0

26,8

22,1

31 do 45 let

20,6

21,5

17,6

12,0

4,5

2,6

46 do 60 let

26,9

37,2

21,2

6,6

5,6

0,0

61 let in več

32,3

33,5

6,9

1,9

4,0

6,5

(ne vem, b.o.)

0,0

1,6

2,5

3,3

3,5

6,5

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

66,6

3,1

5,4

1,0

2,6

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

4,7

58,9

54,5

50,0

40,3

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

22,6

27,4

8,3

7,6

2,6

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,2

4,7

21,5

17,7

15,6

drug sorodnik

4,2

4,7

7,0

20,7

37,7

ni v sorodu

0,6

0,8

2,5

2,5

0,0

(ne vem, b.o.)

0,2

0,3

0,8

0,5

1,3

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=31

n=7

n=4

n=3

n=3

n=1

F2 Spol

moški

71,0

14,3

50,0

0,0

0,0

0,0

ženski

25,8

85,7

50,0

100,0

100,0

100,0

(b.o.)

3,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

58,1

57,1

25,0

33,3

33,3

0,0

19 do 30 let

12,9

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

6,5

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

6,5

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

16,1

42,9

75,0

66,7

66,7

100,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

3,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 25,8

57,1

25,0

66,7

33,3

100,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

6,5

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

12,9

14,3

0,0

33,3

0,0

0,0

drug sorodnik

48,4

14,3

75,0

0,0

66,7

0,0

ni v sorodu

0,0

14,3

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

3,2

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

236

F2 SPOL

F3 Katerega leta ste bili rojeni / je bila rojena / je bil rojen?

F4 KARTICA 57 V kakšnem sorodstvenem odnosu je z vami?

SJM0162





Od najstarejše do najmlajše osebe



Oseba

01

02

03

04

05

06

anketiranec/ka

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=1307 n=1173 n=808 n=542 n=223

n=78

F2 Spol

moški

45,8

55,9

46,5

44,6

51,1

50,0

ženski

54,2

43,8

53,2

55,0

48,0

47,4

(b.o.)

0,0

0,3

0,2

0,4

0,9

2,6

F3 Leto rojstva

do 18 let

4,7

1,2

27,7

46,9

55,6

60,3

19 do 30 let

15,5

6,1

24,9

32,5

25,6

24,4

31 do 45 let

22,2

20,6

17,1

11,6

9,0

3,8

46 do 60 let

28,1

38,0

22,6

5,2

3,1

2,6

61 let in več

29,6

32,5

5,9

1,7

3,1

3,8

(ne vem, b.o.)

0,0

1,7

1,7

2,3

3,5

5,2

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

66,2

4,6

3,3

4,0

3,8

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci)

5,5

59,4

55,2

45,7

25,6

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

22,9

27,5

6,3

5,8

5,1

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

1,2

2,6

24,5

20,6

25,6

drug sorodnik/ca

3,3

4,2

6,8

21,5

32,1

ni v sorodu

0,7

1,5

3,1

0,9

5,1

(ne vem,b.o.)

0,2

0,2

0,8

1,3

2,6

237

Oseba

07

08

09

10

11

12

NEOBVEZNO: Ime ali začetnice

n=30

n=10

n=6

n=3

n=2

n=1

F2 Spol

moški

46,7

50,0

16,7

33,3

50,0

0,0

ženski

50,0

40,0

66,7

33,3

0,0

0,0

(b.o.)

3,3

10,0

16,7

33,3

50,0

100,0

F3 Leto rojstva

do 18 let

73,3

60,0

50,0

66,7

50,0

0,0

19 do 30 let

10,0

10,0

16,7

0,0

0,0

0,0

31 do 45 let

0,0

10,0

0,0

0,0

0,0

0,0

46 do 60 let

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

61 let in več

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

9,9

20,0

33,4

33,3

50,0

100,0

F4 Odnos, sorodstvo

mož / žena / partner

0,0

10,0

0,0

0,0

0,0

0,0

sin / hči (tudi pastorki / posvojeni / rejenci) 20,0

30,0

0,0

0,0

0,0

0,0

mama / oče / tašča / tast / starši partnerja

6,7

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

brat / sestra (tudi polbrat / polsestra,

posvojenec, rejenec)

20,0

20,0

0,0

0,0

0,0

0,0

drug sorodnik

46,7

30,0

83,3

66,7

50,0

0,0

ni v sorodu

3,3

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

(ne vem, b.o.)

3,3

10,0

16,7

33,3

50,0

100,0

F5 KONTROLNO VPRAŠANJE:

20101

20122

20141

20162

1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM /

PARTNERJEM (šifri 01 pri F4)

59,5

58,8

63,2

64,5

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

40,5

41,2

36,8

35,5



Preskok: Če je odgovor na vprašanja F5=1

F6 KARTICA 59 Povedali ste, da živite z zakoncem / partnerjem/ko.

Kateri od naslednjih opisov najbolj ustreza vaši sedanji situaciji?

20101

20122

20141

20162

n=835

n=739

n=773

n=843

1 - poročen

81,6

81,1

79,2

75,0

2 - registrirana istospolna

partnerska skupnost

-

0,0

0,1

0,2

3 - zunajzakonska partnerska skupnost

17,5

18,4

19,9

24,1

6 -

ločen/-a, razvezan/-a

0,5

0,4

0,1

0,1

7 - (b.o.+)

0,4

0,0

0,5

0,6

8 - (ne vem)

0,1

0,1

0,1

0,0

238



Preskok: Če odgovor na vprašanja F6 ni 3

F7 Ali ste kdaj živeli s partnerjem/ko, ne da bi bili z njim / njo poročeni?

20101

20122

20141

20162

n=1254

n=1121

n=1066

n=1099

1 - da

22,2

23,9

25,9

26,9

2 - ne

75,4

75,2

73,3

72,7

7 -

(b.o.+)

2,4

0,9

0,8

0,4

8 - (ne vem)

0,0

0,0

0,1

0,0



Odgovarjajo vsi!

F8 Ste se kdaj ločili?

20101

20122

20141

20162

1 - da

9,0

7,7

8,7

7,1

2 - ne

90,2

91,5

90,8

92,7

7 -

(b.o.+)

0,8

08

0,5

0,3

F9 KONTROLNO VPRAŠANJE:

20101

20122

20141

20162

1 - ANKETIRANEC ŽIVI Z ZAKONCEM /

PARTNERJEM

59,5

58,8

63,2

64,5

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

40,5

41,2

36,8

35,5

F10 KONTROLNO VPRAŠANJE:

20101

20122

20141

20162

n=835

n=739

n=773

n=843

1 - ANKETIRANEC ŽIVI V IZVENZAKON-

SKI SKUPNOSTI

17,5

18,4

19,9

24,1

2 - VSI OSTALI ODGOVORI

82,5

81,6

80,1

75,9



Vprašaj, če ne živi z zakoncem ali partnerjem/ko ali če živi

v zunajzakonski skupnosti!

F11 KARTICA 60 Vprašanje se nanaša na vaš uradni zakonski stan in ne na to, s kom živite. Kaj od naštetega najbolje opisuje vaš uradni zakonski stan?

20101

20122

20141

20162

n=717

n=654

n=605

n=667

1 - poročen/-a

2,2

1,2

2,1

1,0

2 -

registrirana istospolna

partnerska skupnost

0,0

0,0

0,0

0,3

4 - ločen/-a, razvezan/-a

10,5

10,6

10,1

7,9

5 -

vdovec, vdova

16,3

18,5

18,0

15,4

6 -

nič od tega (nikoli poročen/-a ali v regi-

strirani istospolni partnerski skupnosti)

65,7

64,7

67,8

73,0

7 - (b.o.+)

5,0

4,1

1,5

1,7

8 - (ne vem)

0,3

0,9

0,5

0,4

239

F12 KONTROLNO VPRAŠANJE:



Glede na družinsko tabelo (f4) kodirajte:

20061

20082

20101

20122

20141

20162

1 - Pri anketirancu doma živijo otroci.

(šifra 02 pri F4 – sin/hči, pastor/ka,

posvojenec/ka, rejenec/ka)

50,2

47,5

48,5

44,4

42,7

45,9

2 - Pri anketirancu doma

ne živijo otroci.

49,8

50,3

51,5

55,6

57,3

54,1

9-

(brez odgovora)

0,0

2,2

0,0

0,0

0,0

0,0



Preskok: odgovarjajo tisti, pri katerih doma trenutno NE živijo otroci!

F13 Ali so v vašem gospodinjstvu kdaj živeli otroci (vaši, posvojeni, pastorki, rejenci)?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=616 n=699 n=735 n=647 n=723 n=699 n=701 n=707

1 - da

50,6

53,9

39,0

42,0

44,1

53,8

49,5

46,3

2 - ne

49,4

45,4

43,5

48,8

48,3

44,9

46,1

50,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

17,1

9,0

7,3

0,7

4,3

2,9

8 - (ne vem)

0,0

0,7

0,3

0,2

0,3

0,6

0,1

0,0



Odgovarjajo vsi!

F14 KARTICA 61 Kako bi opisali območje, na katerem živite?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - veliko mesto

6,3

9,2

8,0

9,5

8,5

17,3

12,7

11,9

2 - predmestje ali obrobje

velikega mesta

17,1

14,1

17,4

13,8

18,2

8,9

7,4

9,6

3 - manjše mesto

21,0

22,6

19,2

22,4

18,5

19,0

23,5

21,4

4 - vas

45,6

43,4

46,7

46,0

43,5

47,7

51,1

51,2

5 - kmetija ali hiša na

deželi

9,1

10,3

8,5

7,9

11,0

6,8

5,2

5,7

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,0

0,3

0,1

0,2

0,0

0,1

8 - (ne vem)

1,0

0,4

0,2

0,1

0,1

0,2

0,0

0,2

240

F15 KARTICA 62 Katera je zadnja šola, ki ste jo končali, redno ali izredno?

20162

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3

razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,2

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

2,3

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

19,2

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

18,7

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz.

drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

25,0

05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

8,8

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

6,6

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

4,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

10,7

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,8

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialistič-

nem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1

leto.

0,5

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,5

12 - Doktorat

0,6

55 - (drugo)

0,1

77 - (zavrnitev)

0,3

88 - (ne vem)

0,0

241

Dosedanje meritve:

20101 20122 20141

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj

0,6

0,2

0,2

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3

razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

3,5

3,0

2,9

02 - Osnovnošolska izobrazba (ima spričevalo o končani OŠ) 19,7 19,4 19,5

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz.

osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

21,0 19,6 19,6

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehni-

ško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

25,9 24,3 24,8

05 - Srednja splošna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

8,1

9,8

8,7

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

6,3

6,8

6,6

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 3,6

5,1

4,7

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

8,6

9,8 10,9

09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,6

0,3

0,2

10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,2

0,9

1,0

11 - Doktorat

0,4

0,5

0,5

55 - (drugo)

0,0

0,1

0,0

88 - (ne vem)

0,0

0,2

0,1

99 - (b.o.)

0,2

0,2

0,3

242

Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

20082

0 - nedokončana osnovna šola

5,1

4,8

3,3

3,0

1 - dokončana osnovna šola



24,9

25,5

24,6

25,3

2 - 2-3 letna poklicna šola

23,7

24,1

23,0

21,0

3 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija,

štiriletna strokovna šola

31,0

30,1

29,3

29,7

4 - 2-letna višja (strokovna) šola

5,5

5,0

6,0

6,7

5 - visoka šola ali fakulteta

8,5

9,6

12,6

12,9

6 - magisterij, doktorat

0,7

0,8

1,2

1,2

8 - (ne vem)

0,6

0,2

0,1

0,1

9 -

(brez odgovora)

0,0

0,0

0,1

0,2



Odgovarjajo vsi!

F16 Koliko let je trajalo vaše šolanje bodisi redno ali izredno? Prosimo, izrazite število v celih letih in upoštevajte tudi obvezno izobrazbo.



Pri meritvah od 2000 do 2008 še dodatna opomba:(ANKETAR: upoštevajte tudi dokončane letnike šolanja pri anketiranih dijakih in študentih) 20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 -

do 4 leta

2,3

3,6

3,6

3,7

3,0

3,7

1,3

1,0

2 -

od 5 do 8 let

23,4

23,1

20,1

21,3

18,8

17,8

17,3

15,7

3 -

od 9 do 10 let

7,3

6,9

7,2

7,0

5,6

5,9

6,0

5,7

4 -

od 11 do 12 let

38,4

37,9

36,4

34,3

40,4

40,2

41,3

38,7

5 -

od 13 do 16 let

20,5

20,2

21,3

22,9

20,6

20,5

21,7

25,5

6 -

17 in več let

7,8

7,5

10,5

10,1

10,9

11,5

12,3

12,9

7 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,3

0,2

0,4

0,4

0,0

0,5

8 -

(ne vem)

0,2

0,7

0,7

0,4

0,2

0,1

0,2

0,1

243

F17a KARTICA 63 Kaj od naštetega opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj?

(Seštevek več odgovorov)

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - opravlja plačano delo, tudi

če je bil/-a na dopustu

(zaposlen/-a samozapo-

slen/-a, dela za svoje

družinsko podjetje)

47,2 46,8 44,8 49,9 46,8 43,1 43,1 49,7

02 - se izobražuje (tudi če je

trenutno na šolskih počitnicah;

gre za izobraževanje, ki ga ne

plačuje delodajalec)

18,9 20,8 18,8 17,7 16,1 14,4 13,2 14,2

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je

iskal/-a delo

4,5

3,3

5,0

2,8

4,1

6,5

5,3

4,8

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno

iskal/-a dela

3,4

3,1

4,3

3,0

4,1

2,9

3,1

3,6

05 - trajno bolan/-a ali delovno

nezmožen/-a

2,7

1,3

2,0

1,5

1,8

1,8

1,3

1,3

06 - upokojen/-a

26,5 30,1 29,9 31,3 29,9 33,2 36,1 31,0

07 - prostovoljno dela v skupnosti

0,8

0,6

0,7

5,2

3,8

0,0

-

-

08 - opravlja gospodinjska dela,

skrbi za otroke ali druge

osebe

21,5 21,2 32,7 30,8 30,1 19,2 23,2 39,7

09 - (drugo)

2,3

2,0

1,8

2,2

2,0

1,7

1,7

3,0

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,5

0,3

0,1

0,2

0,2

0,2

88 - (ne vem)

0,0

0,1

0,5

0,1

0,1

0,0

0,1

0,0

F17b KONTROLNO VPRAŠANJE:

20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - več kot ena obkrožena šifra pri F17a

35,0

35,8

32,2

20,8

23,5

41,4

2 - le ena obkrožena šifra pri F17a

64,1

63,8

67,6

78,9

76,1

48,5

9 -

(b.o.)

0,9

0,4

0,2

0,2

0,3

0,2

244



Vprašaj, če je kodiran odgovor F17b = 1!

F17c PONOVNO KARTICA 63 In kaj od naštetega najbolje opisuje vašo delovno aktivnost v zadnjem tednu dni? Prosimo, navedite le en odgovor.

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=572 n=415 n=517 n=460 n=452 n=265 n=288 n=541

01 - opravlja plačano delo,

tudi če je bil na dopustu

(zaposlen/-a, samozaposlen/a,

dela za svoje družinsko

podjetje)

37,6 49,4 48,9 45,7 46,2 37,7 50,0 51,2

02 - se izobražuje (tudi če je trenu-

tno na šolskih počitnicah; gre

za izobraževanje, ki ga ne

plačuje delodajalec)

17,1 13,7

9,7 10,4

8,8

7,2

4,2

5,7

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je

iskal/-a delo

2,3

1,7

1,9

2,2

2,4

2,6

1,7

2,6

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno

iskal/-a dela

1,6

1,2

1,5

0,7

1,1

0,8

0,0

1,3

05 - trajno bolan/-na ali delovno

nezmožen/-na

2,4

1,0

0,8

0,7

1,3

1,5

1,4

0,6

06 - upokojen/-a

17,7 22,9 12,4 16,5 21,0 20,0 17,4 18,7

07 - prostovoljno delo v skupnosti 0,9

0,0

0,4

1,1

0,7

0,0

-

-

08 - opravlja gospodinjska dela,

skrbi za otroke ali druge

osebe

18,9

9,2 22,8 20,0 13,9 23,8 19,8 17,7

09 - (drugo)

0,7

0,7

0,2

0,9

0,9

0,4

0,7

1,1

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

1,0

1,3

3,5

6,0

3,8

0,9

88 - (ne vem)

0,9

0,2

0,4

0,7

0,0

0,0

1,0

0,2

F17d KONTROLNO VPRAŠANJE:

20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - ANKETIRANEC OPRAVLJA

PLAČANO DELO (F17a = 01) 44,8

49,7

46,7

43,0

43,0

49,6

2 - ANKETIRANEC NE OPRAVLJA

PLAČANEGA DELA ( pri F17a ni 01) 55,2

50,0

53,3

57,0

57,0

50,4

9 -

(b.o.)

0,0

0,3

0,0

0,0

0,0

0,0

245

F18 Ali lahko še enkrat preverimo, ali ste v zadnjih sedmih dneh opravili kakršnokoli plačano delo (vsaj uro ali več)?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=823 n=1002 n=815 n=643 n=748 n=717 n=698 n=659

1 - da

13,1

27,1

6,4

1,9

2,7

1,5

1,9

2,7

2 - ne

86,9

72,8

91,0

95,6

95,6

95,5

96,7

94,2

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

2,3

2,5

1,7

2,8

1,4

3,0

8 - (ne vem)

0,0

0,1

0,2

0,0

0,0

0,1

0,0

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F18 ni 1!

F19 Ste kdaj prej imeli plačano delo?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=739 n=744 n=763 n=615 n=715 n=706 n=675 n=641

1 - da



71,0

66,3

70,1

73,5

74,3

70,8

76,3

74,3

2 - ne

29,0

33,6

26,3

25,4

24,9

27,9

23,6

22,6

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

3,5

1,0

0,7

1,3

0,1

3,1

8 - (ne vem) 0,0

0,1

0,0

0,2

0,1

0,0

0,0

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F19 = 1!

F20 Katerega leta ste imeli zadnje plačano delo, zaposlitev?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=535 n=503 n=535 n=452 n=532 n=509 n=515 n=496

01 - do 1980

12,3

14,1

9,2

8,6

5,5

4,1

4,1

3,0

02 - od 1981 do 1990

22,1

22,7

22,2

19,0

15,4

11,4

11,5

10,9

03 - od 1991 do 2000

37,8

32,0

31,2

32,7

31,4

23,4

27,0

25,2

04 - od 2001 do 2010

24,9

28,0

32,9

37,4

45,1

57,0

33,4

24,8

05 - od 2011 dalje

-

-

-

-

-

-

21,7

30,0

77 - (b.o.+)

0,0

0,0

0,0

0,0

0,8

2,0

0,2

4,4

88 - (ne vem)

3,0

3,2

4,5

2,0

1,9

2,2

2,1

1,6

246



ANKETAR/KA: Če je anketiranec/ka sedaj zaposlen/a ali opravlja plačano delo (šifra 1 pri F17a ali F18), se vprašanja F21 do F34a nanašajo na njegovo / njeno sedanjo zaposlitev. Če sedaj ni zaposlen/a, a je prej bil/a (šifra 1 pri F19), se nanašajo vprašanja F21 do F34a na njegovo / njeno zadnjo zaposlitev.



Če ima anketiranec/ka več kot eno zaposlitev, naj odgovarja za tisto, ki obsega več ur na teden. Če ima anketiranec/ka dve povsem enakovredni zaposlitvi pa naj odgovarja za tisto, za katero prejema boljše plačilo.



Na vprašanja od F21 do 35 Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni!

F21 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... Preberi…

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1294 n=1170 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

1 - delate/ ste delali

za koga drugega 89,1

90,7

89,9

88,0

88,2

86,8

87,7

87,9

2 - ste (bili)

8,3

5,9

6,4

6,7

7,6

8,9

8,5

8,4

samozaposleni

3 - delate v družinskem



podjetju

2,3

3,1

3,1

4,3

2,5

3,4

2,8

3,2

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,6

0,9

1,6

0,5

0,9

0,6

8 - (ne vem) 0,3

0,3

0,4

0,2

0,2

0,5

0,0

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F21 = 2!

F22 Koliko ljudi zaposlujete / ste zaposlovali (če sploh)?

20141

20162

n=90

n=98

1 - 0 ljudi

36,7

42,9

2 - 1

31,1

27,6

3 - 2

10,0

8,2

4 - 3 do 5 ljudi

13,3

10,2

5 - 6 in več

7,8

6,1

7 - (b.o.+)

0,0

5,1

8 - (ne vem)

1,1

0,0



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

20082

20101

20122

n=80

n=71

n=80

n=75

n=93

n=94

01 - 0 ljudi

18,8

43,7

31,3

38,7

29,0

44,7

02 - do 5 ljudi

55,0

45,1

50,0

42,7

47,3

48,9

03 - 6 do 10 ljudi

10,0

5,6

2,5

4,0

2,2

4,3

04 - 11 ljudi in več

16,3

4,2

10,0

5,3

3,3

2,2

88 - ne vem

0,0

1,4

0,0

0,0

2,2

0,0

99 - (b.o.)

0,0

0,0

6,3

9,3

16,1

0,0

247



Preskok: Na F23 ne odgovarjajo (nekdaj) samozaposleni!

F23 Ali imate / ste imeli pogodbo za... Preberi…

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1191 n=1118 n=1155 n=1048 n=1111 n=966 n=954 n=1061

1 - nedoločen čas

78,0

74,9

73,9

72,4

79,0

80,5

82,4

82,0

2 - določen čas

19,8

13,7

15,3

14,7

14,0

15,2

12,9

12,7

3 - nimam/nisem



imel(a) pogodbe

0,0

10,4

10,1

11,0

6,2

3,3

4,3

4,9

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,5

1,3

0,3

0,4

0,2

0,2

8 - (ne vem)

2,2

1,1

0,2

0,6

0,5

0,5

0,2

0,2



Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni!

F24 Koliko ljudi je (bilo) zaposlenih v podjetju, organizaciji, kjer delate (ste delali)?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1288 n=1178 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

1 - manj kot 10

22,7

19,1

18,6

20,5

20,4

23,0

22,1

22,4

2 - 10 do 24

9,7

10,1

10,1

10,6

8,9

8,9

11,0

9,4

3 - 25 do 99

20,2

18,3

20,9

20,2

21,7

20,3

18,6

22,1

4 - 100 do 499

22,4

25,6

21,5

22,6

23,0

20,9

22,8

20,6

5 - 500 ali več

22,6

24,3

24,2

22,5

22,4

24,0

22,5

23,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,7

1,1

1,8

0,6

0,9

0,6

8 - (ne vem)

2,5

2,6

3,9

2,5

1,9

2,4

2,1

1,3

F25 Ali pri svojem delu tudi nadzorujete (ste nadzorovali) delo drugih zaposlenih oz. ste (bili) zanj odgovorni?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1293 n=1180 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

1 - da

38,0

38,1

37,5

34,4

33,2

32,8

34,4

34,7

2 - ne

61,6

61,8

61,4

64,4

64,5

66,7

64,7

65,0

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,6

1,1

1,7

0,5

0,9

0,4

8 - (ne vem) 0,4

0,1

0,4

0,2

0,6

0,0

0,0

0,0



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F25 = 1!

F26 Koliko podrejenih imate (ste imeli) pri svojem delu?

20162

n=403

1 - manj kot 10

66,7

2 - 10 do 24

17,1

3 - 25 do 99

9,9

4 - 100 do 499

3,2

5 - 500 ali več

1,7

7 - (b.o.+)

0,5

8 - (ne vem)

0,7

248



Dosedanje meritve:

20141

n=363

1 - 0 ljudi

2,2

2 - 1–2

19,6

3 - 3 do 5 ljudi

27,3

4 - 6 do 10 ljudi

18,2

5 -

11 do 20 ljudi

12,1

6 -

21 ljudi in več

18,7

7 -

(b.o.+)

-

8 - (ne vem)

1,9



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

20082

20101

20122

n=485

n=446

n=466

n=386

n=406

n=353

01 - 0 ljudi

4,1

6,5

3,0

1,3

2,0

4,5

02 - do 5 ljudi

54,0

45,8

47,9

53,4

47,5

50,1

03 - 6 do 10 ljudi

15,7

19,1

16,7

16,6

22,2

17,8

04 - 11 ljudi in več

26,2

24,6

25,8

25,4

22,9

24,9

88 - (ne vem)

0,0

4,0

5,6

2,3

3,9

0,6

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

1,1

1,0

1,5

2,0



Odgovarjajo vsi zaposleni in nekdaj zaposleni!



KARTICA 64 Prebrali vam bomo nekaj stvari v zvezi z vašim delom, zaposlitvijo. Prosimo ocenite, koliko vam vaši predpostavljeni pri delu dopuščajo (so dopuščali)... Preberi…

sploh nimam / nisem imel(a)

v celoti vplivam/sem (b.o. (ne

vpliva na to

vplival(a) na to +) vem)

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

F27 da se sami odločate, kako si boste organizirali delo čez dan SJM022 21,0

6,2

5,0

5,6

3,2 10,0

3,2

8,2 15,6

7,5 14,3

0,0

0,1

SJM042 19,4

5,6

4,4

4,7

3,8

9,2

4,2

7,7 11,9

7,6 20,7

0,0

0,9

SJM061 15,4

4,3

4,1

4,7

2,7 10,1

4,8

7,8 13,0 10,5 21,0

1,1

0,5

SJM082 17,0

6,6

4,5

3,0

2,9

9,4

5,2

7,4 13,4

8,4 20,5

1,2

0,5

SJM101 22,3

4,1

3,8

3,7

3,0

9,3

4,4

6,9 11,8

7,6 21,0

1,9

0,3

SJM122 13,9

4,2

4,0

4,5

2,3

9,5

3,6

8,7 13,6

8,0 27,0

0,5

0,4

SJM141 17,8

4,0

2,6

2,4

1,6 10,5

5,4

9,6 13,8

7,9 23,1

0,9

0,6

SJM162 14,8

2,8

2,7

3,7

2,0 10,0

4,6

7,1 18,0

9,1 24,7

0,5

0,1

F28 da vplivate na odločitve o delovanju organizacije SJM042 34,0

9,4

8,6

8,3

4,0

8,3

4,6

4,9

6,8

2,6

7,4

0,0

1,2

SJM061 28,5

9,5

8,1

7,1

4,4 10,7

4,9

6,4

6,4

3,4

8,7

1,2

0,6

SJM082 25,1 12,0

8,2

6,3

5,4 10,6

4,9

5,7

6,4

2,6 11,0

1,3

0,4

SJM101 33,7

6,8

7,0

5,6

4,3 10,5

5,1

5,1

6,5

3,3

9,6

2,0

0,7

SJM122 28,8

7,9

7,1

5,6

4,2

8,1

5,1

7,3

8,7

3,0 13,1

0,4

0,8

SJM141 32,6

6,6

5,6

5,4

3,2 10,6

6,0

6,3

7,3

2,9 12,0

0,8

0,7

SJM162 26,0

4,9

6,5

6,5

4,6 11,7

6,5

7,9

8,3

4,0 12,0

0,5

0,7

249

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

F27 povprečna ocena

5,09

5,44

5,89

5,63

5,40

6,21

5,95

6,31

F28 povprečna ocena

-

3,25

3,68

3,82

3,59

4,10

3,90

4,36

F29 Navedite število delovnih ur, ki jih morate tedensko opraviti (ste jih morali opraviti) po pogodbi, pri čemer ne upoštevajte plačanih ali neplačanih nadur.

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1266 n=1172 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

povprečno število ur:

40,41 40,68 40,10 39,22 39,54 39,68 40,34 39,52

F30 Ne glede na število ur, ki jih morate opraviti po pogodbi, ocenite, koliko ur na teden običajno dejansko opravite (ste opravili), vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami.

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=1243 n=1142 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

povprečno število ur:

45,54 44,19 44,80 43,15 43,58 41,61 45,53 45,09

F31 Kaj podjetje ali organizacija, za katero delate (ste delali), predvsem proizvaja oz. kaj je (bila) njena poglavitna dejavnost?

Podatki so v datoteki!

F32 KARTICA 65 V kakšnem tipu podjetja ali organizacije, ki so navedene na tej kartici, delate (ste delali)?

20082 20101 20122 20141 20162

n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

1 - državna ali občinska uprava



5,5

8,7

12,5

8,3

8,6

2 - ostali javni sektor

(npr. izobraževanje in zdravstvo)

10,7

12,5

10,8

14,6

16,5

3 - podjetje v državni lasti

31,7

29,2

25,1

28,9

22,7

4 - podjetje v zasebni lasti



42,7

40,1

42,0

38,7

43,9

5 - samozaposlen

4,7

5,5

6,6

6,0

5,9

6 -

drugo





1,2

1,1

1,7

1,6

1,6

7 -

(b.o.+)

2,0

1,6

0,4

0,5

0,4

8 - (ne vem)

1,4

1,2

0,9

1,3

0,4

250

F33 Kakšen je (bil) naziv vašega delovnega mesta?

F34 Kakšno delo pretežno opravljate (ste opravljali) v okviru tega delovnega mesta?

F34a Kakšno usposabljanje ali kvalifikacije so (bile) potrebne za opravljanje tega dela?

SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 SJM162

n=1291 n=1173 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1163

0 - vojaški poklici

0,0

0,0

0,4

0,5

0,3

0,5

0,2

0,4

1 - zakonodajalci /

zakonodajalke, visoki

uradniki / visoke ura-

dnice, menedžerji /

menedžerke

6,4

6,0

7,7

4,9

5,8

6,3

5,6

4,7

2 - strokovnjaki /

strokovnjakinje

12,6

14,6

13,7

14,7

14,5

12,7

15,0

16,1

3 - tehniki/tehnice in drugi

strokovni sodelavci/

druge strokovne

sodelavke

14,6

13,9

13,1

15,4

15,5

17,3

17,7

12,2

4 - uradniki / uradnice

11,0

12,7

12,0

8,7

8,3

8,0

6,7

11,1

5 - poklici za storitve,

prodajalci / prodajalke 13,0

14,0

12,9

13,5

13,2

13,2

13,8

16,5

6 - kmetovalci / kmetoval-

ke, gozdarji / gozdar-

ke, ribiči / ribičke,

lovci / lovke

2,6

1,0

1,3

1,6

1,2

1,5

1,1

2,1

7 - poklici za neindustrijski

način dela

18,9

19,7

18,4

12,3

16,1

13,9

11,2

12,2

8 - upravljavci / upravljav-

ke strojev in naprav,

industrijski izdelovalci

/ ind. izdelovalke in

sestavljavci / sesta-

vljavke

11,8

7,2

9,8

9,8

10,1

17,5

11,8

13,6

9 - poklici za preprosta

dela

9,1

10,9

9,2

10,7

11,1

7,2

10,7

8,3

99 - (b.o.+)

0,0

0,0

1,5

7,8

4,0

1,9

6,2

2,9

251

F35 Ali ste v zadnjih desetih letih najmanj 6 mesecev skupaj opravljali kakršnokoli plačano delo v drugi državi?

20042 20061

20082

20101

20122

20141

20162

n=1179 n=1242 n=1123 n=1224 n=1060 n=1054 n=1162

1 - da



4,1

4,2

3,6

2,5

2,5

3,5

5,6

2 - ne

95,9

94,6

95,3

96,0

97,0

96,1

94,1

7 -

(b.o.+)

0,0

1,1

1,0

1,5

0,5

0,4

0,4

8 - (ne vem)

0,0

0,1

0,2

0,0

0,0

0,0

0,0



Odgovarjajo vsi!

F36 Ali ste bili kdaj brezposelni in ste iskali zaposlitev več kot tri mesece?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

23,6

22,6

25,7

23,8

25,1

25,1

26,6

27,4

2 - ne

75,3

76,4

73,8

75,7

74,5

74,5

72,7

72,3

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,2

0,4

0,1

0,3

0,4

0,3

8 - (ne vem)

1,1

1,1

0,3

0,2

0,3

0,2

0,3

0,1



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F36 = 1!

F37 Ali je katero od teh obdobij trajalo 12 mesecev ali več?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=388 n=352 n=379 n=306 n=352 n=319 n=325 n=358

1 - da



47,3

45,7

55,9

46,7

51,7

61,1

56,0

53,9

2 - ne

52,7

54,0

43,0

52,0

47,2

36,4

43,7

45,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,5

0,0

0,6

1,6

0,3

0,0

8 - (ne vem)

0,0

0,3

0,5

1,3

0,6

0,9

0,0

0,3

F38 Ali je bilo katero od teh obdobij v zadnjih 5 letih?



ANKETAR/KA: gre za obdobja daljša od treh mesecev iz vprašanja F36

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=388 n=352 n=379 n=306 n=352 n=319 n=325 n=358

1 - da



49,7

48,4

50,9

48,0

42,6

48,9

50,5

45,5

2 - ne

50,3

51,3

47,5

51,6

56,0

49,8

49,5

54,5

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

1,3

0,0

1,1

1,3

0,0

0,0

8 - (ne vem)

0,0

0,3

0,3

0,3

0,3

0,0

0,0

0,0

252



Odgovarjajo vsi!

F39 Ali ste zdaj oz. ste kdaj prej bili član/ica sindikata ali podobne organizacije?

Če da, ali ste član/ica sedaj, ali ste bili član/ica, pa niste več?

SJM022 SJM042 SJM061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da, sedaj sem

22,6

19,9

16,7

15,6

16,7

13,4

11,8

12,8

2 - da, prej sem bil

32,7

31,6

34,3

33,2

33,3

32,1

39,9

37,2

3 - ne

43,8

46,8

48,1

50,3

49,2

54,1

47,7

49,4

7 -

(b.o.+)

0,9

1,7

0,5

0,5

0,1

0,2

0,3

0,4

8 - (ne vem)

0,0

0,0

0,3

0,4

0,7

0,2

0,2

0,3

F40 KARTICA 66 Prosimo, pomislite na dohodke vsakega od članov vašega gospodinjstva in na morebitne druge dohodke gospodinjstva kot celote.

Kaj bi rekli, kateri je glavni vir dohodka v vašem gospodinjstvu?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

01 - plače

62,3 61,3 60,6 62,8 62,9 57,0 55,7 61,4

02 - dohodek iz samozaposlitve

(brez kmetovanja) *

6,6

2,7

3,1

2,6

2,6

2,9

1,9

2,8

03 - dohodek iz kmetovanja

-

2,3

2,6

1,6

1,8

2,9

2,0

2,2

04 - pokojnine

26,3 29,5 29,1 29,9 28,7 32,9 36,1 29,6

05 - podpora za brezposelne

ali presežne delavce

1,3

0,6

1,0

0,9

1,6

1,4

0,4

1,2

06 - druge socialne podpore

ali štipendije

0,3

0,8

0,8

0,8

0,9

0,7

1,2

1,6

07 - dohodek iz naložb, prihran-

kov, zavarovanja ali lastnine

0,1

0,1

0,5

0,4

0,2

0,2

0,1

0,2

08 - dohodki iz drugih virov

0,7

0,8

0,9

0,3

0,7

0,6

0,8

0,6

77 - (b.o.+)

0,9

0,8

0,8

0,5

0,5

1,2

1,2

0,4

88 - (ne vem)

1,5

1,0

0,5

0,2

0,2

0,2

0,7

0,2

* v SJM022 sta bili kategoriji 02 in 03 združeni

253

F41 KARTICA 67 S pomočjo te kartice povejte, katera črka najbolje označuje skupni mesečni neto dohodek vašega gospodinjstva (neto - brez davkov in prispevkov). Seštejte dohodke iz vseh virov. Če ne veste natančno, povejte približno.

Anketar/ka ne vidi vrednosti!

20162

01 - J do 550 €

7,2

02 - R od 551 do 800 €

8,9

03 - C od 801 do 1000 €

9,0

04 - M od 1001 do 1300 €

13,9

05 - F od 1301 do 1600 €

9,3

06 - S od 1601 do 1900 €

10,2

07 - K od 1901 do 2200 €

9,0

08 - P od 2201 do 2600 €

7,9

09 - D od 2601 do 3200 €

5,7

10 - H nad 3200 €

4,2

77 -

(b.o.+)

9,3

88 -

(ne vem)

5,4



Dosedanje meritve:

(Anketar ne vidi vrednosti razredov)

20122

20141

01 - J do 550 €

7,6

9,2

02 - R od 551 do 800 €

9,1

10,9

03 - C od 801 do 1000 €

11,0

10,3

04 - M od 1001 do 1300 €

11,5

11,7

05 - F od 1301 do 1600 €

10,2

9,4

06 - S od 1601 do 1900 €

6,5

7,9

07 - K od 1901 do 2200 €

6,5

8,1

08 - P od 2201 do 2500 €

4,9

5,2

09 - D od 2501 do 3100 €

3,6

4,8

10 - H nad 3101 €

3,2

3,7

77 -

(zavrnil odgovor)

13,5

8,3

88 -

(ne vem)

11,7

9,7

99 -

(b.o.)

0,6

0,8

254



Dosedanje meritve:

20082

20101

01 - J manj kot 650 €

13,4

8,5

02 - R od 651 do 800 €

7,9

12,1

03 - C od 801 do 950 €

6,0

10,2

04 - M od 951 do 1100 €

7,6

10,2

05 - F od 1101 do 1300 €

7,0

7,8

06 - S od 1301 do 1600 €

9,3

6,8

07 - K od 1601 do 1900 €

8,5

7,1

08 - P od 1901 do 2200 €

7,4

5,0

09 - D od 2201 do 3000 €

7,8

4,8

10 - H 3001 € in več

4,4

4,3

77 -

(zavrnil odgovor)

9,8

12,3

88 -

(ne vem)

10,7

10,5

99 -

(brez odgovora)

0,2

0,5



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

01 - manj kot 35.000 Sit (146 €)

0,7

0,3

0,6

02 - od 35.000 - manj kot 70.000 Sit (146–292 €)

4,7

3,8

2,0

03 - od 70.000 do manj kot 115.000 Sit (292–480 €) 14,6

10,8

8,3

04 - od 115.000 do manj kot 230.000 Sit (480–960 €) 26,2

22,5

22,2

05 - od 230.000 do manj kot 350.000 Sit (960–1.460 €) 18,9

16,8

18,0

06 - od 350.000 do manj kot 450.000 Sit (1.460–1.878 €) 9,3

11,3

12,0

07 - od 450.000 do manj kot 580.000 Sit (1.878–2.420 €) 5,0

6,4

7,7

08 - od 580.000 do manj kot 700.000 Sit (2.420–2.920 €) 1,8

2,8

4,9

09 - od 700.000 do manj kot 1.200.000 Sit (2.920–5.000 €) 1,0

1,9

2,8

10 - od 1.200.000 do manj kot 1.700.000 Sit (5.000–7.094 €) 0,1

0,1

0,4

11 - od 1.700.000 do manj kot 2.400.000* Sit (7.400–10.015 €) 0,1

0,1

0,0

12 - več kot 2.400.000 Sit (10.015 €)

0,0

0,1

0,1

77 - (odklonil odgovor)

9,9

12,5

11,2

88 - (ne vem)

7,8

10,7

9,8

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,1

255

F42 KARTICA 68 Kako vidite situacijo z dohodkom v vašem gospodinjstvu?

Kateri od naslednjih opisov ji najbolj ustreza?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - s sedanjimi dohodki se lahko

brez težav preživljamo

37,9 39,3 44,4 39,6 36,4 34,5 37,1 45,9

2 - s sedanjimi dohodki ravno

še shajamo

46,0 45,4 42,1 47,2 47,3 45,3 44,7 40,1

3 - s sedanjimi dohodki se le

težko preživljamo

13,1 11,4

9,6

9,1 10,7 11,8 12,5

9,5

4-

s sedanjimi dohodki se

izredno težko preživljamo

2,7 2,9

2,5

3,4

4,5

7,1

5,1

3,7

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,1

0,2

0,4

0,5

0,5

0,5

8 - (ne vem)

0,3 1,1

1,4

0,5

0,8

0,9

0,2

0,4

F43 KONTROLNO VPRAŠANJE – GLEJ F4 IN OBKROŽI USTREZNO: 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - ANKETIRANEC(KA) ŽIVI Z ZAKONCEM OZ.

PARTNERJEM (šifra 01 pri F5)

59,2 58,9 59,5 58,8 63,2 64,5

2 - NE ŽIVI Z ZAKONCEM ALI PARTNERJEM

37,2 38,8 40,5 41,2 36,8 35,5

9 -

(brez odgovora)

3,6

2,3

0,0

0,0

0,0

0,0

256

F44 KARTICA 69 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš zakonec, partner/ka?

20162

n=843

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 0,1

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

0,5

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

14,0

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

24,1

04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

27,4

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

6,4

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

7,6

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

4,6

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

11,5

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,8

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,4

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,7

12 - Doktorat

0,4

55 - (drugo)

0,0

77 - (b.o.+)

0,4

88 - (ne vem)

0,2

257



Dosedanje meritve:

20101 20122 20141

n=835 n=739 n=773

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj

0,8

0,1

0,1

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

2,0

0,9

1,8

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

16,3 14,5 14,0

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz.

osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

24,4 24,2 22,4

04 - Srednja strokovna izobrazba – osebe, ki so končale srednjo tehni-

ško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

25,1 26,9 27,9

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

4,7

6,4

6,9

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

6,5

6,0

7,2

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 4,7

6,2

4,3

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

10,5 11,9

9,8

09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,7

0,4

0,8

10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

1,6

1,2

2,2

11 - Doktorat

0,8

0,8

1,0

55 - (drugo)

0,4

0,3

0,0

88 - (ne vem)

0,4

0,1

0,6

99 - (b.o.)

1,1

0,1

0,9

258



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

20082

n=898

n=853

n=874

n=757

00 - nedokončana osnovna šola

3,2

3,4

3,1

2,9

01 - dokončana osnovna šola

21,5

17,4

17,6

19,2

02 - 2-3 letna poklicna šola

29,0

29,4

28,7

26,6

03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija,

štiriletna strokovna šola

27,3

30,5

27,9

25,4

04 - 2-letna višja (strokovna) šola

7,1

6,8

5,6

9,0

05 - visoka šola, fakulteta, akademija

10,6

10,9

14,4

13,9

06 - magisterij, doktorat

1,2

1,2

1,7

2,4

88 - (ne vem)

0,1

0,5

0,5

0,1

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,5

0,7

F45a KARTICA 70 Kaj od naštetega opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja/

ke v zadnjem tednu dni? Navedite vse ustrezne odgovore. ... Morda še kaj?

20162

n=843

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 57,9

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec) 3,1

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo





3,1

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela



1,4

05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na



0,1

06 - upokojen/-a





34,3

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 37,4

09 - (drugo)



2,4

77 - (b.o.+)

0,3

88 - (ne vem)

0,0

259



Dosedanje meritve: (seštevek odgovorov)

SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141

n=898 n=853 n=874 n=757 n=835 n=739 n=773

01 - opravlja plačano delo, tudi če

je bil(a) na dopustu (zaposlen

samozaposlen, dela za svoje

družinsko podjetje)

56,8

57,5

55,8

57,5

54,4

52,2

51,4

02 - se izobražuje (tudi če je

trenutno na šolskih počitnicah;

gre za izobraževanje, ki ga ne

plačuje delodajalec)

3,9

5,2

5,0

3,3

2,9

1,6

2,6

03 - je nezaposlen(a),

aktivno je iskal(a) delo

4,6

3,5

4,1

2,1

4,0

5,8

3,5

04 - je nezaposlen(a),

ni aktivno iskal(a)dela

2,4

1,8

3,4

3,2

2,5

2,7

3,6

05 - trajno bolan ali delovno

nezmožen

1,8

1,4

2,2

1,1

2,1

1,1

2,3

06 - upokojen(a)



28,3

31,2

30,2

32,4

33,1

34,0

35,9

07 - prostovoljno delo v skupnosti

0,8

0,5

0,3

3,1

2,5

0,0

0,0

08 - opravlja gospodinjska dela,

skrbi za otroke ali druge osebe

22,0

23,4

30,1

30,4

28,4

20,5

22,1

09 - (drugo)

1,8

1,5

1,9

1,6

1,8

1,6

1,0

88 - (ne vem)

0,0

0,0

0,1

0,0

0,1

0,0

0,0

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,8

0,8

0,8

0,1

0,6

260

F45b KONTROLNO VPRAŠANJE:

20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=874 n=757 n=835 n=739 n=773 n=843

1 - več kot ena obkrožena šifra pri F45a

30,2

30,0

28,1

18,7

20,8

36,5

2 - le ena obkrožena šifra pri F45a

68,9

69,2

70,9

81,2

78,5

63,2

9 -

(brez odgovora)

0,9

0,8

1,0

0,1

0,6

0,2

F45c PONOVNO KARTICA 70 In kaj od naštetega najbolje opisuje delovno aktivnost zakonca / partnerja/ke v zadnjem tednu dni?

Prosimo, navedite le en odgovor.

20162

n=308

01 - opravlja plačano delo, tudi če je bil na dopustu (zaposlen/-a, samozaposlen/-a, dela za svoje družinsko podjetje) 58,1

02 - se izobražuje (tudi če je trenutno na šolskih počitnicah; gre za izobraževanje, ki ga ne plačuje delodajalec)

0,0

03 - je nezaposlen/-a, aktivno je iskal/-a delo





1,9

04 - je nezaposlen/-a, ni aktivno iskal/-a dela





0,3

05 - trajno bolan/-na ali delovno nezmožen/-na

0,0

06 - upokojen/-a





23,4

08 - opravlja gospodinjska dela, skrbi za otroke ali druge osebe 15,3

09 - (drugo)



0,6

77 - (b.o.+)

0,0

88 - (ne vem)

0,3

261

Dosedanje meritve:

SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141

n=287 n=275 n=264 n=227 n=235 n=139 n=161

01 - opravlja plačano delo, tudi če

je bil(a) na dopustu (zaposlen

samozaposlen, dela za svoje

družinsko podjetje)

44,6

57,8

58,0

51,5

53,2

51,1

53,4

02 - se izobražuje (tudi če je

trenutno na šolskih počitnicah;

Gre za izobraževanje, ki ga ne

plačuje delodajalec)

3,5

2,2

2,7

0,9

0,9

1,4

1,9

03 - je nezaposlen(a), aktivno je

2,2

iskal(a) delo

3,5

2,2

0,8

1,8

5,5

0,6

04 - je nezaposlen(a), ni aktivno

1,4

iskal(a)dela

1,0

0,7

1,1

0,4

1,7

0,6

05 - trajno bolan ali delovno

0,0

nezmožen

2,4

0,4

1,9

0,9

1,3

1,2

06 - upokojen(a)

20,9

23,3

14,8

11,5

18,7

13,7

15,5

07 - prostovoljno delo

0,0

0,0

v skupnosti

0,3

1,1

0,0

0,4

0,0

08 - opravlja gospodinjska dela,

skrbi za otroke ali druge osebe 20,6

11,3

18,6

24,2

14,9

24,5

19,9

09 - (drugo)

2,1

0,7

0,8

0,0

1,3

1,4

0,6

88 - (ne vem)

1,0

0,4

1,1

0,4

0,0

0,0

2,5

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,4

7,9

2,6

4,3

3,7

F45d KONTROLNO VPRAŠANJE:

20122

20141

20162

n=739

n=773

n=843

1 - PARTNER IMA PLAČANO ZAPOSLITEV (F45a = 1)

52,1

51,1

45,7

2 - PARTNER NIMA PLAČANE ZAPOSLITEV (F45a NI 1)

47,9

48,9

42,3

F46 Ali lahko še enkrat preverimo, ali je v zadnjem tednu dni opravil/-a kakšno delo za plačilo (uro ali več)?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=406 n=613 n=386 n=325 n=378 n=354 n=378 n=357

1 - da

12,3

41,6

4,1

3,1

3,2

2,3

0,3

0,8

2 - ne

87,2

58,4

90,9

90,2

95,8

94,9

96,0

98,9

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

4,1

5,8

0,5

2,8

3,7

0,3

8 - (ne vem)

0,5

0,0

0,8

0,9

0,5

0,0

0,0

0,0

262



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F45D = 1 ali F46 = 1!

F47 Kakšen je naziv njegovega / njenega delovnega mesta?

F48 Kakšno delo večinoma opravlja na svojem delovnem mestu?

F49 Kakšno znanja ali kvalifikacije so potrebne za opravljanje tega dela?

SJM022 SJM042 SJM061 SJM082 SJM101 SJM122 SJM141 SJM162

n=571 n=505 n=514 n=442 n=462 n=398 n=396 n=489

0 - vojaški poklici

0,4

0,0

0,4

0,2

0,6

0,3

0,8

1,2

1 - zakonodajalci /

zakonodajalke, visoki

uradniki / visoke ura-

dnice, menedžerji /

menedžerke

6,7

8,3

9,9

5,2

8,5

6,3

5,3

4,9

2 - strokovnjaki / strokov-

njakinje

18,9

17,0

16,3

16,5

17,4

16,1

21,2

16,8

3 - tehniki/tehnice in drugi

strokovni sodelavci

/ druge strokovne

sodelavke

10,5

13,5

13,6

13,3

15,1

17,6

19,4

15,1

4 - uradniki / uradnice

11,0

11,5

10,1

6,3

7,9

7,5

7,1

10,8

5 - poklici za storitve, pro-

dajalci / prodajalke

10,7

14,3

12,6

10,0

9,1

13,3

11,9

12,3

6 - kmetovalci / kmetoval-

ke, gozdarji / gozdarke,

ribiči / ribičke, lovci /

lovke

2,3

1,8

1,9

0,7

1,7

1,5

2,3

2,9

7 - poklici za neindustrijski

način dela

21,0

20,0

18,1

13,6

13,2

14,8

9,3

16,2

8 - upravljavci/upravljav-

ke strojev in naprav,

industrijski izdelovalci/

ind. izdelovalke in se-

stavljavci/sestavljavke

11,6

6,5

6,6

7,0

7,9

12,3

8,8

8,6

9 - poklici za preprosta

dela

7,0

7,1

5,3

4,8

9,3

3,3

8,1

8,4

99 - (b.o.+)

0,0

0,0

5,1

22,4

9,3

0,5

5,8

2,8

F50 Ali pri svoji poglavitni zaposlitvi... Preberi…

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=578 n=503 n =514 n=442 n=462 n=398 n=396 n=489

1 - dela za koga drugega

86,5 85,3 81,1 83,0 82,5 80,9 82,1 85,1

2 - je samozaposlen(a)

9,7 11,1 12,3

8,6

8,4 12,1

9,6 10,6

3 - dela v družinskem podjetju

3,3 3,0

2,1

3,6

3,7

4,0

5,3

3,5

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

3,9

4,1

4,3

2,3

3,0

0,6

8 - (ne vem)

0,5 0,6

0,6

0,7

1,1

0,8

0,0

0,2

263

F51 Koliko ur na teden običajno dela, vključno s plačanimi ali neplačanimi nadurami?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

povprečno število ur

43,81 44,58 44,93 44,11 42,58 41,92 43,02 41,85



Odgovarjajo vsi!

F52 KARTICA 71 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegel vaš oče?

2016 2

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 1,2

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

7,0

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

29,5

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

25,9

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

15,8

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

3,2

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

4,5

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

1,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

4,1

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,1

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,3

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,8

12 - Doktorat

0,8

55 - (drugo)

0,0

77 - (b.o.+)

0,3

88 - (ne vem)

4,6

264



Dosedanje meritve:

20101 20122 20141

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj

5,2

2,2

2,9

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

5,6

8,0

7,3

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

25,1 27,2 28,0

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

28,1 27,5 26,5

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjotehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

15,9 15,6 14,5

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

2,6

2,0

2,5

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

3,1

3,8

4,2

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 2,0

2,0

1,2

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

3,9

4,1

3,9

09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,1

0,1

0,4

10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,4

0,7

0,7

11 - Doktorat

0,4

0,4

0,4

55 - (drugo)

0,1

0,2

0,2

88 - (ne vem)

7,1

6,0

7,1

99 - (b.o.)

0,2

0,3

0,3



265



Dosedanje meritve:

20022

20042

20061

20082

00 - nedokončana osnovna šola

10,1

10,6

10,0

8,3

01 - dokončana osnovna šola

29,2

27,7

29,3

30,5

02 - 2-3 letna poklicna šola

32,1

29,5

32,6

30,2

03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija,

štiriletna strokovna šola

13,3

13,5

13,5

13,8

04 - 2-letna višja (strokovna) šola

3,0

2,8

3,7

2,3

05 - visoka šola, fakulteta, akademija

5,2

5,0

7,4

5,9

06 - magisterij, doktorat

0,4

0,8

1,3

1,3

88 - (ne vem)

6,8

9,9

0,0

6,9

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

2,3

0,8

F53 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaš oče...

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - delal za koga drugega 59,8

59,5

62,3

59,6

66,7

61,0

65,0

66,6

2 - bil je samozaposlen(a) 13,6

13,3

13,2

13,0

9,9

10,7

12,4

12,1

3 - ni bil zaposlen

15,4

14,6

13,0

15,4

14,8

18,8

13,3

12,9

4 - ni bil prisoten / že umrl 8,5

7,8

8,7

8,9

6,4

7,0

7,7

6,7

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,5

0,5

0,3

0,2

0,3

0,3

8 - (ne vem)

2,7

4,7

2,2

2,6

1,9

2,3

1,2

1,3



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F53 = 1, 2, 8!

F54 Kakšen je bil naziv njegovega delovnega mesta?



Podatki so v datoteki!

266

F55 KARTICA 72 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljal, ko ste imeli 14 let?



ANKETAR/KA: Respondent/ka naj odgovor izbere sam/a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša.

20082 20101 20122 20141 20162

n=966 n=1102 n=933 n=963 n=1046

01 -

strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja)

10,9

8,0

8,7

8,7

9,9

02 -

višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem

podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik

sindikata)

2,7

4,4

3,3

3,7

3,9

03 -

uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne,

knjigovodja)

2,7

4,2

3,6

5,2

4,2

04 -

trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski

pomočnik, zavarovalniški agent)

5,4

4,0

6,1

3,9

4,8

05 -

poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar,

policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak)

5,7

4,8

8,6

7,7

7,0

06 -

kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar,

orodjar, električar)

31,3

32,2

29,5

29,5

31,5

07 -

polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar,

tesar, klepar, pek)

17,7

15,7

16,0

15,9

16,9

08 -

nekvalificiran delavec (delavec, nosač, nekvalifi-

ciran delavec v tovarni)

12,1

14,5

13,4

14,5

12,8

09 -

kmetovalec (kmet, delavec na polju, šofer

traktorja, ribič)

7,7

6,4

5,0

8,1

7,0

77 -

(b.o.+)

0,3

2,4

0,9

0,0

0,1

88 -

(ne vem)

3,6

3,4

4,9

2,7

1,8

267



Dosedanje meritve:

20022 20042 20061

n=1123 n=1064 n=1148

01 - tradicionalni izvedenski poklici (odvetnik, zdravnik, znanstvenik, inženir, računovodja)

3,1

3,9

3,6

02 - moderni izvedenski poklici (učitelj, medicinska sestra, psihiater, socialni delavec, strokovnjak-svetovalec, umetnik, višji policist, računalniški programer)

3,5

3,8

4,5

03 - uradniški poklici, poklici srednje ravni (tajnica, osebni tajnik, administrator, uradnik v pisarni, delo telefonskem servisu, pomožna medicinska sestra, vzgojiteljica v vrtcu)

4,0

2,8

4,2

04 - višji manager ali administrator (planiranje, organizacija, koordinaci-ja dela ali financ - finančni direktor, direktor)

4,9

4,4

5,1

05 - tehnični in obrtniški poklici (mehanik, monter, vodovodni inštalater, tiskar, orodjar, električar, kmetovalec, vrtnar, voznik vlaka) 27,4

30,1

32,8

06 - polrutinski proizvodni in storitveni poklici (poštar, varnostnik, upra-vljalec stroja, hišnik, kmet, pomožni gostinski delavec, receptor, prodajalec)

17,5

15,1

13,0

07 - rutinski proizvodni in storitveni poklici (voznik tovornjaka, čistilec, vratar, delavec pri pakiranju, industrijska šivilja, kurir, fizični delavec, natakar)

28,6

25,8

23,1

08 - srednji ali nižji management (vodja pisarne, poslovodja, direktor bančne podružnice, upravnik kmetijskega posestva, vodja restavra-cije, vodja skladišča, gostilničar)

6,6

8,2

6,1

88 - (ne vem)

4,5

5,9

4,7

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

3,0

268



Odgovarjajo vsi!

F56 KARTICA 73 Katera je najvišja stopnja izobrazbe, ki jo je dosegla vaša mati?

20162

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj 2,5

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3 razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

7,3

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

43,5

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz. osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

14,3

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehniško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

16,1

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

3,7

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

2,3

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja.

1,9

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnjaj; običajno 4 leta+diploma.

5,0

09 - Bolonjski magisterij - magisterij 2. bolonjske stopnje.

0,2

10 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,2

11 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,2

12 - Doktorat

0,1

55 - (drugo)

0,0

77 - (zavrnitev)

0,5

88 - (ne vem)

2,3

269



Dosedanje meritve:

20101 20122 20141

00 - Brez šolske izobrazbe - oseba, ki nima dokončanega niti enega razreda OŠ, je brez šolske izobrazbe. Brez šolske izobrazbe so tudi osebe, ki imajo narejene 3 razrede osemletke ali manj oz. 5 razredov devetletke ali manj

6,3

3,3

4,4

01 - Nepopolna osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo več kot 3

razrede osemletke, ali več kot 5 razredov devetletke a niso dokončale OŠ oz. niso pridobile spričevala o končani OŠ.

7,9

9,6

8,9

02 - Osnovnošolska izobrazba - osebe, ki imajo zaključenih vseh osem oz. devet razredov OŠ in so pridobile spričevalo o končani OŠ.

41,5 41,2 40,8

03 - Nižja ali srednja poklicna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 1- do 2,5-letnih programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe oz.

osebe, ki se končale šolanje v 3-letnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; certifikat o NPK.

14,8 15,3 13,4

04 - Srednja strokovna izobrazba - osebe, ki so končale srednjo tehni-

ško šolo oz. drugo strokovno izobrazbo, trajanje 4 ali 5 let, opravljena matura; tudi mojstrska oziroma delovodska ali poslovodska šola.

12,5 13,3 14,6

05 - Srednja splošna izobrazba – osebe, ki so končale šolanje v gimnaziji ali strokovni gimnaziji, imajo maturitetno spričevalo.

3,8

4,1

3,7

06 - Višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba - osebe, ki so konča-le šolanje v 2- letnem programu višjega strokovnega izobraževanja na višji strokovni šoli.

3,5

4,1

4,1

07 - Visokošolska strokovna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 3- letnem (izjemoma 4-letnem) dodiplomskem visokošolskem programu na visoki strokovni šoli, fakulteti ali akademiji; 1. bolonjska stopnja. 1,4

1,8

1,7

08 - Visokošolska univerzitetna izobrazba - osebe, ki so končale šolanje v 4-letnem dodiplomskem univerzitetnem programu na fakulteti ali akademiji; tudi 1. bolonjska stopnja; običajno 4 leta+diploma.

3,1

3,6

3,1

09 - Specializacija - ki so končale šolanje v 1- do 2- letnem podiplomskem specialističnem študijskem programu in si bodo pridobile strokovni naziv specialist; običajno 1 leto.

0,2

0,1

0,1

10 - Magisterij - osebe ki so končale šolanje v 2- letnem podiplomskem magistrskem programu in so si pridobile znanstveni naslov magister znanosti oziroma magister umetnosti; tudi bolonjski magisterij. V to stopnjo študija spada tudi študij MBA. V to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so se šolale 5 ali 6 let po starem univerzitetnem programu (npr. študij medicine).

0,1

0,3

0,7

11 - Doktorat

0,2

0,2

0,2

55 - (drugo)

0,1

0,1

0,1

88 - (ne vem)

4,3

2,8

3,8

99 - (b.o.)

0,2

0,3

0,4

270

Dosedanje meritve:

20022 20042 20061 20082

00 - nedokončana osnovna šola

11,7

14,0

11,6

11,1

01 - dokončana osnovna šola

47,3

43,6

43,7

46,0

02 - 2-3 letna poklicna šola

16,6

16,6

16,9

15,9

03 - splošna gimnazija, poklicna gimnazija,

štiriletna strokovna šola

12,7

13,8

14,7

14,7

04 - 2-letna višja (strokovna) šola

2,8

2,1

3,3

3,0

05 - visoka šola, fakulteta, akademija

3,6

4,2

5,5

5,3

06 - magisterij, doktorat

0,3

0,6

0,6

0,5

88 - (ne vem)

5,0

5,0

3,3

3,2

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

0,4

0,4

F57 Ko ste bili stari 14 let, ali je vaša mati...

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - delala za koga drugega

40,9 45,4 47,5 44,6 48,8 47,4 47,9 51,3

2 - bila je samozaposlena

5,7

5,1

5,6

3,5

3,3

2,7

4,5

4,8

3 - ni bila zaposlena

49,0 45,6 43,1 48,4 45,3 47,6 45,8 41,2

4 - ni bila prisotna / že umrla

2,6

2,5

1,8

2,4

1,5

1,5

1,4

1,7

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,5

0,3

0,3

0,5

0,1

0,4

8 - (ne vem)

1,9

1,4

1,5

0,9

0,9

0,3

0,4

0,6



Vprašaj, če je odgovor na vprašanje F57 = 1, 2, 8!

F58 Kakšen je bil naziv njenega delovnega mesta?



Podatki so v datoteki!

271

F59 KARTICA 74 Katera od stvari najbolje opisuje vrsto dela, ki ga je opravljala, ko ste imeli 14 let?



ANKETAR/KA: Respondent/ka naj odgovor izbere sam/a. Če je potrebno, povejte, da ni »pravilnih« in »napačnih« odgovorov. Izbere naj kategorijo, za katero meni, da bi bila najprimernejša.

20082 20101 20122 20141 20162

n=629 n=743 n=640 n=646 n=741

01 - strokovnjak ali tehnični poklic (zdravnik, učitelj, inženir, umetnik, računovodja)

15,9

12,7

11,7

12,7

10,9

02 - višji uradniški poklic (bančnik, vodilni v večjem podjetju, visoki državni uradnik, predstavnik

sindikata)

3,0

3,2

4,1

3,3

3,5

03 - uradniški poklic (tajnik, uradnik, vodja pisarne, knjigovodja)

17,6

15,9

19,1

17,0

20,1

04 - trgovski poklic (vodja prodaje, trgovec, trgovski pomočnik, zavarovalniški agent)

9,4

8,5

9,2

6,8

10,0

05 - poklic v storitvenih dejavnostih (gostilničar, policist, natakar, oskrbnik, frizer, vojak)

11,1

10,8

10,3

12,1

10,8

06 - kvalificiran delavec (delovodja, mehanik, tiskar, orodjar, električar)

10,0

12,2

11,7

11,9

12,6

07 - polkvalificiran delavec (zidar, šofer, kovinar, tesar, klepar, pek)

5,1

7,3

5,0

5,9

8,2

08 - nekvalificiran delavec (delavec, nosač,

nekvalificiran delavec v tovarni)

20,0

21,7

23,8

22,4

16,9

09 - kmetovalec (kmet, delavec na polju,

šofer traktorja, ribič)

3,7

3,5

2,2

5,0

5,4

77 - (b.o.+)

0,6

1,9

1,1

0,0

0,1

88 - (ne vem)

3,5

2,4

1,9

2,9

1,5

272



Dosedanje meritve:

20022 20042 20061

n=707 n=714 n=806

01 - tradicionalni izvedenski poklici (odvetnik, zdravnik, znanstvenik, inženir, računovodja)

2,7

4,5

4,2

02 - moderni izvedenski poklici (učitelj, medicinska sestra, psihiater, socialni delavec, strokovnjak-svetovalec, umetnik, višji policist, računalniški programer)

9,1

9,4

10,2

03 - uradniški poklici, poklici srednje ravni (tajnica, osebni tajnik, administrator, uradnik v pisarni, delo telefonskem servisu, pomožna medicinska sestra, vzgojiteljica v vrtcu)

18,4

17,9

19,1

04 - višji manager ali administrator (planiranje, organizacija, koordinaci-ja dela ali financ - finančni direktor, direktor)

3,0

3,6

2,9

05 - tehnični in obrtniški poklici (mehanik, monter, vodovodni inštalater, tiskar, orodjar, električar, kmetovalec, vrtnar, voznik vlaka) 4,2

8,0

7,9

06 - polrutinski proizvodni in storitveni poklici (poštar, varnostnik, upra-vljalec stroja, hišnik, kmet, pomožni gostinski delavec, receptor, prodajalec)

21,4

15,0

14,6

07 - rutinski proizvodni in storitveni poklici (voznik tovornjaka, čistilec, vratar, delavec pri pakiranju, industrijska šivilja, kurir, fizični delavec, natakar)

31,4

32,2

30,6

08 - srednji ali nižji management (vodja pisarne, poslovodja, direktor bančne podružnice, upravnik kmetijskega posestva, vodja restavra-cije, vodja skladišča, gostilničar)

6,8

5,5

4,1

88 - (ne vem)

3,1

3,9

5,2

99 - (brez odgovora)

0,0

0,0

1,1



Odgovarjajo vsi!

F60 Ali ste se v zadnjih 12 mesecih udeležili kakšnega tečaja, predavanja ali konference, da bi izboljšali svoje znanje ali delovne veščine?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

37,9

39,0

35,9

38,0

28,9

34,3

34,1

33,7

2 - ne

61,5

60,3

63,6

61,4

70,8

65,0

65,5

65,8

7 -

(b.o.+)

0,0

0,0

0,3

0,4

0,2

0,4

0,3

0,3

8 - (ne vem)

0,6

0,6

0,2

0,2

0,1

0,3

0,1

0,2

273

F61 KARTICA 75 Kako bi opisali svoj narodnostni izvor?

Na kartici izberite največ dve možnosti, ki se vam zdita najbolj ustrezni.



ANKETAR/KA: Označi največ dve možnosti. Če anketiranec/ka izbere več kot dve možnosti, ga/jo zaprosi, da izbere le dve. Če se anketiranec/ka ne more odločiti, označi prvi dve navedbi, ki ju je omenil.

ANKETAR/KA: (ena dodatna poizvedba) Še kateri?

prva navedba druga navedba

prednikov

prednikov

1 -

Slovenec

SJM14 1

92,3

0,8

SJM16 2

92,6

1,0

2 - Italijan

SJM14 1

0,1

0,0

SJM16 2

0,1

0,2

3 - Rom

SJM14 1

0,4

0,0

SJM16 2

0,4

0,0

4 - Madžar

SJM14 1

0,2

0,2

SJM16 2

0,0

0,4

5 - Avstrijec

SJM14 1

0,0

0,0

SJM16 2

0,0

0,2

6 - Nemec

SJM14 1

0,4

0,0

SJM16 2

0,1

0,0

7 - Albanec

SJM14 1

0,2

0,1

SJM16 2

0,2

0,0

8 -

Bošnjak

SJM14 1

2,2

0,3

SJM16 2

1,8

0,5

9 - Bolgar

SJM16 2

0,1

0,0

10 - Hrvat

SJM14 1

1,9

1,3

SJM16 2

1,5

1,0

11 - Kosovar

SJM14 1

0,1

0,0

SJM16 2

0,2

0,2

12 - Makedonec

SJM141

0,2

0,0

SJM16 2

0,5

0,2

13 - Črnogorec

SJM14 1

0,1

0,1

SJM16 2

0,2

0,2

14 - Srb

SJM14 1

1,6

0,3

SJM16 2

1,6

0,9

15 - drugo

SJM14 1

0,2

0,1

SJM16 2

0,5

0,1

55 - (ni druge navedbe prednikov)

SJM14 1

0,0

96,2

SJM16 2

-

95,2

77 - (b.o.+)

SJM14 1

0,4

0,6

SJM16 2

0,3

0,2

88 - (ne vem)

SJM14 1

0,1

0,0

SJM16 2

0,0

0,0



274

HF. Vprašanja o vrednotah (Schwartzov model) …



– blok HF

HF1 KARTICA 76 Na kratko vam bomo opisali različne ljudi. Pomislite na vsakega izmed opisov in s pomočjo kartice povejte, koliko je oseba podobna vam.



ANKETAR/KA: prilagodi obliko vprašanj spolu anketiranca. Povprečja A-U.

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

A

Zanj(o) je pomembno, da ima veliko novih zamisli in da je ustvarjalen(a).

Stvari rad(a) počne na izviren način.

SJM022

14,7

39,6

26,7

8,3

7,1

1,5

0,0

2,2

SJM042

14,3

38,5

26,3

8,2

9,4

1,5

0,0

1,8

SJM061

15,4

41,8

26,2

7,0

7,5

1,3

0,0

0,7

SJM082

16,7

39,0

24,8

7,9

7,5

1,6

1,6

0,9

SJM101

20,8

41,8

21,4

7,1

5,6

0,9

1,4

1,1

SJM122

21,1

42,6

19,8

6,9

5,6

1,5

1,6

0,8

SJM141

22,6

45,4

18,0

4,6

5,1

0,7

3,0

0,6

SJM162

22,9

46,4

19,7

4,4

4,4

0,7

0,8

0,7

B

Zanj(o) je pomembno, da je premožen(a).

Imeti želi veliko denarja in dragih predmetov.

SJM022

2,1

10,7

19,1

16,6

37,3

12,3

0,0

2,0

SJM042

2,1

8,2

21,0

16,4

36,3

14,0

0,0

1,9

SJM061

1,2

8,1

19,3

15,5

40,6

14,6

0,0

0,7

SJM082

1,2

9,6

21,6

17,2

35,8

12,7

0,9

0,9

SJM101

1,4

12,3

27,2

14,7

30,9

11,3

1,1

1,1

SJM122

1,1

9,7

20,8

13,8

38,5

14,9

0,6

0,6

SJM141

1,0

8,4

21,2

13,3

43,4

10,0

2,0

0,6

SJM162

1,5

7,2

17,8

13,5

44,0

15,1

0,4

0,6

C

Zanj(o) je pomembno, da se vsakega na tem svetu obravnava enako.

Verjame, da mora imeti vsakdo v življenju enake možnosti SJM022

28,3

50,4

11,9

3,6

2,6

0,9

0,0

2,3

SJM042

27,1

50,9

12,2

4,6

2,5

0,7

0,0

1,9

SJM061

28,5

54,4

10,0

2,8

3,0

0,7

0,0

0,7

SJM082

29,9

51,4

11,1

2,6

2,8

0,3

0,9

0,9

SJM101

35,4

51,4

7,1

2,1

1,1

0,4

1,2

1,2

SJM122

48,0

42,3

5,3

1,8

1,2

0,5

0,6

0,4

SJM141

41,9

46,8

5,1

1,5

1,8

0,2

2,4

0,3

SJM162

36,7

49,6

8,6

1,6

2,2

0,3

0,5

0,5

275

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

D

Zanj(o) je pomembno, da pokaže svoje sposobnosti.

Rad(a) vidi, da ljudje občudujejo to, kar počne.

SJM022

10,9

36,2

25,1

10,7

12,7

2,0

0,0

2,3

SJM042

11,2

35,0

26,1

10,7

12,8

2,2

0,0

2,0

SJM061

12,3

39,0

23,2

10,6

11,7

2,4

0,0

0,7

SJM082

14,9

40,9

23,3

8,5

9,3

1,2

0,9

0,9

SJM101

16,0

47,3

18,9

5,4

9,0

0,9

1,4

1,1

SJM122

19,6

44,5

19,3

6,9

7,2

1,1

0,8

0,5

SJM141

17,2

44,5

19,0

6,7

8,3

0,7

2,9

0,6

SJM162

13,6

44,5

21,3

8,2

9,6

1,5

0,8

0,6

SJM022

22,6

48,1

15,5

6,0

4,5

1,1

0,0

2,2

SJM042

23,5

47,5

16,4

5,3

4,4

1,0

0,0

1,9

SJM061

21,3

48,7

17,2

5,2

5,8

1,0

0,0

0,7

SJM082

26,8

47,5

13,1

6,0

4,0

0,9

0,8

1,0

SJM101

27,0

50,0

12,8

4,3

3,3

0,3

1,1

1,1

SJM122

45,1

41,4

7,7

2,4

2,1

0,3

0,5

0,5

SJM141

39,1

44,4

8,6

2,7

2,0

0,6

2,2

0,5

SJM162

30,5

48,7

11,5

3,5

4,4

0,7

0,2

0,6

F

Rad(a) ima presenečenja in skuša vedno početi kaj novega..

Zdi se mu/ji pomembno, da v življenju počne čim več različnih stvari.

SJM022

17,8

40,3

20,0

10,1

8,3

1,4

0,0

2,0

SJM042

17,0

36,9

23,6

10,2

8,2

1,9

0,0

2,1

SJM061

17,4

41,5

22,3

7,9

9,3

0,9

0,0

0,7

SJM082

18,0

38,9

20,2

11,7

7,9

1,6

1,0

0,9

SJM101

20,5

41,1

20,6

7,4

6,8

1,1

1,2

1,1

SJM122

21,6

38,7

20,0

9,7

7,3

1,7

0,6

0,5

SJM141

20,8

41,9

19,3

6,8

7,3

1,1

2,4

0,6

SJM162

19,8

42,7

20,0

7,5

7,9

0,8

0,7

0,6

G

Verjame, da bi morali ljudje narediti to, kar jim ukažejo. Meni, da bi morali ljudje spoštovati pravila ves čas, tudi takrat, ko jih nihče ne opazuje.

SJM022

9,2

31,6

22,1

13,7

16,3

5,2

0,0

2,0

SJM042

7,8

29,0

24,2

13,7

16,6

6,7

0,0

2,0

SJM061

9,4

32,3

22,4

13,2

16,8

5,1

0,0

0,7

SJM082

9,3

30,2

22,2

16,9

14,0

4,9

1,6

0,9

SJM101

7,4

34,7

27,5

10,7

13,5

3,6

1,6

1,1

SJM122

9,5

32,6

22,6

11,0

19,3

3,2

1,4

0,5

SJM141

10,5

33,9

19,2

10,5

18,9

3,2

3,4

0,5

SJM162

9,6

34,8

20,5

10,9

18,0

4,4

0,9

0,9

276

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

H

Zanj(o) je pomembno, da posluša ljudi, ki so drugačni od njega/nje.

Tudi če se z njimi ne strinja, jih še vedno poskuša razumeti.

SJM022

13,8

48,8

22,3

7,6

4,5

1,0

0,0

2,0

SJM042

13,7

44,0

23,8

8,3

6,2

1,7

0,0

2,3

SJM061

14,2

52,8

20,7

6,5

4,2

0,9

0,0

0,7

SJM082

17,3

46,6

21,6

7,8

4,0

0,6

1,2

0,9

SJM101

15,3

54,8

17,7

5,4

3,6

0,5

1,6

1,1

SJM122

21,6

50,6

18,0

5,7

2,3

0,5

0,9

0,4

SJM141

19,0

55,8

14,2

3,8

3,8

0,1

2,6

0,7

SJM162

17,4

56,2

16,7

5,0

3,6

0,3

0,2

0,7

I

Zanj(o) je pomembno biti spoštljiv in skromen. Ne želi vzbujati pozornosti.

SJM022

20,4

45,8

18,7

8,1

4,1

0,8

0,0

2,0

SJM042

20,4

46,5

19,3

7,0

3,6

1,2

0,0

1,9

SJM061

20,5

54,1

15,8

5,0

3,5

0,5

0,0

0,7

SJM082

22,8

47,4

17,3

7,2

2,9

0,3

1,0

1,2

SJM101

22,0

53,2

15,5

4,2

2,6

0,3

0,9

1,4

SJM122

37,9

45,8

11,4

2,7

0,9

0,4

0,6

0,4

SJM141

33,9

49,5

10,9

2,2

1,5

0,0

1,4

0,6

SJM162

29,8

51,7

12,9

2,9

1,5

0,2

0,4

0,5

J

Zanj(o) je pomembno, da se ima dobro. Rad(a) se razvaja.

SJM022

9,7

34,0

25,0

12,8

13,8

2,7

0,0

2,0

SJM042 13,8

34,5

24,0

13,2

10,1

2,2

0,0

2,2

SJM061 13,6

39,0

23,4

11,4

10,6

1,3

0,0

0,7

SJM082 17,7

36,1

23,1

11,0

8,7

1,3

1,1

0,9

SJM101 16,7

42,8

20,3

7,4

8,7

1,7

1,1

1,2

SJM122 19,9

38,2

23,2

9,8

6,9

1,1

0,5

0,5

SJM141 19,3

41,6

21,3

6,4

7,8

1,0

2,0

0,7

SJM162 14,9

40,0

24,2

9,5

9,7

1,1

0,2

0,5

K

Zanj(o) je pomembno, da sam odloča o tem, kaj počne.

Rad(a) je svoboden(a) in neodvisen(a) od drugih.

SJM022

28,4

46,1

14,5

5,1

3,0

0,7

0,0

2,2

SJM042

29,1

46,3

13,8

4,9

3,2

1,0

0,0

1,8

SJM061

29,7

48,6

13,9

4,3

2,3

0,4

0,0

0,7

SJM082

33,4

43,8

14,5

4,4

1,9

0,4

0,8

0,9

SJM101

33,6

45,3

13,4

2,4

2,9

0,4

1,1

1,1

SJM122

37,2

44,2

12,0

4,1

1,7

0,2

0,3

0,4

SJM141

38,5

43,7

10,7

2,6

1,5

0,0

2,2

0,8

SJM162

36,2

46,7

10,9

2,7

2,2

0,5

0,2

0,6

277

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

L

Zanj(o) je zelo pomembno, da pomaga ljudem okrog sebe.

Hoče poskrbeti za njihovo blagostanje.

SJM022

16,5

46,7

25,2

6,9

2,2

0,4

0,0

2,0

SJM042

18,0

47,2

24,3

6,4

1,9

0,2

0,0

2,0

SJM061

17,9

56,2

19,1

3,9

1,8

0,3

0,0

0,7

SJM082

21,7

53,3

18,6

2,9

1,5

0,4

0,6

1,0

SJM101

27,5

53,7

13,6

2,1

0,9

0,1

0,9

1,1

SJM122

35,4

50,2

11,0

2,3

0,2

0,1

0,4

0,4

SJM141

32,4

55,6

8,3

0,8

0,5

0,1

1,7

0,6

SJM162

27,9

55,9

12,4

1,9

0,8

0,2

0,3

0,6

M

Zanj(o) je pomembno, da je zelo uspešen(a).

Upa, da bodo drugi cenili njegove/ njene dosežke.

SJM022

11,9

39,0

25,7

11,8

8,1

1,5

0,0

1,9

SJM042

10,3

34,7

27,1

13,1

10,3

2,3

0,0

2,1

SJM061

11,9

41,9

24,9

9,3

9,4

1,8

0,0

0,7

SJM082

12,7

40,4

23,2

12,5

8,2

1,0

0,9

1,1

SJM101

14,1

46,7

21,2

7,3

7,2

1,0

1,4

1,1

SJM122

17,0

39,2

25,9

8,5

6,8

1,4

0,8

0,3

SJM141

16,0

44,6

22,6

6,9

6,5

0,4

2,3

0,7

SJM162

14,0

43,9

23,9

8,1

8,3

0,6

0,4

0,8

N

Zanj(o) je pomembno, da mu/ ji država zagotavlja varnost pred grožnjami.

Želi si močno državo, ki bo lahko zaščitila svoje državljane.

SJM022

23,4

47,0

16,1

6,3

4,3

0,8

0,0

2,0

SJM042

22,3

44,6

17,3

7,4

4,4

1,9

0,0

2,1

SJM061

21,1

47,6

16,8

6,4

6,0

1,3

0,0

0,7

SJM082

22,8

46,7

16,6

7,3

4,0

0,9

0,6

1,1

SJM101

26,1

52,5

11,8

4,3

2,3

0,6

1,3

1,2

SJM122

44,1

41,8

9,1

1,8

1,8

0,3

0,8

0,3

SJM141

38,4

45,1

8,1

3,1

2,2

0,4

2,2

0,5

SJM162

34,3

49,6

9,2

2,5

3,1

0,4

0,4

0,6

O

Išče pustolovščine in rad(a) tvega. Imeti želi vznemirljivo življenje.

SJM022

6,3

15,5

19,6

15,4

29,4

11,4

0,0

2,5

SJM042

6,4

15,8

17,9

15,0

31,1

11,7

0,0

2,1

SJM061

6,7

19,4

22,0

14,2

26,9

10,0

0,0

0,7

SJM082

6,7

16,8

23,1

16,6

25,0

9,7

1,1

1,0

SJM101

9,1

17,0

21,6

15,3

22,9

11,6

1,4

1,1

SJM122

7,2

15,5

21,8

14,2

27,4

12,6

0,7

0,5

SJM141

6,3

17,6

22,3

12,6

28,3

9,9

2,2

0,7

SJM162

7,9

17,6

20,1

13,8

27,5

11,9

0,5

0,8

278

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

P

Zanj(o) je pomembno, da se vedno spodobno obnaša.

Ne želi narediti česa takega, kar bi drugi označili kot neprimerno.

SJM022

14,9

43,6

21,6

7,9

7,8

1,9

0,0

2,3

SJM042

16,6

40,0

22,1

9,6

7,5

1,8

0,0

2,4

SJM061

17,3

47,4

20,5

7,5

5,4

1,2

0,0

0,8

SJM082

19,4

43,6

22,3

8,2

4,0

0,5

0,9

1,0

SJM101

20,0

51,7

16,0

5,1

4,2

1,0

0,9

1,1

SJM122

30,2

46,9

13,0

4,9

3,8

0,6

0,4

0,3

SJM141

26,3

50,7

11,8

4,8

2,9

0,6

2,3

0,6

SJM162

21,9

51,3

14,3

5,6

5,2

1,1

0,2

0,5

Q

Zanj(o) je pomembno, da si pridobi spoštovanje drugih.

Rad(a) vidi, da ljudje storijo to, kar reče.

SJM022

9,7

35,2

28,3

11,8

10,8

2,0

0,0

2,1

SJM042

9,8

32,4

29,9

13,5

10,0

1,7

0,0

2,8

SJM061

11,2

41,4

26,2

9,4

9,3

1,6

0,0

0,7

SJM082

12,7

37,7

27,1

9,1

10,8

0,8

0,7

1,1

SJM101

12,8

44,2

22,6

8,1

8,4

1,4

1,4

1,1

SJM122

19,6

45,8

20,0

7,2

5,3

0,6

0,9

0,5

SJM141

14,1

46,7

20,3

7,3

8,0

1,0

2,0

0,7

SJM162

11,1

40,6

25,1

8,0

12,5

1,9

0,2

0,6

R

Zanj(o) je pomembno, da je vdan svojim prijateljem. Rad(a) se razdaja bližnjim.

SJM022

16,1

48,0

21,5

7,6

3,3

1,2

0,0

2,3

SJM042

18,4

44,9

22,7

7,7

3,3

0,9

0,0

2,2

SJM061

21,0

55,4

15,7

4,5

2,4

0,3

0,0

0,7

SJM082

22,5

51,2

16,5

4,6

3,3

0,2

0,6

1,1

SJM101

22,9

53,7

14,7

3,8

2,3

0,4

1,1

1,2

SJM122

28,3

50,4

13,7

4,7

1,5

0,5

0,5

0,5

SJM141

26,6

53,8

12,1

2,5

1,9

0,1

2,4

0,7

SJM162

24,7

52,1

15,5

3,1

3,1

0,2

0,7

0,7

S

Močno je prepričan(a), da bi morali ljudje skrbeti za naravo.

Skrb za okolje ima zanj(o) velik pomen.

SJM022

26,6

46,1

18,3

5,1

1,4

0,4

0,0

2,0

SJM042

28,1

45,6

17,3

4,9

1,6

0,3

0,0

2,2

SJM061

27,5

47,9

17,1

4,7

1,9

0,2

0,0

0,7

SJM082

31,7

46,5

13,6

3,8

2,3

0,4

0,6

1,1

SJM101

31,7

51,0

10,1

3,3

1,4

0,4

1,0

1,2

SJM122

51,2

37,6

7,9

2,0

0,7

0,1

0,2

0,3

SJM141

48,4

41,3

6,7

1,1

0,4

0,1

1,6

0,5

SJM162

37,1

48,4

10,7

2,0

0,9

0,2

0,2

0,5

279

zelo

malo čisto malo

sploh

podoben/ podoben/ podoben/ podoben/ ni mi

mi ni/

podobna podobna podobna podobna podoben/ podoben/

mi je

mi je

mi je

mi je

podobna podobna (ne vem) (b.o.+)

1

2

3

4

5

6

8

9

T

Tradicija je zanj(o) pomembna.

Skuša se ravnati po ustaljenih običajih svoje družine in vere.

SJM022

14,9

38,9

23,4

10,8

7,4

2,4

0,0

2,2

SJM042

16,0

35,9

23,6

11,0

8,4

3,1

0,0

2,1

SJM061

14,6

41,9

21,8

9,8

8,1

3,0

0,0

0,7

SJM082

15,3

39,3

24,3

9,6

7,3

2,3

0,9

1,0

SJM101

17,0

47,3

19,8

6,6

5,3

1,9

1,0

1,1

SJM122

24,2

37,8

19,7

9,1

6,4

2,0

0,5

0,3

SJM141

19,5

45,0

17,6

6,5

6,9

1,6

2,1

0,7

SJM162

19,8

44,4

18,7

6,9

7,5

1,9

0,2

0,6

U

Išče priložnosti, da bi se zabaval(a).

Zanj(o) je pomembno, da počne stvari, v katerih uživa.

SJM022

18,8

32,9

20,7

12,2

10,4

3,0

0,0

2,0

SJM042

18,2

35,1

20,7

10,5

9,8

3,6

0,0

2,1

SJM061

18,0

40,4

19,9

10,4

8,5

1,9

0,0

0,8

SJM082

19,0

36,9

18,9

11,5

9,5

2,3

0,9

1,2

SJM101

19,9

37,1

17,7

12,0

7,3

3,7

1,0

1,3

SJM122

17,0

38,2

20,0

11,6

9,1

3,3

0,6

0,3

SJM141

15,8

38,2

21,0

10,5

9,6

2,3

2,0

0,7

SJM162

15,6

43,8

20,0

9,0

8,7

2,1

0,2

0,7

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

A

povprečna ocena

2,57

2,64

2,53

2,54

2,36

2,36

2,23

2,22

B

povprečna ocena

4,15

4,21

4,31

4,17

3,97

4,25

4,23

4,38

C

povprečna ocena

2,02

2,05

1,99

1,96

1,81

1,66

1,71

1,83

D

povprečna ocena

2,84

2,85

2,78

2,59

2,45

2,40

2,45

2,59

E

povprečna ocena

2,23

2,21

2,28

2,14

2,06

1,75

1,83

2,04

F

povprečna ocena

2,54

2,61

2,53

2,56

2,41

2,47

2,39

2,43

G

povprečna ocena

3,12

3,23

3,11

3,11

2,99

3,07

3,03

3,06

H

povprečna ocena

2,42

2,53

2,36

2,35

2,27

2,17

2,15

2,21

I

povprečna ocena

2,31

2,29

2,18

2,19

2,11

1,83

1,86

1,94

J

povprečna ocena

2,95

2,77

2,70

2,60

2,53

2,49

2,43

2,62

K

povprečna ocena

2,08

2,08

2,01

1,97

1,95

1,89

1,81

1,89

L

povprečna ocena

2,31

2,26

2,16

2,09

1,93

1,81

1,79

1,91

M

povprečna ocena

2,69

2,85

2,68

2,66

2,49

2,53

2,43

2,54

N

povprečna ocena

2,22

2,31

2,32

2,24

2,04

1,75

1,84

1,91

O

povprečna ocena

3,82

3,86

3,66

3,67

3,62

3,78

3,71

3,72

P

povprečna ocena

2,55

2,56

2,40

2,34

2,23

2,06

2,06

2,24

Q

povprečna ocena

2,84

2,86

2,69

2,69

2,58

2,34

2,50

2,76

R

povprečna ocena

2,36

2,34

2,12

2,14

2,08

2,01

1,96

2,07

S

povprečna ocena

2,08

2,05

2,05

1,98

1,90

1,63

1,61

1,81

T

povprečna ocena

2,63

2,69

2,64

2,60

2,41

2,41

2,39

2,43

U

povprečna ocena

2,71

2,69

2,56

2,62

2,60

2,67

2,66

2,57

280

IF. Eksperimentalna vprašanja – blok IF

Naključni računalniški izbor osebe (preskok)

IF1 ANKETARSKA KODA

SKUPINA 1

1

Pojdi na uvod pred IF2

SKUPINA 2

2

Pojdi na uvod pred IF5

SKUPINA 3

3

Pojdi na uvod pred IF8



Vprašaj, če koda IF1 = 1!

BLOK A; n=447



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.

IF2 KARTICA 77 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da ima dobro izobrazbo, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

(b.o. (ne

sploh ni pomembno

izredno pomembno +) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

SJM162 11,0 5,1

6,0

8,9 20,4 11,6 11,6 12,1 3,8

6,5

1,3

1,6 5,40

IF3 KARTICA 78 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da prihaja iz krščanskega okolja, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

(b.o. (ne

sploh ni pomembno

izredno pomembno +) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

SJM162 28,2 6,9 11,2 6,5 15,2 7,8

6,3

8,1

2,9

4,0

1,5

1,3 4,11

281

IF4 KARTICA 79 Kako pomembno bi po vašem mnenju moralo biti to, da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje, pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo?

(b.o. (ne

sploh ni pomembno

izredno pomembno +) vem) povp.

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

77

88

SJM162 5,6

3,6

4,5

4,0 13,6 9,8 13,4 21,7 6,9 14,3 1,5

0,9 6,59



Vprašaj, če koda IF1 = 2!

BLOK B; n=424



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 80 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

sploh ni

zelo (b.o.

(ne

pomembno

pomembno

+)

vem) povp.

0

1

2

3

4

5

7

8

IF5 … da ima dobro

izobrazbo?

9,7

6,1 11,3 26,9 23,8 20,3

1,4

0,5 3,12

IF6 ... da prihaja iz

krščanskega okolja? 24,3 12,7 12,5 20,3 13,7 14,4

1,0

1,2 2,30

IF7 … da je usposobljen

za take delovne

veščine, ki jih

Slovenija potrebuje? 4,2

2,4

7,3 16,7 34,7 32,3

1,0

1,4 3,76

282



Vprašaj, če koda IF1 = 3!

BLOK C; n=436



Da bi v prihodnje izboljšali kakovost naših raziskav, vam bomo na koncu zastavili še nekaj podobnih vprašanj. Prosimo vas, da se ne trudite spomniti, kako ste odgovorili prej. Vprašanja jemljite kot povsem nova.



Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v Slovenijo iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



KARTICA 81 Kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal in živel drugje, priseli v Slovenijo. Najprej, kako pomembno je …

sploh ni

izredno (b.o. (ne

pomembno

pomembno +) vem) povp.

00 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 77 88

IF8 … da ima

dobro

izobrazbo? 5,7 3,2 4,6 6,9 6,0 21,1 10,3 14,4 12,6 5,0 9,2 0,7 0,2 5,69

IF9 ... da prihaja

iz krščanske-

ga okolja? 22,5 5,0 8,5 7,8 4,4 17,0 8,9 7,8 7,1 3,0 6,9 0,7 0,5 4,13

IF10 … da je

usposobljen

za take

delovne

veščine, ki

jih Slovenija

potrebuje? 3,9 0,9 1,6 4,6 4,6 12,4 7,8 16,3 20,6 11,7 14,7 0,7 0,2 6,82

283

J. Zaključna vprašanja; izpolni anketar/ka



– blok J

J1 Kako pogosto je anketiranec spraševal za pojasnila pri posameznih vprašanjih?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - nikoli

27,2

31,8

29,1

29,2

34,0

52,5

53,9

55,5

2 - skoraj nikoli

34,2

37,3

36,8

39,7

40,6

27,2

26,1

26,4

3 - vsake toliko časa

21,2

21,6

23,5

19,8

16,4

14,7

11,8

13,9

4 - pogosto

7,9

5,2

7,0

6,8

4,1

3,7

4,9

2,6

5 - zelo pogosto

4,5

2,4

2,2

3,2

1,8

1,7

3,2

1,3

8 - ne vem

5,0

1,7

1,4

1,5

3,0

0,2

0,1

0,3

J2 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec nerad odgovarjal na nekatera vprašanja?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - nikoli

42,7

48,3

42,6

44,6

47,5

57,6

69,9

71,6

2 - skoraj nikoli

34,6

34,1

34,3

34,8

33,9

24,3

17,1

17,0

3 - vsake toliko časa

12,2

12,4

15,4

14,2

10,6

11,9

6,9

7,2

4 - pogosto

3,9

2,6

4,2

3,5

4,0

4,4

2,7

2,1

5 - zelo pogosto

1,4

0,8

1,9

1,3

0,9

1,6

3,3

2,0

8 - ne vem

5,0

1,7

0,7

0,1

0,1

0,2

0,0

0,1

J3 Kako pogosto ste imeli občutek, da se je anketiranec trudil odgovarjati po svojih najboljših močeh?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - nikoli

3,4

3,4

1,6

1,0

1,7

0,6

1,2

0,3

2 - skoraj nikoli

4,6

3,5

2,4

2,1

1,6

1,8

0,6

0,5

3 - vsake toliko časa

10,6

8,5

7,7

8,4

6,3

8,8

3,2

3,2

4 - pogosto

32,7

31,2

36,1

33,5

33,6

30,4

20,5

23,9

5 - zelo pogosto

43,4

51,4

50,5

53,5

53,5

58,4

74,0

71,9

8 - ne vem

5,3

1,9

1,7

1,5

3,3

0,2

0,5

0,2

J4 Kako pogosto ste imeli občutek, da je anketiranec razumel vprašanja?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - nikoli

0,6

0,5

0,5

0,5

0,4

0,4

0,7

0,5

2 - skoraj nikoli

3,3

1,9

1,6

2,8

1,3

1,1

1,1

0,5

3 - vsake toliko časa

13,7

11,9

10,3

10,8

6,8

13,2

4,9

4,9

4 - pogosto

36,0

34,3

40,1

39,6

33,3

31,5

30,5

29,5

5 - zelo pogosto

41,1

49,4

45,9

44,7

55,1

53,5

62,9

64,6

8 - ne vem

5,3

2,0

1,6

1,6

3,1

0,3

0,0

0,2

284

J5 Ali je bil prisoten še kdo, ki se je vmešaval v potek ankete?

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - da

17,0

15,0

16,5

14,2

12,3

6,9

9,0

7,4

2 - ne 83,0

82,9

82,2

84,1

84,7

93,0

90,9

92,5

9 - (b.o.) 0,0

2,1

1,3

1,7

3,0

0,1

0,1

0,1



Preskok (J5=1)

J6 Kdo je bil to? Obkrožite vse ustrezne odgovore.

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

n=231 n=215 n=243 n=182 n=173 n=88 n=110 n=97

1 - zakonec / partner

47,5 63,7 53,9 53,4 60,1 55,2 61,1 57,7

2 - sin / hči

28,8 23,7 24,7 22,1 18,5 25,3 21,3 26,8

3 - mama / oče / tast / tašča

14,2 14,4 14,4 11,3 13,3 18,4 14,8 13,4

4 - drug sorodnik

11,7 11,6

9,9

7,4

6,9

9,2

7,4

9,3

5 - nekdo, ki ni sorodnik

8,3 6,0

7,8

2,9

1,2

5,7

1,9

4,1

7 -

(b.o.)

0,0

0,0

4,9 12,7

2,9

0,0

0,9

0,0

8 - ne vem

0,4 0,9

0,0

0,0

0,0

1,1

1,8

0,0

J6a V kolikšni meri je anketiranec/ka uporabljal/a pokazne kartice?

2016 2

1 - anketiranec/ka je uporabljal/a vse potrebne pokazne kartice 85,5

2 - anketiranec/ka je uporabljal/a le nekatere od pokaznih kartic 10,6

3 - anketiranec/ka je zavrnil/a; ni bil/a sposoben/na uporabljati kartic 3,6

8 - ne vem

0,4



Velikost naselja:

20022 20042 20061 20082 20101 20122 20141 20162

1 - hiša na samem, zaselek

ali manjša vas (oddaljena

od pošte, šole, trgovine)

z do 500 prebivalci

35,3 27,7 32,0 24,7 32,1 27,3 21,2 28,4

2 - vas, kraj (s šolo, pošto,

trgovino), trg z nad 500

do 2000 prebivalci

24,3 30,9 29,3 30,2 22,5 27,7 32,1 31,9

3 - kraj z nad 2000

do 4000 prebivalci

7,4

8,9

9,1

8,6

8,6

5,4

9,5

7,7

4 - kraj z nad 4000

do 10.000 prebivalci

6,8

8,5

8,2 11,2 10,0 13,5 13,0

9,2

5 - kraj z nad 10.000

do 50.000 prebivalcev

13,0 10,7

9,4 10,1 12,5

9,3 11,8

9,5

6 - kraj z nad 50.000 prebivalci

(Ljubljana, Maribor)

13,2 13,3 12,1 13,6 13,5 16,6 12,4 12,9

9 - (ne vem)

0,0

0,0

0,0

1,5

0,9

0,2

0,1

0,5





285



Tip krajevne skupnosti:

2002 2 2004 2 2006 1 2008 2 2010 1 2012 2 2014 1 2016 2

1 - mestna

28,5

34,7

28,0

31,9

27,1

35,6

35,5

34,1

2 - primestna

17,8

12,5

23,4

15,1

18,2

10,6

8,7

9,6

3 - vaška

53,6

52,9

48,5

52,4

54,1

53,5

55,9

56,3

9 -

(ne vem)

0,0

0,0

0,0

0,6

0,6

0,3

0,0

0,1



TRETJI DEL

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA – MEDNARODNE

IN MEDČASOVNE PRIMERJAVE

289

3.1

ESS: MEDNARODNE IN

MEDČASOVNE PRIMERJAVE –

uvodno pojasnilo

V ta del knjige (3.0) so uvrščeni mednarodni in medčasovni prikazi rezultatov raziskav ESS v obdobju 2002–2014, podani v treh poglavjih. Po uvodnih pojasnilih (3.1) so v drugem poglavju (3.2) podani mednarodni in medčasovni pregledi rezultatov raziskave ESS v dveh časovnih presekih: za prvo meritev (2002) in za zadnjo dostopno meritev (2014). Vzeti so iz nabora nacionalnih datotek držav, ki so v teh meritvah sodelovale1 (tabela 1). V vsebinskem pogledu je ta prikaz omejen na nabor dimenzij oz. vprašanj, ki predstavljajo (indicirajo) tri temeljna tematska področja raziskave ESS, umeščena kot trajna sestavina programa ESS.

To so bloki A, B in C. V bloku A so zbrana vprašanja, ki zadevajo osebno zaupanje in zaupanje v ljudi (socialno zaupanje). V bloku B, vsebinsko najobsežnejšem, so umeščena vprašanja, ki zajemajo odnos ljudi do države oz. sistema, razumevanje demokracije, zaupanje v institucije sistema in dojemanje lastne vloge v njem, tudi vprašanja o odnosu do politike, političnih strank, politikov, in končno, vprašanja o zadovoljstvu z danimi razmerami in o njihovem osebnem doživljanju delovanja države. Ta tematski blok vključuje tudi vprašanja o vrednotnih orientacijah ljudi (zavzemanje za več enakosti, manj diskriminacije in odnos do migracij). V bloku C

so umeščena vprašanja o intimni vključenosti ljudi v okolje, torej o njihovi socialni vključenosti, o osebni sreči, o zaznavanju ne-varnosti, o osebni religioznosti in verskih aktivnostih itd. Skupna značilnost vseh izbranih vprašanj (dimenzij) iz teh treh blokov je, da predstavljajo t. i. železni repertoar raziskave ESS in so bila vključena v vse dosedanje meritve. Vsa so merjena s pomočjo lestvic; v gradivu so prikazane meritve v polnem obsegu, če merila to omogočajo, pa tudi kot srednje vrednosti. In končno, velja, da so nacionalne datoteke, vključene v osrednjo datoteko ESS, bile poenotene, pri črpanju podatkov smo uporabili program design weight in s tem izboljšali njihovo primerljivost.

1.

Seznam sodelujočih držav v programu ESS 2002–2014 pokaže, da je v vsem obdobju poteka ESS v raziskavi skupaj sodelovalo 36 držav, vendar med njimi le 16 v vseh sedmih valovih. Podroben pregled vključitev z navedbo velikosti vzorca je v tabeli 1.

290

V nadaljnjih poglavjih (3.3 in 3.4) so prikazani rezultati meritev, opravljenih v isti skupini držav, le da prikazujejo spremenljive tematske bloke raziskave ESS.

Tokrat,2 v tej knjigi, so prikazani tematski bloki D in E iz raziskave ESS 2012 in iz ESS 2014. Tako sta v poglavju 3.3 prikazana tematska bloka D: O osebni in družbeni blaginji ter E: O razumevanju in razvoju demokracije. V poglavju 3.4

pa sta prikazana tematska bloka D: Stališča do mednarodnih migracij in E: O

odnosu do zdravja. Vsi štirje tematski bloki so podani v mednarodnem razsežju in medčasovno, pač v meri, v kakršni so že bili predmet predhodnega raziskovanja.

2.

Tematski bloki iz raziskav ESS 2002–2010 so prikazani v knjigi Vrednote v prehodu V., Slovenija v evropskih primerjavah, Dokumentni SJM, Ljubljana/Dunaj, 2012, str. 139–464.

291

Tabela 1: Program ESS – seznam vseh sodelujočih držav v obdobju 2002–2014, z navedbo velikosti vzorcev.

Države

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014

Albanija

-

-

-

-

-

1201

-

Avstrija

2257

2256

2405

-

-

-

1795

Belgija

1899

1778

1798

1760

1704

1869

1769

Bolgarija

-

-

1400

2230

2434

2260

-

Ciper

-

-

995

1215

1083

1116

-

Češka

1360

3026

-

2018

2386

2009

2148

Danska

1506

1447

1505

1610

1576

1650

1502

Estonija

-

1989

1517

1661

1793

2380

2051

Finska

2000

2022

1896

2195

1878

2197

2087

Francija

1503

1806

1986

2073

1728

1998

1917

Grčija

2566

2406

-

2072

2715

-

-

Hrvaška

-

-

-

1484

1649

-

-

Irska

2046

2286

1800

1764

2576

2628

2390

Italija

1207

-

-

-

-

960

-

Islandija

-

579

-

-

-

752

-

Izrael

2499

-

-

2490

2294

2508

2562

Kosovo

-

-

-

-

-

1295

-

Latvija

-

-

-

1980

-

-

-

Litva

-

-

-

-

1677

2109

2250

Luksemburg

1552

1635

-

-

-

-

-

Madžarska

1685

1498

1518

1544

1561

2014

1698

Nemčija

2919

2870

2916

2751

3031

2958

3045

Nizozemska

2364

1881

1889

1778

1829

1845

1919

Norveška

2036

1760

1750

1549

1548

1624

1436

Poljska

2110

1716

1721

1619

1751

1898

1615

Portugalska

1511

2052

2222

2367

2150

2151

1265

Romunija

-

-

-

2146

-

-

-

Rusija

-

-

2437

2512

2595

2284

-

Slovaška

-

1512

1766

1810

1856

1847

-

Slovenija

1519

1442

1476

1286

1403

1257

1224

Španija

1729

1663

1876

2576

1885

1889

1925

Švedska

1999

1948

1927

1830

1497

1847

1791

Švica

2040

2141

1804

1819

1506

1493

1532

Turčija

-

1856

-

2416

-

-

-

Ukrajina

-

2031

2002

1885

1931

2178

-

Velika Britanija

2052

1897

2394

2352

2422

2286

2264

Vse države skupaj

22

25

23

29

27

29

21

Vsi anketiranci skupaj

42359

47497

43010

56792

52458

54503

40185

293

3.2

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA (bloki A, B, C),

mednarodne in medčasovne

primerjave v dvaindvajsetih državah,

meritve 2002 in 2014



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek



Povzetek

To poglavje vsebuje analitičen prikaz rezultatov meritev raziskave ESS v obsegu osnovnih nespremenljivih blokov (A, B, C), opravljenih na vzorcih triindvajsetih vključenih držav v časovnih presekih 2002–2014. Gradivo ponuja možnost vpo-gleda v spreminjanje opazovanih pojavov v razsežju dveh meritev 2002, 2014 in razkrivanja razlik v kulturnem prostoru vključenih držav, med njimi štiri skandinavske (Finska, Švedska, Norveška, Danska), devet zahodnoevropskih (Avstrija, Belgija, Švica, Nemčija, Francija, V. Britanija, Irska, Italija, Luksemburg), štiri južnoevropske in sredozemske (Grčija, Izrael, Španija, Portugalska) ter šest srednje- in vzhodnoevropskih, tranzicijskih držav (Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Poljska, Slovenija). Vsebinski okvir primerjav vključuje tematske bloka ESS/A, B in C, torej spremenljivke o povezanosti z mediji, o zaupanju v institucije, o oblikah političnega angažiranja, o družbenih vrednotah, indikatorjih socialnega kapitala, o osebnem in družbenem zadovoljstvu, o socialni iz-/vključenosti, nacionalni, religijski identiteti, o osebnem zadovoljstvu, blaginji, zdravju, varnosti itd.

Osnovni pojmi: medčasovne primerjave, vrednote, institucije, socialni kapital, etnične identitete itd.

294

A. Mediji, zaupanje soljudem … – blok A

A1 Prosimo ocenite, koliko časa na dan gledate televizijo na običajen dan v tednu? Odgovorite s pomočjo te kartice.

0 -

sploh nič



1 -

manj kot ½ ure

2 -

od ½ ure do 1 ure

3 -

več kot 1 uro do 1½ ure

4 -

več kot 1½ ure, do 2 uri

5 -

več kot 2 uri do 2½ uri

6 -

več kot 2½ uri do 3 ure

7 -

več kot 3 ure

295

A1

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

2002

5,7

9,8

20,0

16,5

15,3

11,8

7,9

12,9

2014

4,7

6,2

12,7

14,3

16,3

13,6

11,7

20,6

BE Belgija

2002

2,8

5,9

16,7

14,4

16,5

13,1

11,3

19,2

2014

3,5

6,8

14,0

15,8

16,2

17,2

9,0

17,5

CH Švica

2002

7,5

13,5

23,6

18,0

11,7

11,8

5,5

8,4

2014

9,2

12,9

20,9

18,3

14,7

10,6

6,1

7,2

CZ Češka

2002

1,1

3,2

12,3

14,1

17,7

15,0

13,2

23,5

2014

3,5

4,3

8,0

9,1

18,7

16,2

14,8

25,4

DE Nemčija

2002

2,1

5,1

13,7

14,1

18,4

15,0

13,7

18,0

2014

5,8

7,0

15,8

16,0

18,0

14,5

11,7

11,2

DK Danska

2002

1,5

4,1

14,2

13,0

19,1

13,4

15,0

19,7

2014

3,5

7,6

14,9

16,4

16,5

12,9

12,2

15,9

EE Estonija

2014

6,6

5,3

14,4

12,1

17,1

11,1

12,3

21,1

ES Španija

2002

2,4

4,3

12,5

13,2

16,6

15,8

12,5

22,7

2014

3,0

7,1

15,8

16,2

15,9

13,8

9,8

18,4

FI Finska

2002

3,0

5,2

17,5

20,1

18,0

13,5

8,9

13,8

2014

5,9

7,1

18,6

15,8

16,4

13,8

9,2

13,1

FR Francija

2002

4,3

6,1

12,9

14,8

14,5

15,9

12,7

18,8

2014

5,4

5,9

12,1

15,8

16,8

16,3

11,2

16,5

GB Velika Britanija 2002

2,1

2,1

9,3

11,1

14,0

11,5

14,1

35,8

2014

2,6

3,9

10,1

11,3

12,5

13,9

17,5

28,1

GR Grčija

2002

2,8

4,0

11,5

7,6

16,5

6,7

14,1

36,8

HU Madžarska

2002

3,5

5,0

16,2

7,4

25,1

6,9

14,7

21,3

2014

3,5

3,9

11,3

8,5

23,9

10,6

15,1

23,2

IE Irska

2002

1,2

3,3

11,9

12,5

17,9

14,2

15,6

23,5

2014

3,4

4,8

12,0

14,7

13,9

13,7

12,8

24,6

IL Izrael

2002

8,7

5,9

13,0

17,1

14,6

13,4

10,2

17,2

2014

17,3

7,3

11,2

14,6

12,2

10,1

7,3

20,1

IT Italija

2002

1,6

3,3

13,9

16,2

17,3

15,6

12,5

19,5

LT Litva

2014

4,1

3,3

9,3

13,5

19,2

15,3

13,5

21,8

LU Luksemburg

2002

3,6

7,1

14,5

13,9

13,5

12,3

13,5

21,6

NL Nizozemska

2002

1,7

3,3

11,8

14,3

17,5

14,4

14,4

22,6

2014

2,7

5,4

10,6

14,2

18,8

15,3

12,8

20,2

NO Norveška

2002

1,0

5,4

18,5

19,0

18,8

14,1

11,4

11,8

2014

3,7

8,2

18,5

18,0

17,5

14,1

9,1

10,9

PL Poljska

2002

3,9

5,6

16,9

12,4

19,4

9,1

14,3

18,4

2014

6,2

7,6

19,1

12,6

19,1

7,5

11,8

16,0

PT Portugalska

2002

1,3

6,9

14,9

19,4

16,5

13,4

10,3

17,3

2014

3,6

7,4

18,2

19,0

14,5

14,2

7,9

15,3

SE Švedska

2002

1,8

6,0

22,0

17,7

18,2

13,6

9,3

11,6

2014

4,9

10,2

19,9

15,7

18,6

13,4

7,7

9,6

SI Slovenija

2002

4,6

11,1

23,5

15,4

17,7

10,5

6,9

10,3

2014

3,9

9,6

21,3

13,9

18,2

11,2

11,2

10,7

Skupaj

2002

3,2

5,7

15,4

14,6

17,0

12,7

11,9

19,5

2014

5,3

6,5

14,2

14,4

16,8

13,4

11,4

18,0

296



Preskok (A1=1-9)

A2 Ponovno povejte za običajen dan v tednu, koliko od časa, ki ga porabite za gledanje televizije, gledate poročila ali oddaje s politično tematiko oziroma tematiko aktualnih dogodkov?

0 - sploh nič

1 - manj kot ½ ure

2 - od ½ ure do 1 ure

3 - več kot 1 uro do 1½ ure

4 - več kot 1½ ure, do 2 uri

5 - več kot 2 uri do 2½ uri

6 - več kot 2½ uri do 3 ure

7 - več kot 3 ure

297

A2

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

2002

4,0

41,7

37,2

11,2

3,6

1,2

0,6

0,5

2014

9,1

40,4

33,5

9,7

3,5

1,8

1,1

0,9

BE Belgija

2002

7,0

27,7

42,8

13,9

5,2

1,5

0,7

1,4

2014

9,3

31,7

41,3

11,5

3,5

1,6

0,6

0,6

CH Švica

2002

5,6

43,1

37,9

8,9

2,8

1,0

0,5

0,3

2014

12,2

44,2

31,2

8,9

2,4

0,7

0,3

0,2

CZ Češka

2002

3,4

30,6

45,4

13,0

4,0

1,3

0,7

1,7

2014

14,3

37,1

32,7

8,0

3,2

2,2

1,1

1,4

DE Nemčija

2002

3,4

37,8

40,3

10,9

4,7

1,8

0,7

0,5

2014

5,4

37,5

38,4

11,4

4,3

1,7

0,8

0,5

DK Danska

2002

2,5

19,9

41,4

20,6

10,0

3,1

1,6

0,9

2014

4,9

28,1

35,9

17,6

7,9

2,8

1,2

1,5

EE Estonija

2014

6,2

24,8

39,2

17,0

6,9

3,1

1,5

1,4

ES Španija

2002

9,7

28,2

37,1

14,4

5,4

2,0

1,4

1,7

2014

8,2

26,7

35,3

14,5

6,3

4,0

1,8

3,1

FI Finska

2002

1,8

30,0

44,4

13,0

6,5

2,7

0,8

0,8

2014

4,6

28,7

39,1

14,9

6,9

3,4

1,2

1,2

FR Francija

2002

5,9

25,6

39,7

16,0

6,5

3,1

1,7

1,5

2014

9,6

25,3

35,5

13,0

7,0

4,0

2,6

3,0

GB Velika Britanija 2002

7,4

24,6

40,7

14,8

6,0

2,2

1,6

2,7

2014

13,3

24,7

35,0

14,1

6,1

2,8

1,5

2,5

GR Grčija

2002

14,6

27,1

31,3

11,0

8,2

3,1

2,5

2,1

HU Madžarska

2002

5,5

41,8

38,5

7,3

4,1

1,0

1,0

0,8

2014

13,7

43,6

27,8

6,8

4,1

1,0

1,3

1,6

IE Irska

2002

9,1

26,7

31,5

14,9

6,3

4,4

3,4

3,7

2014

12,6

34,6

30,5

12,6

4,9

2,1

1,0

1,8

IL Izrael

2002

11,3

27,9

31,9

14,8

6,3

2,9

2,3

2,6

2014

15,8

26,8

27,1

13,8

6,1

4,4

2,3

3,6

IT Italija

2002

4,8

24,3

44,3

16,3

4,9

2,9

1,4

1,2

LT Litva

2014

9,7

28,5

36,6

13,1

5,5

2,5

1,8

2,2

LU Luksemburg

2002

7,2

39,7

33,1

8,6

4,1

1,9

0,9

4,4

NL Nizozemska

2002

2,9

21,8

42,1

20,2

7,6

3,0

1,0

1,5

2014

7,4

28,0

34,8

16,4

7,8

3,3

1,2

1,2

NO Norveška

2002

1,5

19,8

40,6

21,4

9,7

4,0

1,7

1,2

2014

6,6

28,4

38,3

13,8

7,7

2,9

1,1

1,2

PL Poljska

2002

4,0

32,8

41,2

11,9

6,0

1,6

1,6

1,0

2014

5,8

38,4

35,2

9,2

5,4

2,0

1,8

2,1

PT Portugalska

2002

3,8

25,6

37,7

18,8

7,8

3,2

1,4

1,8

2014

9,4

23,8

33,8

19,4

5,7

3,6

2,1

2,2

SE Švedska

2002

3,5

28,2

44,1

14,9

5,7

2,6

0,6

0,6

2014

6,3

35,1

37,9

11,3

5,5

2,0

1,2

0,8

SI Slovenija

2002

8,6

36,1

40,3

8,8

3,3

1,2

1,0

0,8

2014

15,2

32,0

35,3

10,6

3,9

1,8

0,8

0,3

Skupaj

2002

5,9

30,2

39,0

13,8

5,9

2,4

1,3

1,5

2014

9,5

31,8

35,0

12,7

5,5

2,6

1,3

1,6

298

A3 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo.

treba je biti

večini ljudi

zelo previden

lahko zaupamo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

299

A3

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 5,8 3,5 6,0 9,2 10,4 22,2 10,7 15,1 10,3 3,3 3,5

2014 5,6 2,6 7,2 10,5 9,6 22,2 12,9 16,6 9,5 1,9 1,2

BE Belgija

2002 7,1 3,9 6,9 9,9 10,2 21,8 12,0 17,2 8,7 1,1 1,3

2014 5,0 2,2 5,9 11,0 10,5 22,4 14,8 17,2 8,4 1,9 0,7

CH Švica

2002 2,4 1,0 4,0 9,3 10,5 21,7 10,0 18,8 17,3 3,1 1,9

2014 2,7 1,0 4,4 7,8 9,1 21,8 11,5 17,8 17,0 4,8 2,1

CZ Češka

2002 6,5 6,9 12,3 13,2 11,3 21,3 8,5 9,5 7,1 2,2 1,1

2014 6,6 3,4 9,0 13,1 13,8 20,6 11,1 11,2 7,2 2,4 1,6

DE Nemčija

2002 7,0 2,7 7,5 13,5 11,8 23,1 10,1 13,5 7,2 1,9 1,6

2014 3,6 1,8 5,5 11,8 9,4 24,3 13,0 17,3 9,9 2,1 1,3

DK Danska

2002 0,7 0,7 1,3 3,5 3,7 15,6 7,5 16,3 31,2 11,7 7,9

2014 0,9 0,5 1,2 3,9 5,1 12,0 6,9 21,9 31,7 11,7 4,2

EE Estonija

2014 2,7 1,7 3,4 9,0 8,7 26,0 12,4 16,8 12,7 3,0 3,7

ES Španija

2002 4,1 3,8 8,8 11,9 10,3 19,6 14,3 14,9 9,2 1,9 1,1

2014 3,2 3,5 9,7 11,2 10,0 24,1 14,1 14,7 7,7 1,1 0,6

FI Finska

2002 1,3 0,9 1,9 4,4 6,6 14,2 11,6 25,0 24,9 6,7 2,7

2014 0,3 1,1 1,8 4,2 4,0 12,5 10,0 25,1 29,9 8,0 3,1

FR Francija

2002 7,5 3,1 9,1 11,4 11,9 28,7 9,7 10,2 5,6 1,6 1,2

2014 6,3 1,7 8,6 13,2 12,6 24,9 12,6 12,5 5,4 1,1 1,1

GB Velika Britanija 2002 4,8 2,3 5,0 11,0 11,5 23,0 13,8 17,1 8,7 1,4 1,4

2014 3,9 1,8 4,8 8,6 9,7 22,8 12,8 19,3 13,0 1,5 1,7

GR Grčija

2002 12,6 11,7 10,7 16,5 12,3 15,0 6,4 5,8 5,7 2,3 1,0

HU Madžarska

2002 9,4 7,0 10,8 12,5 11,6 25,3 7,8 7,6 4,7 1,4 1,9

2014 10,2 3,4 11,3 14,6 12,6 18,2 11,4 12,1 4,1 0,6 1,4

IE Irska

2002 4,2 3,9 6,1 8,3 7,8 18,6 12,0 14,9 15,5 5,4 3,3

2014 4,4 3,8 6,8 8,1 9,6 19,8 12,6 17,5 13,4 2,3 1,8

IL Izrael

2002 8,7 4,6 7,0 9,4 7,6 21,3 10,0 13,6 11,8 3,7 2,3

2014 5,5 3,4 4,9 7,3 8,4 27,2 12,5 16,2 9,9 2,5 2,2

IT Italija

2002 7,5 5,3 7,8 12,5 8,5 26,0 11,7 11,6 6,0 1,7 1,5

LT Litva

2014 5,0 3,9 8,4 9,4 12,6 18,3 13,6 14,9 9,9 2,8 1,3

LU Luksemburg

2002 5,3 0,9 6,0 8,5 9,0 33,0 8,6 12,9 8,9 3,1 3,7

NL Nizozemska

2002 2,9 1,9 3,1 7,5 7,5 19,1 16,2 23,0 14,3 3,1 1,5

2014 1,3 0,5 2,2 5,9 8,8 15,8 15,7 31,4 15,4 2,1 1,0

NO Norveška

2002 1,4 0,7 1,3 4,3 4,8 15,3 10,8 24,1 26,1 6,6 4,7

2014 0,4 0,6 1,0 4,1 4,5 16,4 10,9 26,5 26,2 6,7 2,6

PL Poljska

2002 11,3 8,7 11,9 16,1 11,4 22,4 6,6 6,1 3,5 0,9 1,2

2014 10,3 8,1 12,3 14,8 10,2 21,3 6,6 6,9 6,6 2,0 0,9

PT Portugalska

2002 7,7 5,0 10,8 17,6 12,5 21,5 8,9 7,6 4,3 1,5 2,5

2014 18,5 5,4 8,5 13,4 11,3 23,2 7,5 6,3 4,0 0,7 1,2

SE Švedska

2002 1,7 1,6 3,1 8,1 6,9 17,5 9,3 19,8 23,4 5,7 2,9

2014 1,2 1,0 2,6 5,4 7,3 16,8 11,5 24,0 21,2 6,6 2,2

SI Slovenija

2002 11,9 7,9 9,7 14,0 9,9 22,4 6,5 8,8 5,6 1,3 2,1

2014 10,1 6,8 10,3 13,1 10,0 24,8 8,0 9,2 6,0 1,1 0,6

Skupaj

2002 6,0 4,0 6,7 10,5 9,5 21,0 10,2 14,5 11,9 3,3 2,3

2014 4,8 2,7 6,1 9,5 9,5 20,9 11,8 17,2 12,7 3,1 1,7

300

A4 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila



priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno?

večina bi me

večina bi skušala

skušala izkoristiti

ravnati pošteno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

301

A4

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 3,6 1,7 4,4 8,3 10,0 22,3 10,5 15,6 13,8 5,5 4,3

2014 1,7 1,5 3,4 7,4 9,1 22,6 15,5 18,2 14,4 4,2 2,1

BE Belgija

2002 3,1 2,3 4,3 6,9 7,5 23,4 13,1 19,8 13,8 3,3 2,6

2014 1,8 1,3 3,1 6,3 6,8 23,3 15,5 23,4 13,2 4,0 1,2

CH Švica

2002 1,1 0,7 2,4 6,0 6,9 21,5 10,6 21,0 20,4 5,9 3,4

2014 1,4 0,8 2,7 5,4 6,7 16,8 12,2 22,9 23,0 5,8 2,4

CZ Češka

2002 2,7 4,6 7,8 9,7 10,9 22,3 11,1 14,3 11,4 4,0 1,3

2014 3,3 2,1 5,1 11,4 12,8 24,4 12,9 14,2 8,7 3,0 2,1

DE Nemčija

2002 2,0 1,4 3,7 7,3 10,3 21,7 12,3 18,6 15,0 4,6 3,1

2014 1,7 0,8 3,2 5,8 7,4 20,1 13,1 23,1 17,5 4,8 2,5

DK Danska

2002 0,1 0,3 1,3 1,5 2,3 12,4 7,9 18,2 32,8 14,3 8,9

2014 0,3 0,3 0,9 2,6 3,8 9,3 7,1 22,1 33,6 15,1 4,9

EE Estonija

2014 1,8 1,3 3,4 8,2 8,9 23,8 11,1 17,6 13,6 5,7 4,5

ES Španija

2002 3,4 2,9 6,9 9,4 8,4 23,1 13,7 16,9 10,6 3,2 1,5

2014 2,3 2,1 7,0 9,1 8,2 25,6 13,6 17,3 11,2 2,5 1,3

FI Finska

2002 0,9 0,4 1,5 2,9 4,3 11,8 10,3 25,5 26,3 12,1 3,9

2014 0,5 0,4 1,9 2,8 4,6 10,4 11,3 24,3 30,2 11,4 2,2

FR Francija

2002 2,8 1,6 4,4 8,5 9,5 24,5 10,8 15,2 15,0 4,0 3,7

2014 1,8 0,9 3,2 6,3 7,7 21,8 14,3 20,8 16,0 4,6 2,6

GB Velika Britanija 2002 2,5 1,5 4,4 7,7 9,4 22,7 15,4 18,9 13,2 2,7 1,7

2014 2,0 1,2 2,3 6,5 7,9 23,1 13,6 23,5 14,5 3,4 1,9

GR Grčija

2002 11,9 10,7 12,2 15,2 9,8 19,5 6,2 6,9 4,1 2,3 1,2

HU Madžarska

2002 7,1 4,0 9,5 11,6 9,8 26,2 8,4 11,0 6,8 2,2 3,5

2014 5,5 1,9 8,6 16,6 13,0 20,0 12,3 13,1 5,4 1,1 2,5

IE Irska

2002 1,5 2,6 4,4 6,0 7,6 19,8 11,3 16,4 18,6 7,5 4,2

2014 1,6 1,1 3,4 5,6 9,1 19,2 14,2 21,5 17,5 4,4 2,3

IL Izrael

2002 5,1 3,9 7,1 7,6 7,2 22,4 10,2 11,9 15,3 5,2 4,0

2014 3,3 3,1 5,4 7,3 7,9 27,2 12,3 15,8 12,0 3,0 2,7

IT Italija

2002 6,2 4,8 9,5 12,8 11,6 21,1 12,2 9,8 7,2 2,1 2,6

LT Litva

2014 3,3 3,0 5,1 7,6 10,8 21,4 14,0 17,5 12,1 3,5 1,7

LU Luksemburg

2002 5,2 1,5 4,9 8,7 8,4 27,5 7,1 12,2 12,5 5,5 6,4

NL Nizozemska

2002 1,2 1,0 2,3 4,2 6,2 16,9 16,3 28,6 17,9 3,6 1,9

2014 0,4 0,4 0,7 3,4 6,0 14,7 16,5 32,8 21,6 2,6 0,9

NO Norveška

2002 0,6 0,3 1,2 3,1 3,8 12,1 10,2 23,1 28,6 10,9 6,1

2014 0,4 0,1 0,9 2,4 4,1 11,6 11,9 28,5 27,2 9,3 3,5

PL Poljska

2002 5,8 6,2 9,8 12,2 10,6 25,0 9,1 9,3 7,0 2,1 2,9

2014 5,7 4,4 9,2 12,4 10,5 25,5 8,2 9,9 9,6 2,2 2,2

PT Portugalska

2002 2,1 1,8 5,3 11,2 14,2 24,6 11,8 12,2 10,2 3,6 3,1

2014 5,7 1,7 4,4 8,5 10,6 29,8 10,1 14,1 8,4 2,1 4,5

SE Švedska

2002 0,8 0,9 2,1 4,5 4,7 15,0 9,3 22,2 27,0 8,8 4,7

2014 0,6 0,3 1,2 4,1 4,8 12,2 10,7 27,1 26,1 9,2 3,7

SI Slovenija

2002 8,2 4,6 8,4 11,4 8,4 25,5 7,6 9,7 10,8 2,9 2,5

2014 4,5 3,0 7,8 13,7 9,8 27,7 8,2 12,3 9,7 1,6 1,6

Skupaj

2002 3,5 2,7 5,3 7,9 8,2 20,8 10,8 16,6 15,5 5,3 3,5

2014 2,3 1,5 3,9 7,2 8,1 20,6 12,6 20,2 16,4 4,9 2,5

302

A5 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase?

večinoma gledajo

večinoma so pripravljeni

predvsem nase

pomagati drugim

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

303

A5

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 3,3 3,2 6,9 10,6 11,6 22,3 10,7 13,8 9,9 4,4 3,3

2014 3,8 1,9 6,4 11,3 11,2 22,1 15,6 15,4 8,9 2,2 1,2

BE Belgija

2002 5,6 5,4 9,7 15,5 12,3 21,1 9,5 11,3 6,6 1,5 1,5

2014 3,4 2,9 9,0 15,8 13,3 22,0 13,8 11,5 6,4 0,8 1,0

CH Švica

2002 1,3 0,9 5,2 11,2 12,4 26,1 12,9 15,5 11,0 2,3 1,3

2014 1,2 0,8 4,0 8,4 11,1 20,7 15,3 19,7 13,5 3,5 1,8

CZ Češka

2002 5,2 9,9 14,3 18,0 12,2 16,9 8,1 6,6 5,7 2,3 0,7

2014 5,1 3,2 7,6 13,6 15,3 23,7 10,8 11,2 5,9 2,3 1,3

DE Nemčija

2002 2,8 2,5 8,2 12,7 13,8 25,2 11,7 12,9 7,0 1,7 1,4

2014 1,3 1,5 5,3 11,1 12,4 24,2 15,0 15,4 10,3 2,3 1,0

DK Danska

2002 1,0 1,3 3,5 5,2 6,3 22,9 12,6 18,2 19,1 5,7 4,1

2014 0,7 1,1 2,3 6,1 8,3 19,8 15,8 21,6 16,3 5,3 2,7

EE Estonija

2014 4,2 2,5 5,8 11,6 12,1 24,5 13,2 12,7 8,9 2,2 2,2

ES Španija

2002 4,6 4,8 12,7 14,8 11,6 22,0 10,6 10,4 5,2 1,9 1,4

2014 4,3 5,5 14,2 14,4 11,1 20,2 11,9 9,6 6,1 1,8 0,9

FI Finska

2002 1,1 1,4 3,7 9,6 10,8 19,9 14,4 19,8 13,9 4,0 1,6

2014 0,7 1,2 2,8 6,8 9,0 17,4 17,1 22,1 18,0 3,7 1,2

FR Francija

2002 6,5 4,1 11,0 15,5 11,9 23,3 9,0 8,6 6,4 1,6 2,1

2014 3,7 3,0 8,1 14,9 15,5 23,2 11,7 10,3 7,0 1,7 0,9

GB Velika Britanija 2002 1,8 2,1 4,6 9,8 9,6 23,2 16,0 18,7 9,9 2,6 1,5

2014 1,5 1,2 3,7 6,2 7,7 20,1 15,9 21,7 15,8 3,8 2,2

GR Grčija

2002 15,4 14,7 17,0 16,2 10,3 12,7 5,1 3,9 2,6 1,1 1,1

HU Madžarska

2002 7,5 6,3 11,9 15,6 9,7 25,3 7,1 8,4 4,9 1,2 2,2

2014 6,8 3,0 11,9 15,6 14,0 18,2 12,0 10,7 4,4 1,0 2,5

IE Irska

2002 1,6 2,8 4,7 6,5 7,3 18,7 12,2 16,9 18,3 7,3 3,7

2014 1,6 1,6 4,2 7,1 8,2 18,0 15,8 19,4 16,5 4,5 3,1

IL Izrael

2002 7,0 6,4 10,4 11,4 9,8 22,3 10,5 9,5 7,4 3,3 2,1

2014 5,3 4,2 6,4 9,1 8,5 24,2 13,0 13,1 10,4 3,0 2,9

IT Italija

2002 8,1 6,2 11,4 14,4 12,8 22,5 10,5 7,7 4,3 0,7 1,3

LT Litva

2014 4,5 5,3 10,9 13,6 12,9 18,6 14,5 10,9 5,9 1,6 1,2

LU Luksemburg

2002 6,8 3,5 9,9 12,7 10,3 29,1 7,3 8,7 7,3 2,1 2,4

NL Nizozemska

2002 2,5 1,8 5,1 9,4 12,2 21,6 17,3 19,5 8,5 1,2 0,9

2014 0,5 0,8 3,1 7,0 13,0 18,9 21,8 23,5 9,8 1,0 0,4

NO Norveška

2002 1,1 1,1 2,8 6,7 8,4 19,9 15,3 20,0 16,0 5,3 3,3

2014 0,5 0,4 1,5 7,7 8,9 18,4 17,1 22,3 16,1 5,3 1,6

PL Poljska

2002 14,2 12,8 16,8 16,8 9,7 15,8 4,2 4,8 2,6 1,0 1,3

2014 9,7 11,0 15,1 15,1 10,0 20,3 5,9 5,9 3,8 1,8 1,3

PT Portugalska

2002 5,4 5,6 15,1 20,4 15,4 16,8 9,6 6,1 3,2 0,9 1,4

2014 12,0 3,2 10,2 15,0 14,5 23,5 7,4 6,9 4,4 0,4 2,5

SE Švedska

2002 0,9 1,5 3,0 8,2 7,8 21,5 10,2 19,8 17,5 6,1 3,5

2014 0,5 0,7 1,9 6,2 8,1 19,1 16,8 22,6 17,4 5,0 1,7

SI Slovenija

2002 8,5 6,4 10,7 15,6 8,9 22,4 6,2 9,9 7,7 1,9 1,5

2014 4,0 3,8 8,9 11,4 11,5 21,7 9,6 13,9 10,9 2,3 2,0

Skupaj

2002 5,1 4,7 8,9 12,3 10,7 21,3 10,7 12,6 8,9 2,8 2,0

2014 3,4 2,8 6,7 10,8 11,2 21,0 14,0 15,4 10,4 2,7 1,7

304



Povprečne vrednosti A3–A5

A3 Če govorimo na splošno, ali bi rekli, da večini ljudi lahko zaupamo, ali menite, da je treba biti z ljudmi zelo previden? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da je treba biti z ljudmi zelo previden, 10 pa, da večini ljudi lahko zaupamo.

treba je biti

večini ljudi

zelo previden

lahko zaupamo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

A4 Ali menite, da bi vas večina ljudi skušala izkoristiti, če bi za to dobila



priložnost, ali pa bi večina skušala ravnati pošteno?

večina bi me

večina bi skušala

skušala izkoristiti

ravnati pošteno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

A5 Kaj menite, ali so ljudje večinoma pripravljeni pomagati drugim ali pa večinoma gledajo predvsem nase?

večinoma gledajo

večinoma so pripravljeni

predvsem nase

pomagati drugim

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

305

Povprečne vrednosti A3–A5

Država



A3

A4

A5

AT Avstrija

2002

5,13

5,62

5,19

2014

4,98

5,74

5,08

BE Belgija

2002

4,81

5,61

4,44

2014

5,02

5,82

4,63

CH Švica

2002

5,64

6,20

5,32

2014

5,72

6,26

5,69

CZ Češka

2002

4,29

5,11

3,95

2014

4,59

5,14

4,63

DE Nemčija

2002

4,67

5,77

4,85

2014

5,17

6,03

5,28

DK Danska

2002

6,99

7,33

6,12

2014

6,90

7,22

6,07

EE Estonija

2014

5,57

5,83

5,01

ES Španija

2002

4,89

5,23

4,40

2014

4,83

5,31

4,35

FI Finska

2002

6,46

6,88

5,68

2014

6,74

6,87

5,97

FR Francija

2002

4,48

5,61

4,37

2014

4,61

5,93

4,65

GB Velika Britanija

2002

5,05

5,56

5,41

2014

5,37

5,85

5,89

GR Grčija

2002

3,63

3,69

3,01

HU Madžarska

2002

4,08

4,64

4,16

2014

4,17

4,64

4,36

IE Irska

2002

5,47

6,00

5,95

2014

5,23

5,96

5,88

IL Izrael

2002

4,89

5,36

4,51

2014

5,17

5,38

5,08

IT Italija

2002

4,52

4,59

4,07

LT Litva

2014

4,94

5,38

4,50

LU Luksemburg

2002

5,18

5,50

4,54

NL Nizozemska

2002

5,71

6,19

5,26

2014

6,03

6,43

5,62

NO Norveška

2002

6,60

6,98

6,01

2014

6,62

6,91

6,06

PL Poljska

2002

3,69

4,53

3,16

2014

3,92

4,67

3,65

PT Portugalska

2002

4,16

5,27

3,91

2014

3,63

5,18

4,00

SE Švedska

2002

6,09

6,66

6,01

2014

6,25

6,78

6,11

SI Slovenija

2002

3,98

4,68

4,24

2014

4,07

4,81

4,93

Skupaj

2002

5,03

5,60

4,77

2014

5,24

5,83

5,14

306

B. Politično zaupanje, orientacije, aktivnosti;



odnos do priseljevanja … – blok B

B1 Kaj bi rekli, koliko se zanimate za politiko?

1 - zelo se zanimam

2 - še kar se zanimam

3 - komaj kaj se zanimam

4 - sploh se ne zanimam

307

B1

Država



1

2

3

4

AT Avstrija

2002

19,0

39,8

30,3

10,9

2014

15,7

36,4

33,0

14,9

BE Belgija

2002

8,2

36,6

33,5

21,7

2014

10,6

37,0

32,7

19,7

CH Švica

2002

14,2

46,4

30,0

9,4

2014

16,4

44,9

29,6

9,0

CZ Češka

2002

4,8

27,0

51,3

17,0

2014

2,8

14,3

44,7

38,2

DE Nemčija

2002

20,6

42,7

30,4

6,2

2014

21,1

45,7

29,4

3,7

DK Danska

2002

14,2

49,0

31,4

5,5

2014

20,5

47,8

27,1

4,6

EE Estonija

2014

6,9

38,3

41,7

13,0

ES Španija

2002

3,4

17,9

42,0

36,6

2014

11,3

29,7

36,2

22,9

FI Finska

2002

7,2

39,3

42,1

11,4

2014

10,4

46,5

32,8

10,4

FR Francija

2002

11,3

28,8

38,2

21,7

2014

13,4

31,8

36,9

17,9

GB Velika Britanija

2002

10,2

41,8

30,9

17,0

2014

16,0

41,6

25,8

16,7

GR Grčija

2002

9,4

22,1

34,5

34,0

HU Madžarska

2002

8,3

37,7

36,9

17,2

2014

3,8

24,1

36,8

35,3

IE Irska

2002

9,0

37,6

29,6

23,8

2014

9,7

31,6

29,1

29,6

IL Izrael

2002

15,8

47,6

23,7

12,9

2014

19,6

36,5

21,3

22,6

IT Italija

2002

7,8

24,6

35,6

32,0

LT Litva

2014

2,1

23,3

44,7

30,0

LU Luksemburg

2002

12,4

31,0

31,9

24,7

NL Nizozemska

2002

12,8

53,2

25,9

8,0

2014

11,2

52,2

25,1

11,6

NO Norveška

2002

9,0

41,4

43,0

6,5

2014

9,9

39,7

41,4

9,0

PL Poljska

2002

4,9

35,3

42,8

17,1

2014

5,2

30,6

43,1

21,0

PT Portugalska

2002

8,1

27,8

32,5

31,6

2014

7,9

31,4

27,6

33,2

SE Švedska

2002

12,2

45,3

33,3

9,3

2014

18,0

49,5

25,0

7,4

SI Slovenija

2002

6,5

35,3

37,2

21,1

2014

9,3

35,1

33,4

22,2

Skupaj

2002

10,9

37,6

34,3

17,2



2014

11,8

36,6

33,0

18,6

308



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B2 … Državnemu zboru

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

309

B2

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 6,6 2,6 5,5 9,6 10,3 24,7 10,7 11,8 11,4 4,1 2,8

2014 8,2 3,8 8,8 11,3 11,5 19,9 10,5 11,5 8,6 3,5 2,4

BE Belgija

2002 5,5 3,5 5,1 9,1 9,6 23,7 17,1 15,3 8,6 1,4 1,1

2014 6,7 3,5 6,6 9,6 11,0 20,0 16,9 16,1 6,7 2,1 0,9

CH Švica

2002 1,3 0,9 2,7 6,9 8,6 25,0 16,7 19,3 14,4 2,8 1,2

2014 1,8 0,7 2,1 4,8 6,8 17,6 16,8 21,2 19,6 5,1 3,5

CZ Češka

2002 9,3 8,9 13,6 18,0 13,8 18,1 6,9 7,0 3,2 0,8 0,3

2014 10,3 6,2 13,3 14,2 12,9 16,2 10,1 9,5 4,7 1,3 1,3

DE Nemčija

2002 7,4 3,3 9,0 13,9 13,7 21,1 12,1 10,0 6,1 1,9 1,6

2014 4,3 2,9 7,1 11,3 11,2 18,1 14,0 14,4 11,0 3,4 2,3

DK Danska

2002 2,2 0,7 3,4 4,9 6,3 20,4 12,3 19,5 19,2 5,9 5,3

2014 2,9 2,1 5,7 8,2 7,3 13,5 13,3 16,2 18,5 8,0 4,3

EE Estonija

2014 9,8 4,6 8,4 13,7 11,8 20,4 10,2 9,8 7,0 1,8 2,5

ES Španija

2002 6,5 3,6 7,4 9,3 10,2 25,4 13,9 11,4 7,5 2,4 2,4

2014 18,7 6,4 8,5 14,1 10,4 18,3 9,0 6,9 5,0 1,5 1,2

FI Finska

2002 2,2 2,3 3,8 6,9 9,0 17,2 15,1 20,7 16,4 4,8 1,7

2014 3,0 3,1 5,9 8,2 9,3 15,1 13,8 20,0 15,5 4,6 1,4

FR Francija

2002 8,1 3,7 8,5 11,2 11,3 28,7 10,2 10,0 5,8 1,1 1,6

2014 11,8 6,5 11,6 13,1 12,3 18,9 10,0 9,4 4,7 0,6 1,2

GB Velika Britanija 2002 6,6 3,0 7,6 13,3 13,8 19,4 12,8 12,1 8,0 1,5 1,8

2014 11,3 5,4 8,9 11,8 13,5 15,2 10,1 11,3 8,3 1,8 2,2

GR Grčija

2002 10,1 4,4 6,1 10,9 9,2 19,6 10,6 11,0 9,5 4,0 4,6

HU Madžarska

2002 7,3 3,8 6,3 10,8 7,7 26,1 9,6 9,0 10,8 2,8 5,8

2014 12,3 7,5 13,2 13,8 11,2 16,1 10,1 8,4 4,3 0,8 2,4

IE Irska

2002 9,3 5,7 10,7 9,5 9,9 23,0 10,0 9,5 8,0 2,4 2,0

2014 12,2 6,9 11,8 12,5 12,8 19,6 11,6 7,3 3,9 0,8 0,6

IL Izrael

2002 10,7 5,3 8,1 10,2 9,5 18,3 10,5 10,2 9,0 3,6 4,6

2014 15,6 4,8 8,5 11,4 11,3 17,6 10,0 9,7 7,1 2,0 2,0

IT Italija

2002 5,4 4,0 7,0 8,0 12,6 23,1 19,0 10,9 6,1 2,5 1,3

LT Litva

2014 15,8 10,2 12,8 15,7 11,3 15,7 8,6 5,9 2,8 0,7 0,5

LU Luksemburg

2002 3,4 1,5 3,5 6,1 6,8 29,9 13,2 14,1 11,8 4,4 5,3

NL Nizozemska

2002 3,6 2,0 4,7 8,1 10,5 21,3 21,0 20,2 7,2 0,8 0,6

2014 3,8 2,3 5,7 7,8 10,3 17,3 21,4 22,6 8,1 0,5 0,4

NO Norveška

2002 2,6 1,1 3,8 8,4 10,7 20,1 14,2 16,3 15,0 4,7 3,1

2014 1,3 1,1 2,0 3,6 5,5 10,4 12,9 22,5 23,7 9,9 7,1

PL Poljska

2002 11,6 8,7 13,6 17,7 13,2 20,5 5,8 4,7 3,1 0,3 0,9

2014 21,1 13,9 15,6 14,2 8,6 15,4 4,7 3,2 2,2 0,4 0,8

PT Portugal.

2002 8,8 3,5 6,5 12,7 14,0 25,1 11,8 10,5 3,8 0,8 2,7

2014 27,7 6,9 10,7 10,0 10,3 16,6 7,9 4,8 2,9 0,8 1,5

SE Švedska

2002 2,1 1,8 4,4 6,3 9,5 18,2 12,4 16,7 18,8 5,8 4,0

2014 2,4 1,5 3,1 6,7 6,5 13,3 13,5 20,1 19,6 8,4 4,9

SI Slovenija

2002 11,5 4,8 9,9 15,8 10,5 23,5 7,4 8,5 5,6 1,2 1,4

2014 25,3 9,6 16,1 14,9 8,4 12,3 5,6 4,1 2,6 0,5 0,8

Skupaj

2002 6,5 3,6 6,8 10,4 10,5 22,0 12,4 12,8 9,6 2,8 2,5



2014 10,4 5,2 8,9 11,2 10,5 16,8 11,6 12,1 8,7 2,7 2,0

310



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B3 … pravnemu sistemu

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

311

B3

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

2,7 1,7 3,4 7,0 7,6 17,8 12,1 15,3 17,9 8,2 6,2

2014

5,2 2,3 4,7 7,0 8,6 16,7 11,6 17,0 16,3 6,5 4,0

BE Belgija

2002 10,2 5,9 8,8 10,2 10,8 18,1 14,3 11,7 7,4 1,5 1,0

2014

7,7 3,5 6,1 9,5 9,7 16,4 14,9 16,4 11,8 2,5 1,5

CH Švica

2002

1,8 0,8 3,0 5,9 7,5 17,5 13,4 18,2 21,0 7,5 3,5

2014

1,6 0,9 2,0 5,0 5,7 12,6 13,6 20,0 22,8 10,3 5,7

CZ Češka

2002

8,9 9,8 12,4 16,7 12,1 16,3 9,6 7,5 3,9 1,8 0,9

2014

8,2 4,9 8,1 12,9 11,2 15,8 11,1 11,2 10,7 3,6 2,3

DE Nemčija

2002

3,1 1,8 5,1 8,4 8,9 17,5 12,5 16,1 17,0 6,0 3,5

2014

3,3 2,1 4,7 8,0 8,8 14,9 12,7 14,8 18,3 8,1 4,3

DK Danska

2002

1,6 0,4 2,3 3,7 3,7 11,0 7,0 15,4 27,6 16,9 10,5

2014

1,0 0,7 1,8 3,3 3,5 7,1 7,9 13,7 28,3 20,1 12,6

EE Estonija

2014

4,6 4,1 6,7 10,6 9,8 19,0 12,3 11,8 11,6 5,6 3,8

ES Španija

2002

8,2 6,6 9,5 12,3 12,5 21,2 11,4 8,2 6,5 1,9 1,7

2014 15,1 5,9 9,6 12,5 11,0 17,2 9,4 8,5 6,3 2,8 1,6

FI Finska

2002

1,4 1,5 2,0 4,3 6,6 10,4 10,2 17,6 25,2 17,0 4,0

2014

0,8 1,5 2,3 4,2 6,9 9,1 11,1 18,4 26,4 16,6 2,8

FR Francija

2002

7,5 3,3 6,9 9,9 10,2 22,5 13,7 12,4 9,4 2,9 1,3

2014

6,7 3,5 5,4 8,0 9,4 19,8 14,4 14,9 12,0 3,9 2,1

GB Velika Britanija 2002

5,3 3,0 7,1 10,7 14,1 16,5 11,5 15,1 11,6 3,6 1,4

2014

5,6 2,5 4,6 7,5 9,5 14,9 11,6 17,5 15,7 7,1 3,4

GR Grčija

2002

4,9 3,0 4,5 4,6 6,5 14,1 8,7 12,9 16,5 12,3 11,9

HU Madžarska

2002

5,5 4,6 6,9 9,9 9,7 23,1 8,9 10,4 11,9 4,2 4,9

2014

7,3 4,2 11,3 13,2 9,8 16,0 12,1 12,6 8,2 1,7 3,4

IE Irska

2002

5,6 4,3 7,1 9,3 10,1 19,8 10,0 13,7 12,4 4,5 3,3

2014

4,0 2,3 7,2 8,8 10,3 20,0 13,2 15,8 12,0 4,6 2,0

IL Izrael

2002

5,4 2,4 3,4 3,9 4,5 10,5 7,5 13,6 21,1 16,3 11,3

2014 10,0 2,8 4,0 5,9 7,2 15,0 11,3 15,5 16,0 7,5 4,8

IT Italija

2002

4,5 2,7 5,6 6,9 8,5 19,1 16,8 16,1 11,0 4,6 4,2

LT Litva

2014

9,0 6,4 8,0 11,8 12,2 16,3 10,8 11,0 9,6 2,8 2,0

LU Luksemburg

2002

2,2 1,0 3,6 6,0 6,3 20,9 10,7 16,7 16,3 7,3 9,0

NL Nizozemska

2002

3,5 2,2 5,5 7,9 11,7 17,0 17,5 18,4 11,7 3,7 0,9

2014

2,2 1,7 4,1 5,3 7,7 11,9 17,7 24,7 18,9 4,7 0,9

NO Norveška

2002

1,8 1,1 2,7 6,3 7,2 15,5 12,0 18,0 20,3 11,0 4,2

2014

0,9 0,6 1,7 3,3 2,9 9,9 9,5 18,0 26,9 17,1 9,1

PL Poljska

2002 10,0 8,5 15,1 15,5 13,5 17,6 6,6 6,9 4,7 1,0 0,6

2014 12,9 10,2 13,9 14,8 11,4 17,8 5,7 6,8 3,9 1,2 1,4

PT Portugalska

2002

7,3 4,6 9,5 17,2 13,0 20,9 11,2 8,7 4,7 0,8 2,1

2014 18,0 4,1 12,6 12,2 9,5 16,5 12,6 8,2 4,3 0,8 1,2

SE Švedska

2002

1,6 1,5 4,4 8,0 8,0 15,3 11,8 16,8 21,1 8,0 3,5

2014

1,5 1,7 2,4 4,5 6,6 14,7 13,1 20,4 21,9 9,6 3,5

SI Slovenija

2002 11,2 5,6 10,0 13,5 10,6 18,2 8,0 10,1 7,7 3,0 2,1

2014 21,8 8,9 14,4 14,5 10,6 11,5 5,1 7,0 4,5 0,9 0,9

Skupaj

2002

5,0 3,3 6,1 8,7 9,1 17,0 11,2 13,9 14,5 6,9 4,3



2014

6,6 3,4 6,2 8,6 8,8 15,1 11,7 14,7 14,8 6,6 3,4

312



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B4 … policiji

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

313

B4

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

2,9 1,5 3,1 5,4 7,1 13,1 10,5 16,9 19,6 11,5 8,5

2014

3,1 1,0 2,6 4,1 6,0 15,1 9,9 18,0 19,6 11,3 9,2

BE Belgija

2002

4,2 2,5 4,3 6,8 7,5 17,6 14,7 20,7 15,5 4,1 2,0

2014

3,8 1,9 2,5 5,3 6,1 14,8 16,6 23,0 18,7 4,9 2,5

CH Švica

2002

0,9 0,6 1,6 3,3 4,7 13,7 12,9 18,9 27,0 10,7 5,7

2014

1,1 0,3 1,1 2,8 3,1 9,6 10,0 21,4 27,7 14,0 8,8

CZ Češka

2002

4,5 3,8 8,0 11,6 12,2 18,2 12,8 12,2 11,0 3,8 1,9

2014

3,5 3,4 4,7 7,9 9,1 16,0 13,4 15,6 14,8 7,6 4,0

DE Nemčija

2002

1,7 0,9 2,3 4,3 5,2 12,6 11,6 17,8 24,4 10,5 8,7

2014

1,4 1,0 1,9 4,0 5,0 11,7 11,1 18,8 24,6 12,4 8,1

DK Danska

2002

0,9 0,1 0,6 1,7 1,6 5,3 5,2 13,6 31,4 22,9 16,8

2014

0,9 0,5 1,3 2,1 2,9 5,2 6,3 14,5 27,7 22,9 15,6

EE Estonija

2014

3,3 2,0 4,0 5,9 7,5 16,8 10,3 16,5 17,6 9,6 6,5

ES Španija

2002

5,8 3,4 4,6 6,1 9,3 19,1 14,9 15,9 12,1 4,7 4,0

2014

4,2 2,1 3,2 4,3 5,8 15,0 12,0 16,5 20,0 8,5 8,4

FI Finska

2002

0,5 0,7 0,6 1,2 2,2 5,0 4,7 11,1 29,6 31,4 13,1

2014

0,6 0,2 1,0 0,8 2,4 4,5 5,7 14,1 27,4 31,8 11,5

FR Francija

2002

2,9 2,1 4,1 6,1 7,3 18,6 12,9 19,5 17,1 6,0 3,3

2014

2,7 1,3 2,8 4,8 7,1 16,1 15,9 20,4 19,6 6,0 3,3

GB Velika Britanija 2002

3,4 2,0 4,0 6,9 7,5 13,1 13,2 19,1 17,5 8,9 4,4

2014

3,7 1,6 3,0 5,4 5,9 13,0 11,8 17,7 20,9 10,6 6,2

GR Grčija

2002

3,9 3,5 3,6 4,9 5,4 14,4 8,8 13,5 16,0 12,0 14,1

HU Madžarska

2002

6,8 4,9 9,1 11,1 9,2 19,8 9,3 10,5 9,7 3,7 5,8

2014

4,4 2,2 7,7 11,3 10,4 16,6 11,6 12,5 14,4 3,8 5,0

IE Irska

2002

2,3 3,0 3,1 3,9 5,7 12,9 10,7 16,4 21,1 11,7 9,2

2014

2,3 1,8 4,2 5,1 6,1 14,5 11,1 18,6 20,7 9,5 6,1

IL Izrael

2002

4,6 2,6 4,1 5,1 5,5 12,2 12,3 15,9 17,4 10,3 10,0

2014 10,7 4,4 8,2 8,8 9,8 15,9 10,5 13,6 10,0 3,8 4,4

IT Italija

2002

1,3 1,9 2,0 3,2 5,9 11,2 16,7 20,4 18,8 9,3 9,5

LT Litva

2014

5,0 4,1 3,8 6,4 8,5 17,8 12,0 16,3 14,1 7,1 5,1

LU Luksemburg 2002

2,7 1,3 3,5 4,7 5,5 16,9 10,6 17,5 17,6 9,3 10,3

NL Nizozemska

2002

1,8 1,7 2,9 6,9 8,7 15,9 18,8 25,7 13,3 3,2 1,1

2014

1,5 1,1 1,5 3,4 6,3 9,3 17,8 28,8 24,2 4,8 1,2

NO Norveška

2002

0,9 0,8 1,5 3,2 3,7 10,5 11,3 21,2 26,7 13,4 6,7

2014

1,2 0,5 1,2 2,2 2,8 7,5 9,2 19,3 27,6 18,6 10,0

PL Poljska

2002

5,5 4,2 7,0 11,2 11,0 22,8 11,6 10,0 9,4 3,9 3,4

2014

7,0 4,1 7,8 7,9 9,5 21,5 9,5 11,8 11,9 5,0 4,0

PT Portugalska

2002

3,9 2,7 6,3 10,3 10,1 26,2 12,9 11,4 10,3 2,6 3,2

2014

6,7 2,2 4,4 6,1 8,2 18,9 12,8 13,3 15,3 5,7 6,3

SE Švedska

2002

0,7 0,8 3,3 3,7 4,9 12,2 11,2 20,7 24,7 11,4 6,5

2014

0,8 1,0 1,9 2,9 5,0 11,5 11,5 20,9 25,9 12,5 6,1

SI Slovenija

2002

8,3 3,6 8,9 10,7 8,3 20,7 9,7 10,0 11,4 4,6 3,8

2014

6,0 2,6 5,1 8,1 8,5 18,6 12,5 15,2 13,5 5,4 4,5

Skupaj

2002

3,1 2,2 3,9 5,8 6,6 14,8 11,7 16,5 18,6 9,8 7,1



2014

3,5 1,9 3,5 5,2 6,5 13,8 11,5 17,5 19,8 10,3 6,4

314



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B5 … politikom

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

315

B5

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 13,1 8,1 13,7 16,9 12,9 17,2 7,4 4,8 3,0 2,1 0,8

2014 13,3 9,9 14,2 16,1 11,1 16,0 8,2 5,2 2,9 1,7 1,4

BE Belgija

2002

8,3 5,8 8,2 11,5 12,5 22,5 16,0 10,9 3,4 0,5 0,4

2014 10,3 5,3 8,5 12,3 13,6 20,6 14,8 10,0 3,8 0,6 0,3

CH Švica

2002

3,2 1,6 6,2 9,3 14,3 28,2 16,8 12,5 6,5 1,3 0,2

2014

2,8 1,5 5,3 8,5 12,6 21,9 19,4 17,0 8,5 1,5 1,1

CZ Češka

2002 10,1 10,9 18,8 17,4 13,1 18,4 5,7 3,5 1,2 0,7 0,2

2014 15,0 10,4 15,6 14,8 11,6 15,1 6,4 5,0 3,7 1,3 1,1

DE Nemčija

2002 11,3 6,6 14,2 18,3 15,2 17,9 9,0 4,9 1,9 0,3 0,4

2014

9,0 6,3 10,5 16,1 14,6 19,2 12,7 7,9 2,9 0,4 0,5

DK Danska

2002

2,8 1,6 4,8 6,7 8,2 25,1 16,3 20,5 11,1 1,7 1,1

2014

4,3 2,8 8,2 10,0 13,7 18,0 15,3 17,3 8,2 1,3 0,9

EE Estonija

2014 12,9 7,3 14,7 15,5 13,3 20,3 6,7 5,2 2,4 0,6 1,0

ES Španija

2002 15,4 9,7 12,6 14,4 12,4 18,8 8,3 4,1 2,9 0,6 0,7

2014 34,9 11,0 13,8 11,7 8,8 11,8 4,3 1,6 1,4 0,5 0,3

FI Finska

2002

4,2 3,3 8,3 11,8 12,2 19,4 16,4 17,4 5,7 1,0 0,2

2014

4,8 4,7 9,4 11,8 13,5 17,6 17,1 14,8 5,3 0,8 0,2

FR Francija

2002 11,3 7,2 13,1 14,9 14,3 21,2 8,9 5,7 2,3 0,9 0,2

2014 19,4 11,5 18,9 15,9 11,9 13,1 5,0 2,4 1,4 0,3 0,3

GB Velika Britanija 2002 10,8 5,6 11,8 16,3 14,3 19,5 10,6 7,7 2,6 0,5 0,2

2014 15,3 8,3 12,2 15,9 12,6 15,9 8,7 6,7 3,1 0,4 0,9

GR Grčija

2002 18,7 8,7 12,2 13,0 10,4 16,2 7,3 5,9 4,1 2,1 1,3

HU Madžarska

2002 10,7 6,0 12,6 14,7 11,5 24,2 8,2 5,0 4,2 1,1 1,8

2014 23,4 10,8 15,4 12,4 9,2 12,0 6,6 6,2 2,6 0,3 1,1

IE Irska

2002 10,3 9,5 12,9 13,0 12,6 21,1 8,3 6,0 4,4 1,0 1,0

2014 14,7 9,6 14,6 15,8 12,0 15,7 7,9 5,4 2,9 0,9 0,5

IL Izrael

2002 19,2 8,8 12,9 13,7 13,3 14,3 7,1 5,7 3,1 1,1 0,7

2014 21,6 9,5 12,1 15,6 9,9 16,0 7,5 4,6 2,0 0,7 0,5

IT Italija

2002 12,3 8,0 11,1 16,7 13,4 20,9 11,2 4,2 1,9 0,3 0,1

LT Litva

2014 15,7 12,5 13,3 15,8 13,1 14,7 7,0 4,6 2,1 0,8 0,4

LU Luksemburg 2002

6,8 2,4 7,8 10,4 9,7 29,0 12,3 11,8 5,3 1,8 2,8

NL Nizozemska 2002

3,9 3,0 4,9 10,0 13,0 23,4 23,1 14,7 3,5 0,4 0,1

2014

4,6 3,6 4,9 9,5 12,5 19,2 23,4 18,3 3,6 0,2 0,2

NO Norveška

2002

3,4 3,8 7,8 12,7 16,4 24,5 13,6 12,1 4,9 0,6 0,2

2014

2,2 2,0 5,5 8,0 12,2 21,7 20,2 17,9 8,0 1,4 0,8

PL Poljska

2002 17,4 13,3 17,6 18,3 10,4 15,8 4,0 1,8 0,9 0,3 0,1

2014 31,0 18,1 16,5 11,2 7,7 10,5 1,8 1,8 0,8 0,4 0,2

PT Portugalska

2002 17,2 11,1 17,3 17,2 14,9 14,6 3,7 2,5 1,4

- 0,1

2014 42,3 10,7 10,4 10,2 8,7 9,6 3,9 2,0 1,1 0,5 0,5

SE Švedska

2002

4,6 4,1 6,1 13,0 13,5 21,9 15,5 13,1 6,4 1,3 0,5

2014

3,4 3,0 6,6 9,7 13,1 21,4 17,9 16,5 6,2 1,5 0,6

SI Slovenija

2002 18,4 8,6 15,1 16,4 11,1 18,3 5,8 3,2 1,8 0,5 0,8

2014 34,6 13,9 17,9 13,8 7,8 7,8 2,3 1,1 0,4 0,3 0,2

Skupaj

2002 10,7 6,7 11,3 14,0 12,8 20,3 10,8 8,1 3,7 0,9 0,6



2014 15,3 8,2 11,9 13,3 11,8 16,3 10,3 8,0 3,4 0,8 0,6

316



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B6 … političnim strankam

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2014 12,1 10,4 14,6 17,6 12,0 15,7 7,0 4,7 3,4 1,6 0,9

BE Belgija

2014

9,3 5,7 9,2 12,2 13,6 21,9 14,1 9,2 3,9 0,6 0,3

CH Švica

2014

3,5 1,8 5,8 8,9 11,8 25,8 19,7 13,4 7,3 1,3 0,8

CZ Češka

2014 14,2 10,6 15,5 15,3 11,7 14,4 6,6 5,1 4,3 1,3 1,1

DE Nemčija

2014

7,6 5,9 12,1 16,1 15,2 19,7 12,2 7,6 3,0 0,3 0,3

DK Danska

2014

3,9 2,3 7,2 10,2 12,5 18,4 17,0 16,8 9,3 1,6 0,9

EE Estonija

2014 12,4 7,7 14,9 16,5 14,2 19,4 6,8 4,5 2,2 0,5 0,8

ES Španija

2014 33,7 12,1 13,6 12,6 9,1 11,9 3,8 1,7 1,1 0,3 0,2

FI Finska

2014

4,2 4,3 9,7 11,9 12,9 18,3 16,7 15,0 6,0 0,7 0,3

FR Francija

2014 19,9 11,0 17,5 16,3 13,2 13,2 5,2 2,2 1,2 0,2 0,1

GB Velika Britanija 2014 13,8 7,1 12,9 15,9 13,7 17,5 8,8 6,8 2,4 0,5 0,5

HU Madžarska

2014 21,8 10,1 16,8 12,5 10,1 12,5 6,9 6,0 1,8 0,5 0,9

IE Irska

2014 15,2 9,4 14,9 15,7 12,3 15,9 7,7 5,8 2,3 0,3 0,4

IL Izrael

2014 20,4 8,3 11,7 15,7 11,5 15,9 7,2 4,6 2,8 0,9 1,0

LT Litva

2014 18,1 13,3 14,7 16,8 10,6 11,7 6,6 4,4 2,4 0,8 0,6

NL Nizozemska 2014

4,5 3,0 5,9 9,1 13,1 19,0 25,3 16,5 3,2 0,2 0,2

NO Norveška

2014

1,8 1,3 5,1 8,2 12,6 23,9 19,1 16,3 8,8 2,0 0,9

PL Poljska

2014 31,3 18,1 17,0 11,9 7,5 9,7 1,8 1,4 0,6 0,2 0,4

PT Portugalska

2014 37,2 10,9 11,9 10,9 10,9 10,6 4,0 2,3 1,0 0,1 0,2

SE Švedska

2014

3,0 2,3 6,0 9,7 11,1 24,4 17,6 16,5 6,7 1,8 0,9

SI Slovenija

2014 32,0 13,4 18,8 14,9 9,3 7,2 2,1 0,9 0,8 0,3 0,3

Skupaj

2014 14,7 8,0 12,3 13,6 12,0 16,7 10,3 7,6 3,4 0,7 0,6

B7 … Evropskemu parlamentu

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

317

B7

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 10,6 5,8 8,9 13,9 11,3 21,7 9,2 8,4 6,1 2,6 1,7

2014 17,8 9,2 11,0 12,6 11,5 15,0 6,6 6,6 5,5 2,5 1,6

BE Belgija

2002

7,3 3,7 5,9 8,3 9,4 23,3 16,6 14,5 8,3 1,9 0,9

2014

8,0 4,2 6,4 8,8 8,6 22,1 15,6 13,6 9,2 2,5 1,0

CH Švica

2002

3,5 3,1 6,4 12,1 13,4 26,7 13,7 11,9 6,9 1,3 0,9

2014

7,6 3,8 7,9 11,8 13,7 22,3 12,9 11,3 6,7 0,9 1,1

CZ Češka

2002

6,3 6,1 7,6 11,6 11,4 21,2 11,6 10,6 8,7 3,6 1,4

2014 11,2 8,4 9,3 11,3 12,6 16,9 10,4 7,9 6,6 3,3 2,0

DE Nemčija

2002

6,3 3,9 8,1 12,9 12,7 25,0 12,8 9,7 6,1 1,2 1,3

2014 10,8 5,9 10,4 13,9 12,7 17,8 10,9 9,7 5,8 1,5 0,6

DK Danska

2002

6,6 2,8 6,1 11,5 11,0 22,3 14,5 13,8 8,1 1,8 1,3

2014

7,6 3,0 8,9 9,0 11,5 19,7 14,3 13,2 8,9 2,6 1,3

EE Estonija

2014 11,3 5,0 7,5 10,2 11,5 22,6 9,7 11,0 7,2 1,9 2,1

ES Španija

2002

6,3 4,1 6,4 8,5 11,6 26,6 14,1 10,5 7,4 2,5 2,0

2014 16,1 6,2 9,5 11,5 11,0 20,0 10,3 7,9 4,8 1,3 1,4

FI Finska

2002

4,3 4,1 7,3 9,9 12,8 20,4 14,8 16,5 7,8 1,5 0,6

2014

5,6 5,4 8,6 10,3 11,9 19,7 15,0 14,7 7,1 1,7 0,1

FR Francija

2002

8,0 4,7 9,2 9,6 12,0 27,5 11,2 9,4 6,4 1,0 0,8

2014 12,9 6,1 10,5 12,2 11,0 22,4 11,0 8,4 3,7 0,9 0,9

GB Velika Britanija 2002 15,9 5,8 10,2 13,3 13,6 21,3 8,8 5,8 3,8 0,9 0,5

2014 21,3 10,0 12,4 12,4 11,0 15,4 6,7 6,4 3,1 0,7 0,6

GR Grčija

2002

5,0 2,8 4,1 6,6 7,4 19,6 12,1 14,3 14,2 8,2 5,6

HU Madžarska

2002

4,5 2,2 3,9 6,4 8,0 25,3 10,7 14,0 13,6 5,5 5,8

2014

7,1 4,0 7,4 11,0 10,7 19,1 12,6 12,5 10,4 2,1 2,9

IE Irska

2002

5,7 4,5 6,1 7,8 10,3 21,8 11,7 14,2 12,7 3,1 2,1

2014

7,6 5,1 8,7 8,5 10,5 23,0 14,9 12,1 7,3 1,4 0,9

IL Izrael

2002 18,2 7,1 8,5 8,3 7,6 18,5 8,1 8,7 7,6 4,1 3,2

2014 27,0 7,9 10,2 9,4 10,0 14,8 8,1 7,0 3,9 1,1 0,7

IT Italija

2002

3,4 2,8 3,8 5,7 10,5 19,9 20,2 16,0 10,8 3,4 3,5

LT Litva

2014

7,8 5,0 5,9 8,0 8,0 16,8 12,1 12,3 13,7 7,4 3,0

LU Luksemburg

2002

6,5 2,7 6,3 9,1 9,3 25,9 13,1 11,3 10,3 2,7 2,9

NL Nizozemska

2002

4,6 3,2 7,4 9,2 12,4 25,2 20,9 12,8 3,4 0,6 0,3

2014

7,9 4,0 7,4 11,2 10,9 20,5 20,9 12,7 3,9 0,3 0,3

NO Norveška

2002

5,2 3,6 6,0 11,1 12,7 29,8 12,5 12,2 5,2 0,9 0,9

2014

4,6 2,8 5,3 9,5 11,7 27,8 13,9 13,8 7,1 2,1 1,3

PL Poljska

2002

7,2 4,2 6,3 8,4 11,9 28,5 11,0 9,9 7,3 3,2 2,0

2014 14,8 8,6 12,6 10,8 11,2 21,5 7,0 6,5 4,5 1,2 1,2

PT Portugalska

2002

5,6 4,0 5,2 10,1 10,5 28,3 13,6 12,5 6,3 1,9 1,9

2014 22,6 7,2 10,0 10,8 12,0 16,2 8,6 6,3 4,1 0,5 1,8

SE Švedska

2002

9,9 5,6 9,9 14,2 14,4 20,7 11,6 8,7 4,1 0,4 0,6

2014

5,1 3,9 7,8 11,7 12,2 22,8 14,7 11,8 7,2 1,7 1,0

SI Slovenija

2002 10,0 4,2 7,8 9,6 9,6 22,8 10,6 10,7 9,0 3,7 2,1

2014 17,9 8,1 13,6 13,8 11,1 14,8 8,5 6,0 3,4 1,5 1,1

Skupaj

2002

7,4 4,2 7,0 10,1 11,2 23,7 12,9 11,6 7,7 2,5 1,9



2014 11,8 5,9 9,1 10,9 11,2 19,5 11,7 10,2 6,5 1,9 1,3

318



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B8 … Organizaciji združenih narodov OZN

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

319

B8

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

8,6 6,3 7,5 12,5 11,4 19,9 8,9 10,6 8,1 3,9 2,3

2014 11,1 5,8 9,1 11,4 10,7 19,4 8,2 8,6 7,8 5,0 2,8

BE Belgija

2002

7,1 3,7 5,6 8,2 8,6 19,0 15,6 16,6 11,2 2,6 1,7

2014

5,8 3,3 5,0 6,9 9,0 23,5 14,6 16,0 10,3 3,9 1,8

CH Švica

2002

3,8 2,6 4,4 9,6 10,3 18,9 14,7 15,5 14,7 3,4 2,2

2014

4,5 2,4 4,5 7,5 10,9 22,0 14,4 15,9 11,8 3,9 2,0

CZ Češka

2002

4,4 4,4 5,3 8,8 9,6 20,5 13,1 12,4 12,0 6,1 3,5

2014

7,8 5,7 7,6 7,7 11,2 20,8 10,9 10,8 10,1 5,1 2,4

DE Nemčija

2002

4,9 2,5 6,1 10,2 11,3 20,6 12,6 14,5 11,0 3,7 2,7

2014

6,7 3,5 7,4 12,0 12,2 20,3 13,3 12,3 8,3 2,7 1,2

DK Danska

2002

1,9 1,2 1,9 4,0 5,0 16,3 12,7 19,1 22,4 8,1 7,3

2014

1,9 1,2 3,3 5,2 6,9 15,2 13,4 20,9 19,1 7,5 5,4

EE Estonija

2014 10,0 5,0 5,7 9,1 10,0 21,7 11,8 11,6 8,7 3,4 2,8

ES Španija

2002

8,0 4,3 6,9 9,6 11,2 23,3 14,3 9,3 7,7 3,2 2,2

2014 11,4 3,8 5,9 8,8 9,1 19,6 13,9 10,7 10,0 3,3 3,5

FI Finska

2002

1,5 1,5 2,5 3,5 6,3 14,2 12,6 21,6 24,5 9,4 2,5

2014

2,1 1,5 4,4 5,0 5,9 14,8 13,5 23,4 19,1 8,7 1,7

FR Francija

2002

9,1 5,5 7,2 8,9 10,6 23,3 10,9 12,5 7,6 2,6 1,7

2014

5,9 3,6 6,2 9,3 9,3 21,0 14,1 16,7 9,3 2,8 1,8

GB Velika Britanija 2002

4,7 3,2 5,2 7,1 9,8 20,7 16,6 15,3 11,7 3,8 1,8

2014

8,4 3,7 6,9 8,9 10,6 18,8 13,1 14,0 9,9 3,8 1,9

GR Grčija

2002 13,3 7,1 6,4 8,5 8,5 17,7 8,9 10,2 10,2 5,4 3,8

HU Madžarska

2002

4,9 1,9 3,9 6,5 6,2 21,3 9,3 13,1 15,0 7,7 10,2

2014

5,3 2,2 5,8 9,0 10,4 18,7 13,6 13,8 13,3 3,0 4,8

IE Irska

2002

4,7 3,3 4,9 6,3 7,3 19,5 10,2 16,7 16,7 6,6 3,9

2014

4,2 2,7 6,1 7,4 7,9 20,3 16,2 16,4 12,8 3,8 2,3

IL Izrael

2002 21,1 7,6 8,5 9,6 7,5 12,5 8,0 7,9 7,9 4,5 4,9

2014 30,0 8,7 9,6 9,4 10,1 11,9 7,2 5,6 4,9 0,9 1,6

IT Italija

2002

3,4 2,3 4,7 7,9 9,1 17,8 18,3 14,6 12,0 5,3 4,5

LT Litva

2014

7,0 4,8 5,5 7,8 5,9 16,1 9,5 12,8 14,5 10,6 5,5

LU Luksemburg 2002

6,9 4,0 6,0 8,7 8,7 23,5 11,5 11,9 10,1 3,5 5,1

NL Nizozemska 2002

2,9 2,2 4,1 7,1 9,8 21,6 19,5 21,5 9,0 1,3 1,1

2014

3,9 2,2 3,4 5,5 8,5 16,4 23,4 23,9 11,0 1,4 0,3

NO Norveška

2002

0,8 0,7 1,2 3,5 5,5 12,2 14,4 22,9 23,3 10,4 5,2

2014

1,1 1,1 2,0 3,3 4,5 14,5 12,5 22,2 22,5 10,2 6,0

PL Poljska

2002

4,1 3,4 5,0 5,5 9,4 23,4 9,7 13,0 13,9 7,3 5,3

2014

9,6 6,4 7,4 9,9 10,6 21,0 8,3 11,5 9,4 2,3 3,5

PT Portugalska

2002

4,8 2,4 4,6 7,4 10,1 24,6 13,9 13,2 10,7 4,6 3,7

2014 15,2 4,1 5,8 5,6 9,3 21,5 9,6 12,0 10,1 2,0 4,8

SE Švedska

2002

1,5 1,0 2,2 4,3 5,8 14,7 10,5 20,8 22,9 11,3 5,0

2014

1,3 0,9 2,5 4,5 6,7 16,2 14,2 20,4 19,9 9,3 4,1

SI Slovenija

2002

9,6 3,8 8,1 10,1 7,7 20,4 9,7 10,8 9,6 5,9 4,4

2014 10,3 6,1 10,8 13,1 12,0 19,9 8,9 7,9 7,8 1,9 1,5

Skupaj

2002

6,2 3,5 5,1 7,7 8,7 19,1 12,5 14,9 13,3 5,4 3,7



2014

7,9 3,8 6,0 8,1 9,2 18,7 12,7 14,6 11,7 4,5 2,8

320



Povprečne vrednosti B2–B8



Prosim, da s pomočjo lestvice od 0 do 10 ocenite, koliko vi osebno zaupate vsaki od naslednjih ustanov. 0 pomeni, da ustanovi sploh ne zaupate, 10 pa, da ji povsem zaupate. Najprej ...

B2 ... državnemu zboru

B3 ... pravnemu sistemu

B4 ... policiji

B5 ... politikom

B6 ... političnim strankam

B7 ... Evropskemu parlamentu

B8 ... Organizaciji združenih narodov

sploh ne zaupam

povsem zaupam

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10



321

Povprečne vrednosti B2–B8

Država



B2

B3

B4

B5

B6

B7

B8

AT Avstrija

2002

5,10

6,08

6,44

3,52

-

4,21

4,54

2014

4,69

5,69

6,55

3,49

3,45

3,59

4,44

BE Belgija

2002

4,99

4,39

5,64

4,28

-

4,88

5,10

2014

4,84

5,02

6,00

4,14

4,13

4,83

5,22

CH Švica

2002

5,75

6,19

6,80

4,93

-

4,81

5,42

2014

6,21

6,58

7,17

5,25

5,06

4,51

5,36

CZ Češka

2002

3,62

3,81

4,98

3,22

-

4,67

5,33

2014

3,97

4,70

5,70

3,34

3,38

4,16

4,84

DE Nemčija

2002

4,47

5,73

6,73

3,50

-

4,52

5,18

2014

5,13

5,88

6,83

3,93

3,94

4,08

4,74

DK Danska

2002

6,18

7,13

7,90

5,47

-

4,84

6,54

2014

5,91

7,40

7,70

4,93

5,06

4,78

6,28

EE Estonija

2014

4,39

5,21

6,12

3,49

3,44

4,41

4,73

ES Španija

2002

4,83

4,31

5,43

3,37

-

4,82

4,71

2014

3,67

4,01

6,28

2,23

2,21

3,85

4,79

FI Finska

2002

5,79

6,75

7,95

4,78

-

4,88

6,46

2014

5,55

6,76

7,90

4,59

4,65

4,65

6,15

FR Francija

2002

4,45

4,83

5,89

3,63

-

4,39

4,61

2014

3,93

5,17

6,12

2,73

2,73

3,91

5,05

GB Velika Britanija 2002

4,68

5,03

6,04

3,79

-

3,64

5,31

2014

4,34

5,62

6,32

3,48

3,53

3,15

4,89

GR Grčija

2002

4,83

6,27

6,43

3,46

-

5,75

4,61

HU Madžarska

2002

5,00

5,11

4,91

3,88

-

5,67

5,99

2014

3,85

4,62

5,33

2,93

2,95

4,85

5,36

IE Irska

2002

4,43

5,14

6,53

3,75

-

5,11

5,68

2014

3,82

5,30

6,31

3,34

3,27

4,59

5,42

IL Izrael

2002

4,66

6,60

6,26

3,25

-

4,12

4,02

2014

4,12

5,52

4,82

3,04

3,20

3,15

3,02

IT Italija

2002

4,83

5,49

6,66

3,54

-

5,54

5,62

LT Litva

2014

3,33

4,52

5,67

3,14

2,97

5,22

5,56

LU Luksemburg

2002

5,68

6,23

6,43

4,75

-

5,03

5,10

NL Nizozemska

2002

5,22

5,38

5,82

4,87

-

4,72

5,41

2014

5,24

5,99

6,44

4,89

4,86

4,49

5,53

NO Norveška

2002

5,70

6,33

6,99

4,58

-

4,68

6,76

2014

6,74

7,19

7,37

5,26

5,32

4,97

6,69

PL Poljska

2002

3,48

3,68

4,95

2,72

-

4,75

5,64

2014

2,79

3,55

5,09

2,02

1,98

3,65

4,59

PT Portugalska

2002

4,44

4,26

5,13

2,82

-

4,85

5,37

2014

3,08

3,73

5,64

2,01

2,16

3,40

4,65

SE Švedska

2002

5,92

6,06

6,76

4,72

-

4,02

6,58

2014

6,23

6,39

6,87

4,97

5,10

4,72

6,39

SI Slovenija

2002

4,04

4,28

4,89

3,07

-

4,65

4,90

2014

2,76

3,13

5,47

1,90

2,00

3,41

4,17

Skupaj

2002

4,92

5,49

6,21

3,90

-

4,73

5,38



2014

4,51

5,38

6,27

3,59

3,60

4,22

5,11

322

B9 Danes je običajno, da se nekateri ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne udeležujejo volitev. Ali ste se vi udeležili zadnjih volitev v xx ?

1 - da

2 - ne

3 - nisem imel volilne pravice

323

B9

Država



1

2

3

AT Avstrija

2002

81,6

10,6

7,8

2014

71,5

21,1

7,4

BE Belgija

2002

79,4

13,8

6,8

2014

81,0

8,6

10,4

CH Švica

2002

57,2

25,7

17,1

2014

51,7

25,0

23,3

CZ Češka

2002

64,2

33,2

2,7

2014

55,3

37,1

7,6

DE Nemčija

2002

78,1

13,5

8,4

2014

76,5

14,9

8,7

DK Danska

2002

88,7

6,0

5,3

2014

83,7

6,7

9,6

EE Estonija

2014

56,9

24,7

18,3

ES Španija

2002

72,2

20,7

7,1

2014

70,1

16,7

13,2

FI Finska

2002

71,8

16,1

12,1

2014

75,9

15,7

8,4

FR Francija

2002

74,6

25,0

0,4

2014

57,4

28,8

13,8

GB Velika Britanija

2002

67,3

25,7

6,9

2014

65,9

27,0

7,1

GR Grčija

2002

83,7

8,7

7,6

HU Madžarska

2002

78,8

18,6

2,7

2014

69,8

25,1

5,1

IE Irska

2002

75,6

24,0

0,4

2014

68,6

22,1

9,4

IL Izrael

2002

71,7

19,4

8,9

2014

83,4

11,3

5,3

IT Italija

2002

85,0

10,0

4,9

LT Litva

2014

50,9

35,3

13,9

LU Luksemburg

2002

51,0

27,8

21,3

NL Nizozemska

2002

81,1

12,8

6,0

2014

71,7

19,4

8,8

NO Norveška

2002

81,0

14,5

4,5

2014

78,5

11,0

10,5

PL Poljska

2002

61,7

31,6

6,7

2014

62,4

27,8

9,8

PT Portugalska

2002

69,0

26,2

4,8

2014

66,1

26,5

7,4

SE Švedska

2002

81,5

12,2

6,3

2014

85,9

7,8

6,4

SI Slovenija

2002

75,2

18,6

6,2

2014

65,6

31,3

3,1

Skupaj

2002

74,4

18,4

7,2



2014

69,1

21,0

9,8

324



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B11 … stopili v stik s politikom ali predstavnikom državne ali občinske oblasti 1 -

da

2 - ne

325

B11

Država



1

2

AT Avstrija

2002

18,5

81,5

2014

18,5

81,5

BE Belgija

2002

17,8

82,2

2014

14,4

85,6

CH Švica

2002

17,4

82,6

2014

14,7

85,3

CZ Češka

2002

22,8

77,2

2014

9,8

90,2

DE Nemčija

2002

12,8

87,2

2014

17,8

82,2

DK Danska

2002

17,9

82,1

2014

21,2

78,8

EE Estonija

2014

14,5

85,5

ES Španija

2002

12,0

88,0

2014

16,3

83,7

FI Finska

2002

24,4

75,6

2014

19,3

80,7

FR Francija

2002

17,6

82,4

2014

17,1

82,9

GB Velika Britanija

2002

18,1

81,9

2014

19,3

80,7

GR Grčija

2002

14,6

85,4

HU Madžarska

2002

14,7

85,3

2014

8,9

91,1

IE Irska

2002

22,1

77,9

2014

18,7

81,3

IL Izrael

2002

12,7

87,3

2014

17,1

82,9

IT Italija

2002

12,1

87,9

LT Litva

2014

10,1

89,9

LU Luksemburg

2002

18,4

81,6

NL Nizozemska

2002

14,4

85,6

2014

17,6

82,4

NO Norveška

2002

23,9

76,1

2014

22,0

78,0

PL Poljska

2002

9,6

90,4

2014

8,4

91,6

PT Portugalska

2002

12,3

87,7

2014

15,6

84,4

SE Švedska

2002

16,5

83,5

2014

19,5

80,5

SI Slovenija

2002

12,2

87,8

2014

14,5

85,5

Skupaj

2002

16,4

83,6



2014

16,0

84,0

326



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B12 … delovali v politični stranki ali skupini aktivistov 1 - da

2 - ne

327

B12

Država



1

2

AT Avstrija

2002

10,3

89,7

2014

6,2

93,8

BE Belgija

2002

5,4

94,6

2014

4,4

95,6

CH Švica

2002

7,8

92,2

2014

5,8

94,2

CZ Češka

2002

4,7

95,3

2014

2,0

98,0

DE Nemčija

2002

3,9

96,1

2014

4,5

95,5

DK Danska

2002

4,1

95,9

2014

4,4

95,6

EE Estonija

2014

4,0

96,0

ES Španija

2002

6,1

93,9

2014

8,4

91,6

FI Finska

2002

3,5

96,6

2014

4,7

95,3

FR Francija

2002

4,9

95,1

2014

4,3

95,7

GB Velika Britanija

2002

3,4

96,6

2014

3,0

97,0

GR Grčija

2002

4,8

95,2

HU Madžarska

2002

2,9

97,1

2014

0,8

99,2

IE Irska

2002

4,7

95,3

2014

4,9

95,1

IL Izrael

2002

5,7

94,3

2014

4,7

95,3

IT Italija

2002

3,0

97,0

LT Litva

2014

4,7

95,3

LU Luksemburg

2002

3,7

96,3

NL Nizozemska

2002

3,3

96,7

2014

4,1

95,9

NO Norveška

2002

9,4

90,6

2014

7,0

93,0

PL Poljska

2002

2,9

97,1

2014

2,2

97,8

PT Portugalska

2002

4,2

95,8

2014

4,1

95,9

SE Švedska

2002

5,0

95,0

2014

6,3

93,7

SI Slovenija

2002

3,5

96,5

2014

3,9

96,1

Skupaj

2002

5,0

95,0



2014

4,5

95,5

328



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B13 … delovali v kakšni drugi politični organizaciji ali zvezi 1 - da

2 - ne

329

B13

Država



1

2

AT Avstrija

2002

19,1

80,9

2014

16,9

83,1

BE Belgija

2002

23,2

76,8

2014

19,4

80,6

CH Švica

2002

17,3

82,7

2014

16,5

83,5

CZ Češka

2002

15,1

84,9

2014

5,1

94,9

DE Nemčija

2002

17,8

82,2

2014

30,8

69,2

DK Danska

2002

17,3

82,7

2014

30,3

69,7

EE Estonija

2014

5,7

94,3

ES Španija

2002

16,7

83,3

2014

22,0

78,0

FI Finska

2002

30,7

69,3

2014

40,6

59,4

FR Francija

2002

17,6

82,4

2014

18,0

82,0

GB Velika Britanija

2002

9,2

90,8

2014

8,6

91,4

GR Grčija

2002

5,7

94,3

HU Madžarska

2002

2,9

97,1

2014

3,2

96,8

IE Irska

2002

13,8

86,2

2014

11,5

88,5

IL Izrael

2002

7,4

92,6

2014

4,6

95,4

IT Italija

2002

7,6

92,4

2014

7,6

92,4

LT Litva

2014

5,6

94,4

LU Luksemburg

2002

16,4

83,6

NL Nizozemska

2002

23,1

76,9

2014

33,7

66,3

NO Norveška

2002

28,1

71,9

2014

29,5

70,5

PL Poljska

2002

5,9

94,1

2014

6,0

94,0

PT Portugalska

2002

4,2

95,8

2014

12,1

87,9

SE Švedska

2002

24,6

75,4

2014

36,0

64,0

SI Slovenija1

2002

2,2

96,6

2014

2,0

97,6

Skupaj

2002

15,6

84,4



2014

17,6

82,4

1 Podatki za Slovenijo so vzeti iz nacionalne baze.

330



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B14 … nosili značko ali nalepko v podporo neki politični akciji 1 - da

2 - ne

331

B14

Država



1

2

AT Avstrija

2002

7,9

92,1

2014

5,6

94,4

BE Belgija

2002

7,4

92,6

2014

6,6

93,4

CH Švica

2002

9,4

90,6

2014

6,0

94,0

CZ Češka

2002

5,0

95,0

2014

6,5

93,5

DE Nemčija

2002

5,8

94,2

2014

6,3

93,7

DK Danska

2002

5,1

94,9

2014

10,0

90,0

EE Estonija

2014

4,9

95,1

ES Španija

2002

9,8

90,2

2014

11,5

88,5

FI Finska

2002

15,7

84,3

2014

17,9

82,1

FR Francija

2002

11,5

88,5

2014

12,2

87,8

GB Velika Britanija

2002

9,8

90,2

2014

8,8

91,2

GR Grčija

2002

2,7

97,3

HU Madžarska

2002

3,2

96,8

2014

1,1

98,9

IE Irska

2002

9,4

90,6

2014

9,1

90,9

IL Izrael

2002

11,9

88,1

2014

7,1

92,9

IT Italija

2002

7,3

92,7

LT Litva

2014

5,7

94,3

LU Luksemburg

2002

5,2

94,8

NL Nizozemska

2002

3,8

96,2

2014

5,3

94,7

NO Norveška

2002

22,8

77,2

2014

32,0

68,0

PL Poljska

2002

2,9

97,1

2014

4,5

95,5

PT Portugalska

2002

6,5

93,5

2014

5,5

94,5

SE Švedska

2002

10,7

89,3

2014

19,2

80,8

SI Slovenija

2002

2,1

97,9

2014

1,9

98,1

Skupaj

2002

8,1

91,9



2014

8,8

91,2

332



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B15 … podpisali peticijo

1 - da

2 - ne

333

B15

Država



1

2

AT Avstrija

2002

27,3

72,7

2014

29,1

70,9

BE Belgija

2002

33,9

66,1

2014

23,1

76,9

CH Švica

2002

39,3

60,7

2014

33,2

66,8

CZ Češka

2002

16,1

83,9

2014

16,7

83,3

DE Nemčija

2002

30,4

69,6

2014

36,4

63,6

DK Danska

2002

28,2

71,8

2014

30,5

69,5

EE Estonija

2014

10,1

89,9

ES Španija

2002

24,2

75,8

2014

32,5

67,5

FI Finska

2002

24,0

76,0

2014

34,1

65,9

FR Francija

2002

34,8

65,2

2014

38,2

61,8

GB Velika Britanija

2002

40,0

60,0

2014

40,1

59,9

GR Grčija

2002

4,7

95,3

HU Madžarska

2002

4,2

95,8

2014

5,2

94,8

IE Irska

2002

27,6

72,4

2014

25,5

74,5

IL Izrael

2002

18,4

81,6

2014

15,3

84,7

IT Italija

2002

17,4

82,6

LT Litva

2014

7,2

92,8

LU Luksemburg

2002

28,9

71,1

NL Nizozemska

2002

22,4

77,6

2014

28,6

71,4

NO Norveška

2002

37,3

62,7

2014

32,1

67,9

PL Poljska

2002

6,9

93,1

2014

13,1

86,9

PT Portugalska

2002

7,3

92,7

2014

13,8

86,2

SE Švedska

2002

40,8

59,2

2014

43,6

56,4

SI Slovenija

2002

11,8

88,2

2014

11,6

88,4

Skupaj

2002

24,2

75,8



2014

25,2

74,8

334



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B16 … se udeležili zakonitih demonstracij

1 - da

2 - ne

335

B16

Država



1

2

AT Avstrija

2002

9,6

90,4

2014

7,0

93,0

BE Belgija

2002

8,4

91,6

2014

7,2

92,8

CH Švica

2002

7,9

92,1

2014

5,5

94,5

CZ Češka

2002

4,6

95,4

2014

4,5

95,5

DE Nemčija

2002

10,6

89,4

2014

9,6

90,4

DK Danska

2002

8,3

91,7

2014

5,9

94,1

EE Estonija

2014

3,2

96,8

ES Španija

2002

17,5

82,5

2014

23,2

76,8

FI Finska

2002

2,0

98,0

2014

2,1

97,9

FR Francija

2002

17,9

82,1

2014

13,5

86,5

GB Velika Britanija

2002

4,4

95,6

2014

5,7

94,3

GR Grčija

2002

4,5

95,5

HU Madžarska

2002

3,7

96,3

2014

3,4

96,6

IE Irska

2002

7,1

92,9

2014

13,1

86,9

IL Izrael

2002

9,9

90,1

2014

10,2

89,8

IT Italija

2002

11,0

89,0

LT Litva

2014

2,5

97,5

LU Luksemburg

2002

20,9

79,1

NL Nizozemska

2002

2,9

97,1

2014

2,9

97,1

NO Norveška

2002

9,0

91,0

2014

9,2

90,8

PL Poljska

2002

1,3

98,7

2014

2,5

97,5

PT Portugalska

2002

4,3

95,7

2014

7,1

92,9

SE Švedska

2002

6,4

93,6

2014

11,0

89,0

SI Slovenija

2002

2,7

97,3

2014

3,8

96,2

Skupaj

2002

7,7

92,3



2014

7,5

92,5

336



Obstaja več načinov, kako bi v xx (Sloveniji) lahko izboljšali stvari ali pa preprečili, da bi šlo kaj narobe. Ali ste v zadnjih 12 mesecih naredili kaj od navedenega? Ali ste...

B17 … bojkotirali določene izdelke

1 - da

2 - ne

337

B17

Država



1

2

AT Avstrija

2002

21,5

78,5

2014

25,4

74,6

BE Belgija

2002

12,8

87,2

2014

15,1

84,9

CH Švica

2002

31,4

68,6

2014

28,5

71,5

CZ Češka

2002

10,8

89,2

2014

9,3

90,7

DE Nemčija

2002

26,1

73,9

2014

36,6

63,4

DK Danska

2002

22,9

77,1

2014

27,6

72,4

EE Estonija

2014

7,9

92,1

ES Španija

2002

8,0

92,0

2014

17,2

82,8

FI Finska

2002

26,8

73,2

2014

36,5

63,5

FR Francija

2002

26,6

73,4

2014

35,0

65,0

GB Velika Britanija

2002

26,1

73,9

2014

24,0

76,0

GR Grčija

2002

8,5

91,5

HU Madžarska

2002

4,8

95,2

2014

2,8

97,2

IE Irska

2002

13,6

86,4

2014

14,2

85,8

IL Izrael

2002

15,0

85,0

2014

12,3

87,7

IT Italija

2002

7,6

92,4

LT Litva

2014

4,0

96,0

LU Luksemburg

2002

15,9

84,1

NL Nizozemska

2002

10,4

89,6

2014

14,6

85,4

NO Norveška

2002

20,3

79,7

2014

25,8

74,2

PL Poljska

2002

3,6

96,4

2014

5,7

94,3

PT Portugalska

2002

3,4

96,6

2014

5,5

94,5

SE Švedska

2002

32,5

67,5

2014

47,5

52,5

SI Slovenija

2002

5,1

94,9

2014

6,8

93,2

Skupaj

2002

16,6

83,4



2014

19,7

80,3

338

B19 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno?

levo

desno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

339

B19

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

2,5 2,9 7,6 10,1 13,1 40,1 11,6 6,1 3,5 0,7 1,7

2014

1,9 2,0 7,9 14,5 11,9 37,7 10,5 7,1 3,8 1,0 1,6

BE Belgija

2002

4,4 2,1 5,7 10,5 10,2 38,2 10,8 9,0 5,5 1,3 2,3

2014

3,2 2,1 5,8 10,3 9,7 34,4 10,8 11,7 8,2 1,5 2,4

CH Švica

2002

2,1 2,0 6,5 12,1 12,2 33,7 11,7 11,7 6,6 0,7 0,7

2014

1,9 1,8 5,1 11,2 10,0 33,5 13,2 11,7 7,4 2,2 2,2

CZ Češka

2002

2,6 2,8 5,4 9,2 10,0 28,4 9,1 9,9 11,1 5,8 5,6

2014

4,0 2,9 4,8 11,8 10,1 32,1 8,8 11,0 8,4 3,0 3,2

DE Nemčija

2002

2,4 1,6 6,3 15,0 13,0 38,2 8,3 8,0 4,9 0,7 1,4

2014

3,1 2,3 7,0 14,2 12,4 36,9 11,3 7,1 3,5 0,9 1,4

DK Danska

2002

2,1 1,3 2,9 6,7 11,5 29,9 10,7 17,2 13,2 2,6 1,8

2014

2,0 2,6 6,6 11,2 10,9 19,5 8,9 16,1 14,3 4,7 3,2

EE Estonija

2014

3,3 1,8 3,6 8,1 7,5 45,4 8,6 9,2 7,5 2,2 2,7

ES Španija

2002

3,5 4,7 8,4 15,9 13,6 31,4 8,1 7,6 4,1 0,9 1,9

2014

4,3 3,7 9,1 17,1 12,3 29,1 9,2 7,3 4,9 1,3 1,6

FI Finska

2002

1,3 1,3 3,3 7,8 9,7 31,7 10,5 15,7 11,5 4,2 3,1

2014

1,7 0,9 2,9 7,8 10,7 30,6 10,4 15,1 13,9 3,8 2,2

FR Francija

2002

7,1 3,2 7,2 12,3 12,2 27,3 8,4 8,3 6,9 2,6 4,5

2014

4,1 2,8 7,2 10,6 10,7 30,4 9,7 8,3 8,6 2,6 4,8

GB Velika Britanija 2002

1,7 0,9 3,0 7,9 11,1 44,1 12,0 9,7 6,5 1,2 2,0

2014

3,1 2,2 4,0 10,0 10,1 38,8 10,7 10,7 6,7 1,7 2,0

GR Grčija

2002

1,1 1,8 3,0 5,4 11,0 39,3 7,4 6,5 11,2 7,6 5,7

HU Madžarska

2002

4,8 2,9 7,2 11,2 10,2 32,4 7,1 8,3 8,3 2,5 5,2

2014

5,2 1,2 5,3 7,1 5,9 36,8 9,2 12,1 8,9 3,1 5,3

IE Irska

2002

1,8 1,4 2,5 7,3 8,8 40,8 12,0 10,9 8,8 2,9 2,6

2014

2,5 1,8 3,9 7,5 9,5 42,3 12,3 11,1 5,4 1,1 2,6

IL Izrael

2002

6,5 3,9 5,6 8,3 6,3 21,3 5,9 9,2 13,0 7,5 12,6

2014

5,8 4,5 5,2 6,4 6,2 19,8 6,6 9,9 15,1 10,4 10,0

IT Italija

2002

4,8 2,8 7,9 12,7 11,8 26,6 10,8 9,9 5,8 3,1 3,8

LT Litva

2014

4,8 3,5 6,1 7,2 12,4 33,5 11,0 9,2 7,1 2,5 2,7

LU Luksemburg 2002

5,0 1,4 7,0 8,2 8,8 40,9 7,7 9,8 6,3 1,4 3,4

NL Nizozemska 2002

1,4 1,9 5,8 8,9 12,4 26,8 12,5 16,1 9,3 2,1 2,7

2014

1,9 1,6 4,7 10,1 11,9 29,2 13,9 16,0 8,0 2,1 0,6

NO Norveška

2002

1,2 1,2 4,2 13,4 12,4 25,2 11,4 16,0 10,5 2,5 2,2

2014

1,4 1,5 5,4 12,5 12,7 22,0 12,9 16,0 10,1 2,6 2,9

PL Poljska

2002

4,3 3,1 6,4 8,2 9,1 36,4 7,9 7,2 8,4 2,6 6,4

2014

2,5 2,4 3,0 4,8 5,8 38,7 9,3 8,7 10,1 5,3 9,5

PT Portugalska

2002

3,4 1,5 6,7 11,0 13,6 28,8 9,0 11,5 7,6 3,0 4,0

2014

9,3 2,5 7,6 9,7 8,9 31,5 5,8 7,2 7,0 1,5 9,0

SE Švedska

2002

5,2 2,6 8,9 13,2 10,8 22,2 8,5 12,5 11,2 2,4 2,4

2014

4,9 2,4 6,6 14,1 11,3 19,1 10,7 14,2 10,6 2,8 3,3

SI Slovenija

2002

5,6 3,6 5,4 9,8 7,4 46,8 5,0 7,0 4,4 1,6 3,4

2014

8,7 4,7 7,7 10,2 7,4 43,0 3,3 4,1 5,0 1,6 4,3

Skupaj

2002

3,2 2,3 5,7 10,3 10,9 33,1 9,5 10,5 8,2 2,8 3,6



2014

3,6 2,4 5,6 10,4 10,0 32,4 10,0 10,7 8,3 2,8 3,5

340

B20 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.

izredno nezadovoljen

izredno zadovoljen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

341

B20

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

0,9 0,4 0,9 2,6 2,6 9,3 7,4 13,5 23,7 18,9 19,8

2014

0,9 0,9 1,7 2,6 2,8 8,2 8,5 19,3 26,0 14,7 14,3

BE Belgija

2002

1,1 0,5 1,5 1,7 1,9 8,6 6,2 19,6 31,6 15,7 11,6

2014

0,4 0,4 1,0 2,1 2,2 5,6 8,5 20,8 36,2 14,4 8,4

CH Švica

2002

0,4 0,4 0,5 1,2 2,0 4,1 3,9 13,5 32,3 24,4 17,2

2014

0,1 0,4 0,7 1,3 1,4 4,5 5,7 12,2 29,0 24,4 20,2

CZ Češka

2002

1,0 1,3 3,0 4,4 7,0 17,6 9,3 20,6 19,6 10,4 5,8

2014

1,0 0,8 1,6 4,3 6,2 14,6 12,8 18,2 21,0 12,1 7,5

DE Nemčija

2002

1,7 0,8 2,3 4,6 5,0 9,9 8,1 16,5 28,0 13,2 10,1

2014

0,8 0,7 1,1 2,5 3,3 7,2 5,9 16,9 29,1 19,6 12,9

DK Danska

2002

0,2 0,3 0,5 0,6 1,3 3,4 2,2 8,3 28,2 28,0 26,9

2014

0,3 0,3 0,5 1,3 0,9 2,9 3,7 8,2 28,4 29,5 24,0

EE Estonija

2014

1,6 1,4 2,7 5,7 5,6 16,9 11,2 19,3 20,1 8,8 6,7

ES Španija

2002

0,4 0,6 1,4 2,5 3,2 10,5 13,2 23,7 24,4 9,0 11,0

2014

1,5 0,7 2,2 3,1 4,9 10,6 9,9 19,3 26,1 10,9 10,7

FI Finska

2002

0,3 0,3 0,6 2,0 1,7 4,3 4,2 14,7 32,8 27,7 11,6

2014

0,3 0,1 0,8 1,0 1,7 4,2 4,5 14,1 35,3 27,3 10,6

FR Francija

2002

4,4 1,4 3,1 4,7 6,2 13,3 10,1 14,6 23,3 9,3 9,7

2014

2,9 1,7 3,5 4,4 5,4 12,9 8,1 17,2 24,4 10,9 8,6

GB Velika Britanija 2002

1,0 0,6 1,7 4,3 4,3 9,9 9,2 19,1 25,7 13,5 10,7

2014

1,0 0,6 1,6 2,9 3,7 8,9 7,8 19,0 26,3 16,5 11,6

GR Grčija

2002

2,9 2,5 2,4 5,7 5,5 14,7 10,6 17,2 23,2 10,3 5,1

HU Madžarska

2002

4,5 2,0 4,3 8,7 7,4 24,8 10,1 13,2 13,2 5,5 6,3

2014

2,1 1,2 4,8 8,6 7,4 20,6 12,8 17,3 15,2 5,1 4,9

IE Irska

2002

1,1 0,7 1,1 2,1 3,2 9,3 7,4 16,5 26,8 16,5 15,4

2014

1,1 0,5 1,7 2,9 3,4 11,9 10,0 19,6 27,3 11,9 9,8

IL Izrael

2002

4,1 1,7 2,4 4,9 6,4 10,7 10,2 14,1 20,4 13,2 11,9

2014

0,9 0,9 1,5 2,5 3,4 8,9 7,9 14,9 26,4 14,2 18,6

IT Italija

2002

1,1 1,1 2,3 2,8 4,3 11,0 13,4 20,6 21,4 11,6 10,4

LT Litva

2014

2,1 1,3 3,8 8,1 7,4 14,8 11,9 18,8 19,1 9,2 3,4

LU Luksemburg 2002

0,9 0,5 0,8 1,1 2,2 9,3 5,3 13,9 23,5 19,3 23,2

NL Nizozemska 2002

0,6 0,4 0,4 1,2 2,0 4,3 5,2 20,0 39,4 17,6 8,9

2014

0,4 0,2 0,3 1,1 1,8 3,6 7,1 22,1 39,4 17,2 7,0

NO Norveška

2002

0,2 0,1 0,7 1,8 1,8 6,7 6,3 15,4 33,0 20,9 13,1

2014

0,3 0,1 0,9 1,5 1,5 4,8 5,1 15,1 30,7 23,6 16,3

PL Poljska

2002

4,2 2,5 5,3 7,9 7,1 18,1 9,6 13,9 16,3 6,7 8,4

2014

1,2 1,4 2,6 3,3 4,0 14,3 8,2 16,1 24,1 12,2 12,6

PT Portugalska

2002

1,6 1,9 3,5 6,8 8,4 20,1 15,0 18,9 14,8 4,3 4,7

2014

5,0 1,8 6,0 5,5 7,1 19,5 11,6 16,7 14,5 5,6 6,7

SE Švedska

2002

0,3 0,3 0,8 1,7 2,4 5,8 5,5 14,9 32,0 23,4 13,1

2014

0,2 0,2 0,9 1,3 1,8 4,8 5,4 16,9 30,1 22,3 16,1

SI Slovenija

2002

3,0 1,4 2,0 4,1 3,8 19,6 8,9 15,0 22,3 10,2 9,8

2014

2,5 1,4 2,5 4,3 5,0 17,1 8,5 17,5 21,1 10,0 10,0

Skupaj

2002

1,6 1,0 1,9 3,5 4,0 10,8 8,1 16,2 25,8 15,2 11,9



2014

1,2 0,8 1,9 3,3 3,9 10,2 8,4 17,3 26,4 15,3 11,4

342

B21 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v xx (Sloveniji)? Prosimo, uporabite enako lestvico.

izredno nezadovoljen

izredno zadovoljen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

343

B21

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

3,7 2,3 5,8 10,6 11,2 20,1 15,1 14,5 11,3 3,7 1,8

2014

5,3 2,3 6,7 12,5 13,4 19,7 13,9 14,2 9,0 1,8 1,2

BE Belgija

2002

2,8 2,1 5,4 8,8 11,1 18,8 19,4 18,6 9,7 1,9 1,4

2014

3,3 2,3 7,3 13,3 13,9 20,1 19,3 14,1 4,6 1,0 0,8

CH Švica

2002

1,3 1,7 6,3 15,0 17,4 16,9 16,0 14,4 8,1 1,9 1,2

2014

0,2 0,3 1,2 2,2 4,7 9,7 9,4 22,8 32,1 11,3 6,2

CZ Češka

2002

7,4 7,1 15,2 19,1 14,1 15,1 11,5 7,0 2,4 0,8 0,5

2014

5,1 2,5 7,8 12,1 14,8 21,1 14,3 12,9 7,8 1,4 0,2

DE Nemčija

2002 15,5 7,5 18,4 20,6 14,6 11,5 6,2 3,3 1,4 0,4 0,4

2014

1,4 0,8 2,7 6,6 7,1 12,9 14,1 21,6 22,7 6,7 3,3

DK Danska

2002

1,2 0,3 1,4 3,1 4,6 10,2 11,5 23,1 27,7 11,3 5,6

2014

1,3 0,6 2,5 6,3 6,7 16,0 14,9 23,5 19,0 6,5 2,7

EE Estonija

2014

4,9 2,9 6,6 13,9 12,6 21,2 16,4 12,7 5,8 1,5 1,4

ES Španija

2002

4,2 2,6 6,8 11,8 14,3 24,2 14,8 12,0 6,5 1,5 1,3

2014 18,2 10,0 18,8 16,6 13,1 12,0 5,6 2,5 1,8 0,7 0,7

FI Finska

2002

1,1 0,8 2,4 5,2 9,1 12,3 17,3 27,3 18,4 5,1 1,1

2014

2,2 2,5 7,2 14,4 17,4 15,7 17,1 15,1 6,2 1,2 1,1

FR Francija

2002 12,5 6,6 13,7 16,4 16,1 18,7 8,8 4,5 1,9 0,3 0,6

2014 12,9 9,2 19,3 22,0 16,0 12,3 4,8 2,1 0,9 0,2 0,3

GB Velika Britanija 2002

2,6 2,4 6,0 10,4 13,3 20,1 16,5 15,8 10,2 1,6 1,1

2014

4,5 3,6 8,7 12,2 14,7 16,9 15,8 14,4 6,8 1,4 0,9

GR Grčija

2002 14,3 10,1 12,2 14,6 12,9 15,4 6,9 6,9 4,8 1,3 0,7

HU Madžarska

2002

5,9 4,8 9,3 19,3 14,0 25,3 10,6 6,6 3,0 0,8 0,4

2014

9,2 6,0 15,9 17,0 11,5 16,7 11,3 8,6 2,7 0,4 0,8

IE Irska

2002

5,6 5,9 8,3 12,3 14,2 20,3 13,2 11,5 6,1 1,7 1,1

2014

7,3 4,5 10,3 13,9 14,6 18,9 13,7 9,8 4,9 1,4 0,8

IL Izrael

2002 26,3 10,9 16,8 13,4 10,7 10,1 5,9 3,2 1,5 0,4 0,6

2014

6,8 5,3 9,4 11,9 12,3 17,4 13,0 10,9 9,5 2,1 1,3

IT Italija

2002

6,1 5,0 7,7 16,4 18,6 21,4 14,1 8,0 2,1 0,5 0,2

LT Litva

2014

4,9 5,7 10,2 15,0 15,6 21,3 13,8 9,4 2,9 0,8 0,5

LU Luksemburg 2002

1,1 0,2 1,2 3,9 6,1 16,4 13,4 19,7 20,4 9,7 7,9

NL Nizozemska 2002

2,4 1,6 3,6 8,0 13,6 19,6 21,9 19,9 7,6 1,5 0,5

2014

1,5 1,5 3,4 9,2 14,0 18,1 26,2 20,0 5,2 0,7 0,3

NO Norveška

2002

1,2 1,2 4,1 8,5 9,7 15,1 13,9 17,2 17,9 7,5 3,7

2014

0,4 0,5 0,4 1,7 2,6 6,0 7,5 16,7 30,5 20,3 13,6

PL Poljska

2002 15,6 10,6 19,4 22,3 13,5 11,0 4,0 2,2 0,8 0,4 0,1

2014

6,0 7,5 11,6 14,0 15,7 22,5 8,2 8,0 4,9 1,1 0,4

PT Portugalska

2002

9,4 11,2 18,3 22,1 15,2 16,0 5,5 1,4 0,3 0,1 0,4

2014 18,8 8,3 14,7 16,5 16,6 14,9 5,6 2,7 1,0 0,2 0,7

SE Švedska

2002

1,9 1,7 5,5 13,1 13,4 20,8 16,3 16,2 8,3 1,5 1,3

2014

1,5 0,7 3,0 5,1 7,6 14,8 16,2 23,8 19,1 5,6 2,6

SI Slovenija

2002

8,9 5,4 11,6 15,1 10,9 20,2 11,5 9,9 4,6 0,7 1,2

2014 22,3 10,6 19,1 20,0 11,0 9,1 4,2 2,1 0,9 0,4 0,3

Skupaj

2002

7,4 4,8 9,3 13,2 12,7 16,9 12,4 11,9 7,7 2,4 1,4



2014

6,1 4,0 8,7 12,2 12,3 16,4 13,1 13,0 9,4 3,0 1,8

344

B22 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico.

izredno nezadovoljen

izredno zadovoljen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

345

B22

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 12,8 6,9 11,5 15,3 11,1 17,2 8,5 7,9 5,5 2,2 1,1

2014 10,2 6,1 10,9 17,2 15,7 17,8 9,6 8,2 3,4 0,5 0,6

BE Belgija

2002 3,7 2,1 4,9 8,8 11,8 20,9 19,7 18,6 7,6 1,3 0,7

2014 6,2 3,4 8,7 12,3 12,5 21,7 17,0 12,1 4,6 0,8 0,6

CH Švica

2002 1,2 0,8 3,9 9,1 11,8 21,6 16,4 19,0 12,8 2,6 0,7

2014 0,7 1,0 1,9 3,2 7,2 14,9 14,2 25,8 21,9 5,9 3,2

CZ Češka

2002 5,8 8,0 15,1 16,6 14,9 17,9 9,0 8,6 2,8 0,8 0,5

2014 6,1 4,2 8,3 13,5 14,6 20,3 13,5 11,2 5,9 1,6 0,6

DE Nemčija

2002 13,5 9,2 15,6 18,9 14,8 15,2 7,1 3,7 1,5 0,4 0,2

2014 3,7 2,3 6,2 9,6 13,2 20,0 16,9 17,0 8,8 1,5 0,7

DK Danska

2002 2,7 1,3 4,5 7,7 9,0 15,9 14,3 16,3 19,5 6,2 2,7

2014 4,1 2,7 6,5 13,4 12,8 17,1 14,5 15,5 10,0 2,4 1,0

EE Estonija

2014 8,1 4,3 9,0 14,6 11,5 23,3 11,8 10,9 4,4 1,1 1,1

ES Španija

2002 8,4 4,5 10,2 14,3 12,1 21,1 12,5 9,4 5,0 1,2 1,3

2014 25,8 11,2 15,3 11,4 9,9 11,9 6,4 4,6 2,3 0,8 0,4

FI Finska

2002 1,8 1,8 2,9 6,0 10,1 14,3 18,8 27,7 13,3 2,7 0,6

2014 4,8 5,6 10,1 14,1 16,1 16,5 14,2 12,8 4,8 0,7 0,3

FR Francija

2002 8,3 5,2 9,3 13,5 14,1 22,7 12,6 7,3 4,5 0,8 1,5

2014 17,3 9,5 16,2 19,6 14,2 12,5 5,8 3,0 1,1 0,4 0,4

GB Velika Britanija 2002 7,6 3,9 9,4 14,5 12,5 18,6 15,2 10,8 5,5 1,1 0,8

2014 9,9 4,8 10,6 12,0 11,8 17,0 14,0 12,2 5,7 1,1 0,9

GR Grčija

2002 10,9 8,2 9,2 12,7 13,3 19,1 8,2 8,0 6,5 2,7 1,1

HU Madžarska

2002 7,0 3,4 7,4 10,9 10,6 22,4 10,6 12,2 9,1 2,7 3,6

2014 15,3 7,7 16,5 12,6 11,1 13,6 10,2 7,2 3,6 0,9 1,3

IE Irska

2014 11,1 6,4 12,7 12,8 14,2 17,4 10,7 9,3 3,8 0,9 0,7

IL Izrael

2002 15,5 8,4 12,0 12,1 10,6 13,8 9,1 8,6 6,6 2,0 1,4

2014 12,6 6,5 11,2 13,7 13,8 16,1 10,3 8,5 5,1 1,3 1,0

IT Italija

2002 9,6 6,6 11,3 12,3 14,0 19,9 14,3 7,1 3,4 0,8 0,8

LT Litva

2014 6,5 6,5 11,0 15,5 15,9 20,0 11,2 7,7 3,5 1,6 0,6

LU Luksemburg

2002 1,2 0,4 2,5 4,7 5,4 20,6 14,3 18,2 18,0 7,0 7,6

NL Nizozemska

2002 5,7 5,3 9,7 14,3 16,6 18,9 15,7 10,2 3,2 0,3 0,1

2014 2,7 2,3 5,7 8,9 12,5 18,3 23,6 20,9 4,6 0,4 0,1

NO Norveška

2002 3,3 3,6 9,8 16,8 17,2 22,1 13,5 9,1 3,9 0,6 0,2

2014 2,2 1,7 4,3 8,5 11,2 16,8 16,0 19,5 14,6 4,5 0,8

PL Poljska

2002 14,2 8,8 15,6 21,3 14,1 14,1 5,8 3,3 2,1 0,3 0,3

2014 15,0 11,8 16,1 16,5 13,2 14,1 5,9 5,2 1,7 0,4 0,1

PT Portugalska

2002 13,1 9,5 12,8 14,9 13,7 17,1 6,7 6,0 3,9 0,9 1,3

2014 25,2 8,8 12,3 13,0 10,0 14,8 5,6 4,6 3,9 0,5 1,4

SE Švedska

2002 2,1 1,7 5,4 10,4 14,3 20,1 16,0 18,2 9,1 1,5 1,2

2014 3,0 3,3 6,2 9,0 10,0 18,8 13,5 18,5 12,7 3,9 1,1

SI Slovenija

2002 8,2 5,4 9,9 14,8 11,4 20,7 11,5 9,2 6,2 1,2 1,6

2014 21,3 13,1 16,8 15,5 9,5 14,0 4,1 2,9 1,8 0,7 0,3

Skupaj

2002 7,8 5,2 9,4 13,1 12,7 18,5 12,2 11,2 6,8 1,8 1,2



2014 9,7 5,7 10,2 12,7 12,7 17,3 12,2 11,4 5,9 1,4 0,8

346

B23 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v xx (Sloveniji)?

izredno nezadovoljen

izredno zadovoljen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

347

B23

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

3,6 2,3 5,1 9,9 8,3 19,2 11,7 12,8 15,3 6,5 5,3

2014

5,6 2,6 5,6 9,7 10,6 17,3 14,9 15,5 11,8 3,5 3,0

BE Belgija

2002

2,9 1,8 4,2 7,9 9,6 19,6 17,4 20,4 12,7 2,5 1,1

2014

4,1 2,7 4,9 8,5 10,3 19,9 15,3 18,8 12,4 2,3 0,9

CH Švica

2002

0,9 0,4 2,1 4,1 6,6 15,2 12,1 19,5 26,1 8,3 4,9

2014

0,6 0,6 0,6 2,4 3,6 8,5 9,1 19,6 28,3 16,2 10,6

CZ Češka

2002

3,8 5,4 7,6 13,1 11,1 20,5 11,4 12,9 8,7 4,7 0,9

2014

5,2 2,7 5,6 10,7 10,2 20,5 12,3 15,6 9,7 4,1 3,4

DE Nemčija

2002

4,8 2,5 5,4 11,6 10,5 17,4 12,2 15,9 13,5 4,0 2,3

2014

2,7 1,5 4,1 8,1 8,8 13,3 12,5 19,0 18,6 7,8 3,7

DK Danska

2002

0,5 0,5 1,2 2,0 4,0 10,2 8,5 18,4 30,8 15,9 8,1

2014

0,9 0,7 2,5 3,2 5,1 9,8 8,4 16,1 26,3 16,8 10,3

EE Estonija

2014

6,3 4,1 6,6 11,9 12,1 21,1 11,0 12,2 9,9 2,9 1,9

ES Španija

2002

2,3 1,8 3,5 6,7 9,0 22,4 17,0 18,0 12,2 3,6 3,5

2014

9,8 5,6 11,0 13,2 13,0 16,4 9,9 10,8 6,3 1,9 2,0

FI Finska

2002

0,8 1,0 2,1 4,2 8,2 14,0 14,4 24,8 20,9 8,2 1,2

2014

1,2 2,0 4,4 6,9 9,9 14,6 14,7 21,1 18,4 5,6 1,4

FR Francija

2002

6,1 4,2 7,9 9,6 13,0 19,1 10,6 13,2 11,1 3,4 1,8

2014

8,9 5,6 11,0 12,7 12,9 18,1 10,5 10,2 7,2 1,7 1,3

GB Velika Britanija 2002

4,2 1,7 6,7 11,6 13,3 20,7 12,3 14,7 10,4 2,7 1,7

2014

5,3 3,6 6,9 10,1 11,3 17,3 11,2 14,0 12,9 4,8 2,7

GR Grčija

2002

4,0 4,2 5,0 7,0 8,3 14,7 10,8 14,0 17,0 9,4 5,6

HU Madžarska

2002

5,4 3,1 7,3 12,1 10,9 25,8 9,7 11,8 9,3 2,5 2,1

2014

9,5 5,7 13,8 15,3 10,0 15,5 11,7 10,6 4,4 1,3 2,2

IE Irska

2002

5,8 4,4 7,4 9,0 11,0 20,7 12,6 12,2 10,0 4,4 2,5

2014

5,3 3,3 9,1 9,7 13,0 19,9 12,6 12,4 9,5 3,1 2,1

IL Izrael

2002

8,0 3,8 7,4 9,8 8,7 16,8 11,8 14,4 12,1 4,1 3,1

2014

6,9 4,8 6,4 10,6 10,4 17,5 12,0 13,2 10,6 4,1 3,5

IT Italija

2002

4,9 2,7 6,5 9,1 12,3 20,0 20,1 12,6 8,1 2,4 1,4

LT Litva

2014

6,4 6,5 7,8 11,5 12,9 19,3 11,9 12,3 8,4 2,0 0,9

LU Luksemburg 2002

0,9 0,8 1,6 4,4 5,1 15,8 9,5 16,8 21,5 12,1 11,5

NL Nizozemska

2002

1,3 1,5 2,2 5,4 9,8 17,3 20,8 25,2 13,5 1,9 1,1

2014

1,3 1,1 3,0 5,2 8,0 15,5 20,0 25,2 16,2 3,9 0,7

NO Norveška

2002

1,0 0,9 2,5 5,4 8,4 18,4 15,1 20,6 17,9 7,7 1,8

2014

0,7 0,2 0,8 2,3 4,1 10,1 10,1 19,0 28,6 15,6 8,5

PL Poljska

2002

8,1 5,8 10,3 16,1 15,8 20,3 9,2 7,1 4,8 1,5 1,2

2014

7,0 6,6 11,1 12,9 11,4 21,6 8,0 8,6 8,8 2,6 1,4

PT Portugalska

2002

5,6 3,2 7,2 12,3 14,3 29,0 10,8 10,1 4,9 1,4 1,2

2014 16,3 5,8 10,7 16,0 12,6 19,1 7,4 5,8 4,2 1,0 1,2

SE Švedska

2002

1,6 1,1 2,7 6,9 10,1 15,4 11,9 20,3 20,0 6,8 3,2

2014

1,0 0,9 1,8 4,2 5,8 11,4 11,2 20,6 24,0 12,0 7,2

SI Slovenija

2002

6,7 5,0 10,0 14,5 12,3 20,9 10,4 11,0 7,1 1,4 0,9

2014 18,1 11,8 16,2 18,6 10,4 12,8 5,4 3,6 2,1 0,3 0,7

Skupaj

2002

3,8 2,6 5,2 8,7 9,9 18,5 12,8 16,0 14,2 5,2 3,0



2014

5,5 3,6 6,6 9,6 10,0 16,4 11,8 14,9 13,3 5,3 3,2

348

B24 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v xx (Sloveniji)?

izredno slabo

izredno dobro

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

349

B24

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

2,6 1,4 3,9 6,6 7,4 13,2 12,2 16,1 18,4 10,9 7,2

2014

4,2 3,2 7,8 11,6 11,3 15,2 14,2 16,3 10,7 3,5 2,0

BE Belgija

2002

2,4 1,1 2,1 5,6 6,0 12,3 13,0 22,8 23,5 7,5 3,7

2014

0,6 0,7 2,6 3,8 7,0 11,6 17,1 25,8 22,7 5,9 2,2

CH Švica

2002

1,1 0,9 3,5 6,3 9,1 13,4 12,9 20,6 22,3 7,1 2,7

2014

0,3 0,6 1,3 2,9 6,6 8,7 11,9 21,6 27,4 12,2 6,5

CZ Češka

2002

1,3 1,8 4,0 9,1 10,6 17,4 13,3 18,6 16,1 6,1 1,8

2014

1,7 1,6 3,4 6,5 9,8 15,6 12,7 17,8 14,9 11,7 4,3

DE Nemčija

2002

4,2 3,7 7,7 16,6 16,0 18,3 11,3 11,4 7,9 1,8 1,2

2014

2,3 2,3 6,2 13,2 14,8 13,9 15,1 16,7 10,9 3,0 1,6

DK Danska

2002

0,3 0,1 1,1 2,2 3,7 9,3 9,4 19,5 28,4 16,9 8,9

2014

0,4 0,5 0,3 2,2 3,2 7,0 6,4 16,8 28,3 19,6 15,2

EE Estonija

2014

1,5 1,9 3,3 6,9 8,5 17,0 12,5 18,5 18,3 6,8 4,7

ES Španija

2002

3,2 3,4 7,8 10,5 13,8 23,1 15,4 12,6 6,9 1,8 1,6

2014

8,0 6,1 11,4 14,5 14,3 17,2 11,8 7,9 6,0 1,5 1,4

FI Finska

2002

0,1 0,2 0,4 0,8 2,1 4,0 5,7 15,8 37,7 26,8 6,4

2014

0,2 0,1 0,4 1,0 1,7 2,6 5,5 16,2 40,8 25,3 6,1

FR Francija

2002

4,5 2,3 6,1 10,0 12,6 21,5 16,2 14,2 9,9 1,8 1,0

2014

3,7 2,2 6,2 12,3 15,7 20,6 15,8 13,9 6,7 1,8 1,1

GB Velika Britanija 2002

2,5 1,7 5,7 10,9 13,5 15,5 16,2 18,8 11,3 2,3 1,5

2014

2,1 1,4 4,6 8,1 12,2 15,3 16,0 19,9 13,5 4,5 2,4

GR Grčija

2002

7,6 7,1 9,0 12,7 12,1 17,8 9,7 9,9 9,3 2,6 2,4

HU Madžarska

2002

3,2 2,4 6,4 10,1 10,6 25,1 11,9 13,8 11,3 3,0 2,2

2014

6,7 3,7 10,5 14,9 11,2 19,0 13,2 12,4 6,1 0,8 1,5

IE Irska

2002

2,1 2,4 4,0 5,7 6,7 11,6 12,3 16,2 22,5 10,1 6,4

2014

0,9 0,7 3,4 4,7 8,1 13,7 15,3 20,8 21,1 7,0 4,3

IL Izrael

2002

9,3 5,0 8,0 10,2 11,5 14,3 12,3 13,9 9,2 3,5 2,8

2014

5,2 3,3 7,6 10,1 11,4 17,6 15,0 13,9 11,3 2,9 1,7

IT Italija

2002

3,1 1,7 6,8 9,5 13,3 20,4 20,2 16,2 6,8 1,5 0,6

LT Litva

2014

3,8 3,2 6,0 10,0 12,7 18,7 13,7 16,6 11,7 2,8 0,8

LU Luksemburg

2002

3,2 2,1 6,8 12,9 9,4 17,6 12,7 13,0 9,4 6,5 6,3

NL Nizozemska

2002

1,1 1,3 3,1 7,0 11,4 15,9 22,1 24,9 10,9 1,6 0,6

2014

0,3 0,4 1,0 4,4 8,9 13,6 22,8 31,1 15,4 1,7 0,3

NO Norveška

2002

0,9 0,6 2,4 6,1 8,4 14,3 16,8 25,1 19,2 4,4 1,6

2014

0,3 0,4 0,8 3,2 5,7 9,6 13,1 24,8 26,9 10,9 4,4

PL Poljska

2002

3,8 2,5 8,3 10,9 14,6 21,4 12,5 11,8 9,0 2,8 2,2

2014

3,2 2,2 6,2 8,1 10,0 22,8 12,7 13,3 13,3 5,2 3,0

PT Portugalska

2002

7,5 7,9 11,9 17,1 18,0 20,2 10,1 4,0 2,1 0,5 0,8

2014

9,0 2,7 9,7 14,7 13,6 19,9 13,8 9,5 4,7 0,9 1,4

SE Švedska

2002

1,9 1,7 5,8 14,4 13,3 14,9 14,8 17,9 10,1 3,4 1,7

2014

1,9 1,9 6,5 13,1 16,2 17,3 17,6 15,5 7,2 1,5 1,3

SI Slovenija

2002

3,3 3,1 5,6 10,2 7,9 21,1 12,1 15,5 13,7 4,7 2,8

2014

4,2 3,2 6,7 12,0 12,0 21,4 13,4 14,6 8,9 1,8 1,9

Skupaj

2002

3,3 2,5 5,5 9,4 10,6 16,1 13,3 16,1 14,4 5,8 3,0



2014

2,8 2,0 5,0 8,5 10,4 15,0 13,9 17,4 15,6 6,2 3,1

350

B25 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v xx (Sloveniji)?

izredno slabo

izredno dobro

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

351

B25

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 1,5 1,8 2,3 6,1 5,5 10,3 10,8 16,6 23,2 12,1 9,8

2014 1,9 1,3 1,4 4,1 6,2 12,5 12,2 21,4 22,2 9,3 7,4

BE Belgija

2002 0,5 0,3 1,4 3,3 4,1 8,4 11,7 25,1 30,0 11,3 3,8

2014 0,1 0,1 0,6 1,1 2,5 4,9 9,6 23,7 36,8 15,1 5,5

CH Švica

2002 0,8 1,4 4,2 6,7 10,5 12,0 10,7 16,1 22,7 9,7 5,2

2014 0,3 0,5 1,1 3,2 3,2 7,5 9,2 20,2 30,5 15,9 8,5

CZ Češka

2002 2,2 3,7 8,7 14,7 14,4 16,7 11,0 13,8 9,3 4,0 1,7

2014 1,8 1,5 3,0 6,9 8,4 16,4 14,8 17,7 13,2 11,3 5,1

DE Nemčija

2002 5,0 3,3 8,4 15,0 14,4 13,4 12,0 11,6 10,6 4,3 1,9

2014 1,4 1,6 3,9 9,7 10,7 12,9 13,6 19,0 16,4 7,1 3,6

DK Danska

2002 1,1 0,7 2,2 5,7 7,7 14,8 14,5 21,7 20,5 6,7 4,5

2014 0,9 1,1 2,6 4,4 7,2 12,3 13,0 20,0 22,3 11,4 4,8

EE Estonija

2014 2,7 2,4 5,5 12,2 12,3 20,2 13,1 14,5 9,7 4,0 3,3

ES Španija

2002 2,6 2,0 5,7 8,6 11,5 20,6 17,9 14,8 10,5 2,4 3,3

2014 5,8 5,0 8,7 13,6 11,2 16,5 10,7 12,1 10,2 3,0 3,2

FI Finska

2002 0,9 1,0 1,9 5,1 6,9 9,0 13,9 22,0 25,1 11,9 2,5

2014 0,9 0,9 2,0 3,5 5,7 7,6 12,8 22,4 27,5 13,3 3,4

FR Francija

2002 2,7 2,3 5,3 7,8 11,1 16,8 12,8 17,1 16,2 5,2 2,6

2014 2,0 1,0 2,3 6,3 6,2 13,7 15,9 23,2 19,4 5,8 4,2

GB Velika Britanija 2002 4,5 4,0 8,7 10,5 15,3 15,6 12,8 13,8 9,7 3,2 2,0

2014 1,9 2,2 3,8 8,6 9,5 13,4 13,9 18,4 15,6 7,7 5,1

GR Grčija

2002 13,1 8,2 11,1 13,7 10,8 14,4 8,0 7,5 7,8 3,8 1,8

HU Madžarska

2002 8,1 7,7 15,5 17,6 13,4 19,8 6,0 4,9 4,6 1,1 1,3

2014 15,6 8,6 16,9 15,3 10,4 14,0 7,0 7,6 3,2 0,7 0,8

IE Irska

2002 10,9 9,2 13,8 12,4 12,0 12,8 8,4 8,7 7,0 3,3 1,7

2014 8,7 6,0 12,9 13,3 13,6 14,8 11,3 9,7 6,2 2,5 1,0

IL Izrael

2002 3,6 1,6 4,2 7,5 9,3 13,6 11,1 17,2 18,0 7,0 6,9

2014 1,7 1,5 3,3 5,9 7,6 16,4 13,5 18,6 19,0 6,6 5,8

IT Italija

2002 5,3 3,4 8,0 10,5 15,6 19,2 17,5 11,9 6,5 1,3 0,8

LT Litva

2014 3,3 3,7 6,9 10,1 13,7 18,3 13,3 16,7 11,1 2,2 0,7

LU Luksemburg

2002 1,4 1,1 1,9 3,3 5,5 12,2 9,4 14,8 21,1 12,6 16,7

NL Nizozemska

2002 1,6 1,6 4,2 8,3 11,4 15,7 21,7 20,3 12,5 2,0 0,8

2014 1,2 1,8 4,1 5,5 8,4 11,6 17,0 25,2 20,8 3,5 0,9

NO Norveška

2002 1,4 1,7 4,9 10,7 13,6 16,2 15,8 18,4 13,0 3,2 1,1

2014 0,5 0,8 2,0 3,8 5,2 10,2 12,5 22,8 24,7 12,5 5,0

PL Poljska

2002 9,2 8,6 12,7 15,8 14,7 15,4 8,3 5,8 6,0 1,6 2,0

2014 10,8 11,5 15,5 15,9 13,6 13,6 6,2 6,1 4,5 1,3 1,1

PT Portugalska

2002 10,7 11,8 14,2 18,7 14,8 15,0 6,8 5,4 1,8 0,6 0,3

2014 9,9 4,3 10,1 11,9 9,8 19,3 12,9 10,4 6,5 1,8 3,0

SE Švedska

2002 1,7 2,6 7,3 14,4 16,0 15,2 12,2 13,7 10,8 3,7 2,4

2014 1,2 2,1 3,7 8,7 11,2 15,4 16,0 19,3 15,1 4,9 2,3

SI Slovenija

2002 5,6 5,8 9,9 11,4 12,3 16,5 10,7 11,7 10,0 3,3 2,7

2014 5,8 4,7 8,9 13,3 13,6 20,8 10,4 11,2 7,2 1,6 2,5

Skupaj

2002 4,4 3,8 7,1 10,4 11,3 14,4 12,0 14,3 13,7 5,3 3,4



2014 3,5 2,9 5,5 8,4 9,2 13,9 12,5 17,4 16,3 6,7 3,7

352



Povprečne vrednosti B19–B25

B19 V politiki se včasih govori o levici in desnici. Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer pomeni 0 levo in 10 desno?

levo

desno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

B20 V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.

B21 Kako zadovoljni ste na splošno s sedanjim gospodarskim stanjem v xx (Sloveniji)? Prosimo, uporabite enako lestvico.

B22 Kako zadovoljni ste s sedanjo slovensko vlado, s tem, kako opravlja svoje delo? Uporabite enako lestvico.

B23 Kako zadovoljni ste na splošno z delovanjem demokracije v xx (Sloveniji)?

izredno nezadovoljen

izredno zadovoljen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

B24 Kakšno je po vašem mnenju splošno stanje šolstva danes v xx (Sloveniji)?

B25 In kakšno je po vašem mnenju splošno stanje zdravstva danes v xx (Sloveniji)?

izredno slabo

izredno dobro

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

353

Povprečne vrednosti B19–B25

Država



B19

B20

B21

B22

B23

B24

B25

AT Avstrija

2002

4,65

7,64

5,24

3,88

5,66

6,29

6,72

2014

4,67

7,34

4,88

3,83

5,25

5,12

6,63

BE Belgija

2002

4,83

7,44

5,33

5,18

5,52

6,38

6,97

2014

5,05

7,45

4,81

4,53

5,30

6,43

7,48

CH Švica

2002

4,87

8,01

5,03

5,56

6,60

6,22

6,30

2014

5,14

8,08

7,13

6,44

7,35

6,99

7,31

CZ Češka

2002

5,45

6,45

3,74

3,86

4,85

5,78

4,96

2014

5,04

6,70

4,72

4,49

5,20

6,13

6,14

DE Nemčija

2002

4,69

6,96

3,01

3,18

5,28

4,63

4,86

2014

4,60

7,52

6,30

5,08

5,99

5,21

5,92

DK Danska

2002

5,54

8,44

6,93

5,87

7,26

7,32

6,34

2014

5,45

8,36

6,23

5,00

7,12

7,67

6,57

EE Estonija

2014

5,14

6,40

4,76

4,31

4,82

6,08

5,27

ES Španija

2002

4,41

7,08

4,81

4,26

5,70

4,89

5,38

2014

4,42

6,96

2,89

2,75

4,24

4,17

4,80

FI Finska

2002

5,62

7,91

6,18

5,81

6,35

7,84

6,62

2014

5,61

7,92

4,88

4,38

5,91

7,85

6,84

FR Francija

2002

4,72

6,42

3,49

4,20

4,90

5,04

5,64

2014

5,01

6,57

2,95

2,92

4,28

4,91

6,25

GB Velika Britanija 2002

5,18

7,07

5,16

4,38

5,08

5,33

4,92

2014

5,02

7,27

4,73

4,28

5,17

5,68

5,97

GR Grčija

2002

5,69

6,33

3,53

4,06

5,81

4,49

4,01

HU Madžarska

2002

4,95

5,61

4,09

4,88

4,85

5,21

3,74

2014

5,32

5,83

3,79

3,52

4,10

4,47

3,35

IE Irska

2002

5,39

7,44

4,52

-

4,99

6,34

3,99

2014

5,12

7,06

4,30

3,89

4,89

6,34

4,18

IL Izrael

2002

5,68

6,61

2,59

3,79

5,03

4,73

6,01

2014

5,82

7,46

4,59

3,89

5,00

5,03

6,19

IT Italija

2002

4,84

6,91

4,14

3,99

5,01

5,08

4,70

LT Litva

2014

4,91

6,10

4,23

4,08

4,57

5,15

5,06

LU Luksemburg

2002

4,92

7,83

6,69

6,41

6,87

5,45

7,07

NL Nizozemska

2002

5,32

7,69

5,34

4,24

5,85

5,69

5,56

2014

5,18

7,66

5,30

5,11

6,00

6,16

6,04

NO Norveška

2002

5,33

7,76

6,00

4,36

6,14

6,16

5,46

2014

5,34

7,94

7,71

5,62

7,23

6,92

6,83

PL Poljska

2002

5,11

5,85

2,77

3,12

4,07

4,95

3,90

2014

5,79

6,94

4,07

3,07

4,37

5,45

3,51

PT Portugalska

2002

5,08

5,91

3,06

3,54

4,56

3,74

3,32

2014

4,84

5,76

2,97

3,01

3,60

4,30

4,45

SE Švedska

2002

4,88

7,80

5,13

5,23

6,12

5,27

5,13

2014

5,05

7,90

6,20

5,35

6,80

5,04

5,77

SI Slovenija

2002

4,70

6,57

4,12

4,28

4,39

5,43

4,75

2014

4,41

6,57

2,52

2,69

2,90

4,96

4,59

Skupaj

2002

5,11

7,09

4,52

4,41

5,51

5,55

5,29

2014

5,10

7,15

4,79

4,23

5,27

5,72

5,70

354



Povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od naslednjih trditev?

B26 Vlada bi morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje razlik v dohodkih med ljudmi.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

355

B26

Država



1

2

3

4

5

AT Avstrija

2002

26,7

41,3

15,1

12,7

4,2

2,26

2014

39,7

42,9

10,4

5,0

2,0

1,87

BE Belgija

2002

22,9

47,6

12,4

13,9

3,2

2,27

2014

27,7

43,5

13,1

11,7

4,0

2,21

CH Švica

2002

12,8

51,8

13,8

18,1

3,5

2,48

2014

17,2

41,3

19,2

17,9

4,4

2,51

CZ Češka

2002

21,0

30,9

17,1

20,6

10,4

2,68

2014

22,0

33,6

25,3

14,0

5,1

2,47

DE Nemčija

2002

12,5

40,9

17,9

24,3

4,3

2,67

2014

21,8

48,9

13,5

14,2

1,6

2,25

DK Danska

2002

7,6

35,8

12,2

36,1

8,3

3,02

2014

8,5

28,3

23,6

29,8

9,8

3,04

EE Estonija

2014

33,9

44,2

13,2

7,4

1,2

1,98

ES Španija

2002

30,3

49,3

13,9

5,7

0,9

1,98

2014

49,7

36,4

8,0

4,6

1,2

1,71

FI Finska

2002

37,3

39,5

12,0

8,6

2,7

2,00

2014

33,2

39,7

15,8

9,1

2,2

2,07

FR Francija

2002

45,4

38,0

6,9

6,4

3,3

1,84

2014

33,6

36,7

14,0

9,4

6,3

2,18

GB Velika Britanija 2002

11,6

50,4

15,3

20,1

2,6

2,52

2014

20,2

42,6

19,3

14,9

3,0

2,38

GR Grčija

2002

45,3

44,7

7,2

2,1

0,6

1,68

HU Madžarska

2002

40,4

43,7

9,7

4,8

1,4

1,83

2014

49,0

37,9

9,3

3,0

0,8

1,69

IE Irska

2002

17,4

59,8

9,8

11,4

1,6

2,20

2014

29,3

46,3

12,9

9,4

2,1

2,09

IL Izrael

2002

39,3

41,4

10,3

7,9

1,1

1,90

2014

50,7

29,7

10,0

7,5

2,1

1,81

IT Italija

2002

34,0

44,9

12,9

6,7

1,5

1,96

LT Litva

2014

50,3

37,7

9,4

2,3

0,2

1,64

LU Luksemburg

2002

24,1

40,1

12,4

17,7

5,7

2,41

NL Nizozemska

2002

10,0

48,8

14,6

23,5

3,2

2,61

2014

16,6

39,5

19,3

21,9

2,6

2,54

NO Norveška

2002

15,3

55,0

13,4

15,0

1,3

2,32

2014

17,3

40,2

24,6

15,8

2,0

2,45

PL Poljska

2002

27,7

52,6

9,4

8,8

1,5

2,04

2014

40,1

39,9

10,0

7,2

2,9

1,93

PT Portugalska

2002

43,5

47,8

7,1

1,4

0,3

1,67

2014

42,8

44,8

8,7

3,0

0,6

1,74

SE Švedska

2002

14,5

54,2

16,8

12,9

1,6

2,33

2014

20,9

46,2

23,2

8,4

1,3

2,23

SI Slovenija

2002

34,4

50,0

9,3

5,2

1,1

1,89

2014

43,2

40,7

8,3

6,5

1,2

1,82

Skupaj

2002

25,5

46,2

12,4

13,1

2,8

2,21



2014

31,8

40,2

14,7

10,6

2,6

2,12

356

B27 Homoseksualci in lezbijke morajo imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah.

močno

sploh

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

ne soglašam

1

2

3

4

5

357

B27

Država



1

2

3

4

5

AT Avstrija

2002

39,1

34,7

12,8

7,6

5,8

2,06

2014

40,4

36,1

12,7

6,9

3,9

1,98

BE Belgija

2002

37,7

42,7

10,7

5,0

4,0

1,95

2014

55,5

31,3

6,1

3,3

3,8

1,69

CH Švica

2002

36,0

44,4

9,5

7,8

2,3

1,96

2014

41,3

41,3

9,3

5,1

3,0

1,87

CZ Češka

2002

26,7

33,5

22,7

9,1

7,9

2,38

2014

26,8

35,2

22,6

11,2

4,1

2,31

DE Nemčija

2002

27,6

47,5

12,3

8,8

3,9

2,14

2014

45,1

42,3

6,2

4,5

2,0

1,76

DK Danska

2002

45,2

44,2

4,8

3,8

2,0

1,73

2014

66,7

25,5

4,2

2,5

1,1

1,46

EE Estonija

2014

13,4

27,9

23,2

18,9

16,5

2,97

ES Španija

2002

35,8

36,5

20,1

5,5

2,2

2,02

2014

58,5

30,2

6,4

2,8

2,0

1,59

FI Finska

2002

34,4

27,3

14,7

11,6

12,0

2,39

2014

43,2

31,9

14,5

6,0

4,4

1,96

FR Francija

2002

50,5

28,0

10,0

4,3

7,1

1,90

2014

60,7

21,3

9,2

3,4

5,4

1,72

GB Velika Britanija 2002

18,2

57,5

12,4

8,5

3,4

2,21

2014

39,1

46,0

9,9

3,4

1,6

1,82

GR Grčija

2002

17,1

34,3

21,1

15,4

12,1

2,71

HU Madžarska

2002

15,9

32,2

22,3

16,6

13,0

2,79

2014

16,1

31,8

25,9

13,6

12,5

2,75

IE Irska

2002

23,5

59,4

11,7

4,4

1,1

2,00

2014

48,7

39,8

7,8

2,9

0,9

1,68

IL Izrael

2002

29,7

32,8

17,4

12,3

7,9

2,36

2014

43,3

20,4

15,2

9,0

12,1

2,26

IT Italija

2002

27,8

44,3

15,6

8,4

3,9

2,16

LT Litva

2014

4,5

13,6

31,1

22,6

28,3

3,57

LU Luksemburg

2002

42,1

41,9

7,1

4,6

4,2

1,87

NL Nizozemska

2002

42,8

45,1

7,3

3,0

1,8

1,76

2014

67,5

24,3

4,7

2,5

0,9

1,45

NO Norveška

2002

22,5

53,7

12,6

8,3

2,9

2,15

2014

52,8

35,7

6,9

2,9

1,7

1,65

PL Poljska

2002

8,9

36,6

23,7

19,0

11,8

2,88

2014

15,9

34,8

21,9

14,6

12,9

2,74

PT Portugalska

2002

24,4

49,1

16,5

6,9

3,1

2,15

2014

31,9

41,8

14,3

6,2

5,8

2,12

SE Švedska

2002

27,5

54,3

11,4

4,3

2,5

2,00

2014

60,2

31,7

5,6

1,8

0,7

1,51

SI Slovenija

2002

12,8

39,1

23,1

15,7

9,2

2,70

2014

17,9

45,4

16,6

12,6

7,5

2,46

Skupaj

2002

29,2

42,1

14,3

8,8

5,6

2,20



2014

40,9

32,5

12,9

7,4

6,2

2,06

358

B28 Nekateri menijo, da bi se morala Evropska unija navznoter še bolj poenotiti, drugi pa pravijo, da je že tako preveč poenotena. Kaj menite vi?

Ocenite s pomočjo te lestvice.

poenotenje

poenotenja

je šlo že predaleč

je še premalo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2014 19,7 6,2 12,2 12,7 8,8 18,2 6,2 5,6 5,7 1,8 3,0

BE Belgija

2014 4,9 3,9 8,3 10,3 9,3 22,5 11,5 11,8 9,5 3,7 4,4

CH Švica

2014 7,1 4,4 9,2 10,7 10,9 26,2 9,3 9,2 7,7 2,0 3,5

CZ Češka

2014 8,2 5,3 8,7 13,0 13,8 22,1 9,2 7,8 6,2 2,4 3,4

DE Nemčija

2014 6,0 3,1 5,0 10,0 9,0 19,2 9,8 12,9 12,0 4,4 8,7

DK Danska

2014 5,2 3,4 7,4 10,0 8,3 17,9 9,6 12,5 14,1 5,4 6,1

EE Estonija

2014 10,7 4,9 7,3 10,4 8,6 20,3 8,9 9,9 9,0 4,0 6,2

ES Španija

2014 2,6 3,3 5,6 6,8 6,2 24,1 10,6 14,2 13,8 5,6 7,2

FI Finska

2014 5,2 5,5 8,5 13,9 13,1 26,0 10,2 9,1 5,7 1,9 1,0

FR Francija

2014 6,5 3,1 10,0 11,0 9,7 23,0 9,7 9,8 9,7 2,5 5,1

GB Velika Britanija 2014 13,6 7,4 10,7 12,7 11,1 25,5 6,4 5,9 3,2 1,1 2,2

HU Madžarska

2014 7,9 2,2 9,6 10,9 11,5 24,7 11,7 9,1 6,2 1,9 4,4

IE Irska

2014 6,8 4,2 8,4 10,5 12,6 27,5 11,2 9,0 5,8 1,6 2,5

IL Izrael

2014 7,1 3,5 4,6 7,3 5,4 24,4 13,3 12,7 12,4 4,3 5,0

LT Litva

2014 3,1 3,9 7,6 8,3 10,3 18,0 10,6 13,5 9,4 5,0 10,2

NL Nizozemska

2014 4,6 3,2 6,3 9,9 12,0 19,3 14,5 14,0 11,8 2,4 2,0

NO Norveška

2014 4,3 3,5 8,8 12,2 12,3 33,3 8,6 7,9 6,0 1,6 1,5

PL Poljska

2014 4,1 5,2 5,9 5,9 6,8 23,9 10,7 11,8 13,4 5,2 7,1

PT Portugalska

2014 9,0 2,5 5,0 9,0 6,9 25,0 9,3 8,2 10,3 2,9 11,9

SE Švedska

2014 4,7 3,3 7,1 11,6 10,9 30,8 12,4 10,0 5,7 1,2 2,3

SI Slovenija

2014 4,1 2,3 6,4 9,7 8,8 29,4 6,8 10,0 11,2 3,2 8,2

Skupaj

2014 7,0 4,1 7,8 10,4 10,0 23,5 10,1 10,3 8,9 3,0 4,9

359



Povprečne vrednosti

Država



B28

AT Avstrija

2014

3,63

BE Belgija

2014

5,06

CH Švica

2014

4,63

CZ Češka

2014

4,42

DE Nemčija

2014

5,47

DK Danska

2014

5,39

EE Estonija

2014

4,79

ES Španija

2014

5,76

FI Finska

2014

4,43

FR Francija

2014

4,87

GB Velika Britanija

2014

3,76

HU Madžarska

2014

4,68

IE Irska

2014

4,56

IL Izrael

2014

5,35

LT Litva

2014

5,56

NL Nizozemska

2014

5,11

NO Norveška

2014

4,58

PL Poljska

2014

5,53

PT Portugalska

2014

5,33

SE Švedska

2014

4,74

SI Slovenija

2014

5,37

Skupaj

2014

4,89

360



Zdaj pa nekaj vprašanj o ljudeh iz drugih držav,

ki prihajajo živet v xx (Slovenijo)...

B29 Kaj menite, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje ljudi s podobnim narodnostnim izvorom kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 - zelo redkim naj dovoli

4 - nikomur naj ne dovoli

361

B29

Država



1

2

3

4

AT Avstrija

2002

10,7

34,1

49,0

6,2

2014

21,5

47,4

24,4

6,8

BE Belgija

2002

14,7

53,5

23,3

8,4

2014

17,0

56,2

19,4

7,4

CH Švica

2002

19,9

60,6

18,6

0,9

2014

22,2

62,2

14,0

1,5

CZ Češka

2002

9,6

46,3

37,0

7,1

2014

7,2

35,4

40,6

16,7

DE Nemčija

2002

20,2

53,7

22,7

3,4

2014

45,4

45,5

7,9

1,2

DK Danska

2002

20,9

54,0

23,9

1,2

2014

26,3

56,9

14,7

2,1

EE Estonija

2014

21,5

50,5

23,4

4,6

ES Španija

2002

20,9

35,5

37,7

5,9

2014

25,3

37,1

29,3

8,3

FI Finska

2002

13,7

44,5

38,6

3,2

2014

16,6

48,5

32,4

2,5

FR Francija

2002

10,7

54,3

28,4

6,6

2014

17,0

57,2

19,5

6,3

GB Velika Britanija 2002

11,6

53,1

27,1

8,2

2014

12,8

50,9

27,2

9,0

GR Grčija

2002

10,0

19,7

55,7

14,7

HU Madžarska

2002

21,2

28,2

42,3

8,3

2014

20,9

31,0

35,8

12,2

IE Irska

2002

23,4

54,8

18,1

3,7

2014

18,0

42,9

30,5

8,6

IL Izrael

2002

60,9

23,5

8,8

6,8

2014

67,2

16,0

9,2

7,6

IT Italija

2002

21,5

49,0

22,2

7,4

LT Litva

2014

29,5

42,4

21,3

6,8

LU Luksemburg

2002

19,7

38,2

34,8

7,3

NL Nizozemska

2002

7,9

55,3

31,3

5,5

2014

16,6

55,4

22,9

5,0

NO Norveška

2002

19,6

52,3

26,0

2,2

2014

30,7

53,3

15,3

0,7

PL Poljska

2002

13,4

53,5

28,8

4,3

2014

19,4

48,8

25,0

6,7

PT Portugalska

2002

6,3

37,5

38,4

17,7

2014

11,8

51,6

24,3

12,3

SE Švedska

2002

30,4

58,3

9,9

1,4

2014

44,1

50,4

5,0

0,5

SI Slovenija

2002

11,2

54,6

27,1

7,1

2014

20,1

55,0

18,4

6,5

Skupaj

2002

18,6

45,9

29,4

6,1



2014

25,6

46,3

21,8

6,3

362

B30 Kaj pa ljudem z drugačnim narodnostnim izvorom, kot ga ima večina prebivalcev xx (Slovenije)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 - zelo redkim naj dovoli

4 -

nikomur naj ne dovoli

363

B30

Država



1

2

3

4

AT Avstrija

2002

8,0

25,8

57,8

8,5

2014

12,0

39,0

35,8

13,2

BE Belgija

2002

8,4

46,9

30,7

14,0

2014

9,6

49,3

28,7

12,4

CH Švica

2002

11,3

55,1

31,6

1,9

2014

11,8

51,1

33,2

3,9

CZ Češka

2002

7,1

39,8

39,2

13,9

2014

2,2

25,6

43,6

28,6

DE Nemčija

2002

10,9

46,9

34,4

7,7

2014

25,5

51,2

19,8

3,5

DK Danska

2002

10,5

38,0

44,0

7,5

2014

14,5

46,8

33,1

5,6

EE Estonija

2014

8,2

38,0

39,8

14,0

ES Španija

2002

17,8

33,9

39,3

9,0

2014

22,3

33,0

32,8

11,9

FI Finska

2002

7,7

29,6

52,5

10,2

2014

12,2

34,7

44,7

8,4

FR Francija

2002

8,0

46,6

33,8

11,6

2014

11,9

49,8

26,9

11,4

GB Velika Britanija 2002

7,7

42,5

34,3

15,6

2014

10,3

46,5

30,6

12,6

GR Grčija

2002

3,3

10,8

61,0

24,8

HU Madžarska

2002

3,0

10,8

63,3

22,9

2014

4,0

15,4

48,1

32,5

IE Irska

2002

11,4

53,6

28,7

6,4

2014

13,2

39,4

34,6

12,8

IL Izrael

2002

12,5

28,8

33,6

25,1

2014

9,1

28,1

31,5

31,3

IT Italija

2002

15,5

48,2

26,6

9,6

LT Litva

2014

15,1

43,7

29,8

11,3

LU Luksemburg

2002

12,7

33,5

38,7

15,2

NL Nizozemska

2002

6,0

51,9

33,7

8,5

2014

15,1

52,2

26,6

6,1

NO Norveška

2002

11,1

45,4

37,7

5,8

2014

22,0

54,5

21,9

1,6

PL Poljska

2002

9,6

45,1

36,8

8,5

2014

14,4

42,9

31,8

10,9

PT Portugalska

2002

5,4

33,2

38,2

23,2

2014

8,7

44,1

29,5

17,6

SE Švedska

2002

27,0

56,0

14,5

2,4

2014

42,6

49,8

7,0

0,6

SI Slovenija

2002

7,5

48,7

32,8

11,0

2014

14,1

50,0

24,9

10,9

Skupaj

2002

10,0

39,5

38,6

11,9



2014

14,3

41,8

31,2

12,7

364

B31 In v kolikšnem obsegu naj Slovenija dovoli priseljevanje ljudi iz revnejših držav zunaj Evrope?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 - zelo redkim naj dovoli

4 - nikomur naj ne dovoli

365

B31

Država



1

2

3

4

AT Avstrija

2002

8,2

26,9

55,9

9,0

2014

11,3

32,8

37,6

18,3

BE Belgija

2002

9,9

46,4

30,8

12,9

2014

9,3

43,1

30,0

17,6

CH Švica

2002

12,4

56,3

28,8

2,5

2014

11,3

44,3

37,0

7,5

CZ Češka

2002

7,8

43,4

36,7

12,1

2014

2,6

25,0

44,3

28,1

DE Nemčija

2002

11,6

47,5

33,7

7,2

2014

21,3

45,0

27,1

6,6

DK Danska

2002

9,9

36,3

46,8

7,0

2014

10,4

34,4

43,2

12,0

EE Estonija

2014

5,1

25,8

39,8

29,3

ES Španija

2002

17,6

31,5

42,9

8,1

2014

21,4

31,1

33,4

14,1

FI Finska

2002

8,5

31,4

51,3

8,8

2014

9,4

25,7

49,4

15,4

FR Francija

2002

7,3

43,9

35,9

12,9

2014

10,4

41,7

29,6

18,4

GB Velika Britanija 2002

7,6

40,9

36,6

14,8

2014

8,3

34,4

35,3

22,0

GR Grčija

2002

3,1

11,2

62,4

23,3

HU Madžarska

2002

2,9

9,1

63,4

24,7

2014

2,7

10,1

39,7

47,6

IE Irska

2002

12,0

51,8

29,9

6,3

2014

9,7

33,0

36,5

20,9

IL Izrael

2002

24,0

31,1

25,8

19,1

2014

5,4

20,3

29,4

44,9

IT Italija

2002

15,3

46,6

28,9

9,3

LT Litva

2014

8,1

31,6

34,4

25,9

LU Luksemburg

2002

13,0

34,2

41,5

11,3

NL Nizozemska

2002

5,8

50,2

34,7

9,3

2014

10,8

42,5

33,9

12,9

NO Norveška

2002

12,1

49,5

33,7

4,6

2014

17,9

50,1

28,6

3,4

PL Poljska

2002

9,1

47,6

36,0

7,3

2014

12,9

39,6

34,2

13,2

PT Portugalska

2002

5,5

32,1

40,6

21,9

2014

7,5

39,6

32,1

20,9

SE Švedska

2002

27,8

56,8

13,0

2,4

2014

38,8

48,6

10,7

1,9

SI Slovenija

2002

7,5

49,0

32,9

10,6

2014

10,7

41,5

29,0

18,8

Skupaj

2002

10,9

39,8

38,2

11,1



2014

11,7

34,8

34,1

19,5

366

B32 Ali menite, da je v splošnem dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav?

slabo za

dobro za

gospodarstvo

gospodarstvo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

367

B32

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 3,4 1,9 4,2 7,0 7,4 28,4 10,2 14,5 13,1 5,7 4,0

2014 8,2 2,6 7,4 9,6 9,6 23,7 11,4 14,0 8,2 2,0 3,4

BE Belgija

2002 5,7 4,0 7,3 11,4 10,4 31,1 12,1 10,3 5,3 1,6 0,8

2014 6,8 5,5 8,5 12,0 11,0 23,2 12,1 12,6 6,3 1,0 0,9

CH Švica

2002 1,3 1,5 3,1 6,1 7,1 27,3 12,3 18,5 16,2 3,5 3,1

2014 1,5 1,1 2,8 5,5 7,3 21,1 13,3 18,6 19,0 5,5 4,4

CZ Češka

2002 5,9 6,9 7,5 12,8 12,0 27,6 9,8 8,0 6,4 1,5 1,7

2014 9,9 5,9 13,1 18,4 14,0 21,8 8,0 5,0 2,5 0,8 0,6

DE Nemčija

2002 5,1 2,3 5,4 8,7 8,6 28,5 12,0 14,1 9,9 2,5 2,8

2014 3,0 1,5 3,8 7,1 7,3 21,6 12,6 16,9 16,6 4,5 5,1

DK Danska

2002 5,3 3,9 8,8 12,0 10,7 24,4 8,0 12,4 9,3 2,9 2,2

2014 4,9 3,5 7,9 10,9 8,4 26,4 10,0 13,1 10,9 2,4 1,6

EE Estonija

2014 4,6 4,3 7,3 9,9 9,3 29,6 11,8 11,4 6,8 2,1 2,9

ES Španija

2002 1,6 2,0 6,3 7,5 7,9 29,8 14,0 16,1 9,1 3,8 1,9

2014 4,9 3,9 9,0 9,3 7,6 26,0 10,6 13,0 10,3 2,7 2,7

FI Finska

2002 3,7 2,4 5,5 8,7 9,3 25,7 13,5 17,2 10,1 2,3 1,7

2014 3,2 3,2 5,5 9,2 11,0 21,8 12,1 17,0 12,0 3,9 1,2

FR Francija

2002 7,4 3,2 4,2 6,4 6,8 34,0 10,6 9,6 11,1 2,0 4,8

2014 9,4 4,7 8,1 9,4 10,9 23,2 11,0 10,5 8,5 2,1 2,1

GB Velika Britanija 2002 6,7 4,7 8,9 12,4 12,0 28,7 10,0 9,1 5,5 1,2 1,1

2014 7,7 4,5 8,2 8,8 8,4 23,2 10,1 14,2 9,3 2,5 3,0

GR Grčija

2002 16,4 11,1 11,0 11,9 9,1 17,6 5,3 7,1 5,7 3,1 1,6

HU Madžarska

2002 8,8 5,9 8,4 12,5 11,6 32,9 8,5 6,3 3,2 0,9 1,1

2014 12,1 6,4 13,7 16,0 12,0 24,2 8,1 2,9 2,3 0,4 1,9

IE Irska

2002 4,7 5,1 7,5 8,9 9,4 25,9 10,1 12,0 9,3 4,3 2,6

2014 6,6 3,5 8,2 8,6 9,3 21,7 12,0 13,5 9,7 2,9 4,2

IL Izrael

2002 9,4 5,9 7,8 9,5 6,0 20,1 8,3 9,1 12,3 4,8 6,7

2014 6,5 3,7 6,7 9,1 11,7 19,9 11,1 11,8 12,2 3,7 3,6

IT Italija

2002 2,9 2,1 5,6 7,9 8,5 31,0 12,6 12,9 10,1 3,1 3,2

LT Litva

2014 2,9 2,8 5,4 9,1 9,6 26,3 15,2 14,3 8,4 2,8 3,3

LU Luksemburg

2002 2,8 0,7 2,5 2,9 3,1 20,3 5,2 16,2 18,7 9,8 17,7

NL Nizozemska

2002 4,5 2,6 5,7 9,1 11,7 31,7 15,8 11,8 5,5 0,8 0,6

2014 3,1 2,9 6,8 10,2 13,7 26,4 15,2 14,4 5,3 1,0 1,0

NO Norveška

2002 2,0 2,2 3,9 8,5 10,0 29,0 13,1 15,9 10,7 2,9 1,8

2014 1,8 2,2 4,0 7,3 9,1 22,4 12,6 21,3 13,4 4,2 1,8

PL Poljska

2002 6,3 4,3 8,7 11,1 9,9 33,8 9,1 8,9 5,0 1,1 1,8

2014 5,8 5,6 6,5 11,0 8,1 26,9 8,5 12,7 9,6 2,6 2,7

PT Portugalska

2002 4,2 5,9 7,6 11,4 10,1 23,0 12,3 12,5 8,2 2,3 2,4

2014 10,3 2,5 5,5 7,7 8,7 28,6 10,8 8,4 7,4 2,0 8,1

SE Švedska

2002 3,5 1,5 4,7 9,0 8,8 26,0 11,2 16,5 12,6 3,2 3,1

2014 2,5 1,5 4,6 7,6 7,7 22,5 11,7 18,6 13,8 4,4 5,1

SI Slovenija

2002 7,5 5,7 8,6 12,1 9,5 33,0 9,0 7,6 4,3 1,0 1,7

2014 11,8 6,3 11,0 12,4 8,9 25,4 7,5 7,8 6,1 1,3 1,5

Skupaj

2002 5,6 3,9 6,5 9,4 9,1 27,5 10,7 12,2 9,2 2,9 3,0



2014 5,9 3,7 7,2 9,9 9,7 23,8 11,4 13,1 9,7 2,7 2,9

368

B33 Ali menite, da je kulturno življenje v xx (Sloveniji) zaradi priseljencev v splošnem ogroženo ali obogateno?

kulturno življenje

kulturno življenje

je ogroženo

je obogateno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

369

B33

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

2,6 1,8 3,6 7,6 7,5 25,2 11,3 14,0 12,5 6,3 7,6

2014

7,2 3,2 6,7 11,1 9,6 22,6 9,9 13,2 8,6 2,6 5,3

BE Belgija

2002

2,3 1,8 4,7 6,9 6,5 21,1 13,3 19,8 15,4 4,3 3,9

2014

2,9 2,2 5,2 7,1 7,4 18,4 14,1 19,7 15,0 4,8 3,2

CH Švica

2002

1,6 1,2 3,9 6,6 5,8 18,6 10,6 18,2 19,6 7,7 6,3

2014

1,6 1,8 4,1 8,2 8,1 18,8 11,2 16,6 15,5 7,3 6,7

CZ Češka

2002

4,4 6,4 7,1 10,5 12,2 29,3 10,6 10,3 4,2 1,9 3,0

2014

8,1 5,0 11,2 15,0 15,6 24,5 9,0 6,4 3,1 1,2 0,8

DE Nemčija

2002

2,2 0,8 3,7 4,9 6,0 22,6 11,2 17,1 16,4 7,6 7,6

2014

2,1 1,5 3,1 5,8 6,9 17,9 10,1 17,3 19,4 7,5 8,3

DK Danska

2002

2,4 1,7 5,4 7,6 6,5 25,9 8,2 14,8 17,0 5,1 5,3

2014

2,8 2,7 5,7 9,0 7,0 18,3 9,2 15,9 17,5 5,9 6,1

EE Estonija

2014

3,4 3,2 5,1 7,8 7,8 25,3 14,0 14,7 10,4 3,3 5,2

ES Španija

2002

0,6 1,9 5,2 6,3 6,1 25,1 13,6 19,4 12,8 4,8 4,2

2014

2,5 2,3 5,6 6,4 5,8 19,2 10,0 17,7 16,0 6,9 7,5

FI Finska

2002

0,9 0,3 0,7 1,5 1,7 11,6 9,3 20,8 29,4 14,8 9,0

2014

1,2 0,7 2,2 3,0 4,4 12,8 11,5 20,4 22,8 13,1 7,8

FR Francija

2002

8,0 3,2 6,1 7,4 8,1 22,7 10,1 11,8 12,0 3,9 6,7

2014

6,7 3,0 6,7 7,9 8,6 18,4 10,7 14,8 12,1 5,5 5,5

GB Velika Britanija 2002

5,3 3,7 6,3 8,3 9,9 22,2 11,6 15,7 11,3 3,5 2,3

2014

7,3 4,5 8,0 11,3 9,1 17,9 9,8 12,1 10,6 4,9 4,5

GR Grčija

2002 13,3 11,8 11,7 13,0 11,9 19,1 6,3 5,4 3,6 2,3 1,6

HU Madžarska

2002

4,9 3,2 5,5 7,6 7,7 33,3 11,4 11,6 8,1 3,3 3,3

2014

4,5 1,9 7,7 12,4 10,8 27,4 12,7 12,0 5,7 1,3 3,7

IE Irska

2002

3,3 3,2 6,0 6,9 8,8 24,1 8,5 14,3 12,4 6,7 5,6

2014

4,4 2,6 5,6 8,2 9,8 21,9 11,6 15,0 11,9 3,5 5,4

IL Izrael

2002

5,3 4,1 4,6 5,7 6,3 19,6 8,4 11,7 16,8 8,6 8,9

2014

4,5 2,4 4,4 8,0 9,1 21,5 12,9 12,7 14,2 6,4 4,0

IT Italija

2002

5,1 2,8 4,5 8,9 10,2 24,5 12,9 11,8 11,9 4,0 3,4

LT Litva

2014

2,4 4,2 5,6 8,1 12,4 29,0 13,1 11,8 7,5 2,4 3,6

LU Luksemburg 2002

2,0 0,7 2,4 3,1 3,1 15,5 4,3 14,1 22,0 11,6 21,1

NL Nizozemska

2002

2,2 1,3 2,5 5,3 7,3 18,5 14,1 24,4 16,4 4,0 4,0

2014

1,2 1,5 3,4 5,3 8,3 15,6 16,8 24,2 16,5 4,2 3,0

NO Norveška

2002

1,7 2,3 3,7 8,4 8,4 20,9 11,9 17,0 15,8 5,4 4,4

2014

2,0 2,6 5,8 8,4 7,5 17,7 11,9 16,6 16,2 6,9 4,4

PL Poljska

2002

1,5 1,3 2,8 3,8 5,6 26,2 12,6 16,9 15,7 6,8 6,6

2014

1,8 3,4 3,6 6,3 5,8 21,3 13,2 17,0 15,6 5,9 6,3

PT Portugalska

2002

3,6 4,8 6,8 7,3 8,2 23,2 15,1 15,0 9,4 3,9 2,8

2014

7,8 1,9 4,9 6,2 7,8 24,3 10,2 11,6 11,9 3,7 9,7

SE Švedska

2002

0,9 1,0 1,8 2,5 3,3 13,6 8,1 21,2 23,3 9,9 14,4

2014

0,8 0,6 1,5 3,2 3,7 11,3 8,2 18,8 22,2 11,3 18,4

SI Slovenija

2002

2,8 2,6 5,3 8,2 8,7 36,5 9,4 11,0 9,8 2,8 2,8

2014

6,1 2,8 5,5 9,8 7,3 26,9 9,9 11,3 11,0 3,8 5,5

Skupaj

2002

3,5 2,8 4,7 6,6 7,2 22,1 10,5 15,5 14,7 6,1 6,2



2014

3,8 2,6 5,3 8,0 8,3 20,3 11,4 15,3 13,6 5,4 5,9

370

B34 Ali menite, da je xx (Slovenija)zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje?

slabša dežela

boljša dežela

za bivanje

za bivanje

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

371

B34

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 3,4 3,9 5,6 10,8 11,3 40,2 7,4 7,0 5,7 1,7 3,1

2014 7,9 2,5 8,1 12,3 12,7 32,1 7,5 7,8 4,9 1,6 2,4

BE Belgija

2002 5,1 4,3 9,8 12,5 12,8 36,6 7,6 6,4 3,7 0,4 0,7

2014 4,4 3,5 7,8 10,1 12,5 29,6 11,1 10,5 7,5 2,2 1,0

CH Švica

2002 1,1 0,9 3,6 7,9 9,6 46,3 10,3 9,8 8,0 1,3 1,4

2014 1,5 1,5 3,7 8,1 9,6 37,1 11,4 12,0 10,0 2,3 2,8

CZ Češka

2002 3,9 6,8 8,8 10,5 15,7 35,6 8,2 4,9 3,1 0,9 1,5

2014 7,1 4,9 9,9 16,5 18,1 28,2 6,7 4,1 1,9 1,2 1,5

DE Nemčija

2002 3,9 2,5 6,2 10,0 10,8 36,8 9,1 8,5 7,4 2,4 2,3

2014 2,8 1,7 4,8 8,6 8,7 30,7 10,6 13,4 11,0 4,0 3,8

DK Danska

2002 2,9 1,9 4,1 6,6 8,4 33,6 9,6 14,9 12,1 3,1 2,8

2014 2,0 1,9 4,9 7,1 7,5 27,3 10,5 15,7 16,2 3,9 3,1

EE Estonija

2014 3,4 3,2 7,3 9,7 10,5 36,5 9,9 9,1 5,9 2,0 2,5

ES Španija

2002 1,9 3,2 7,7 11,7 11,2 35,9 9,4 10,8 4,9 1,8 1,4

2014 3,0 3,0 7,9 8,7 7,9 34,7 10,0 10,9 7,7 3,5 2,7

FI Finska

2002 2,8 1,4 3,5 6,7 10,4 37,3 12,1 12,8 9,1 2,0 1,8

2014 2,3 2,3 3,8 6,2 9,4 30,8 11,8 15,1 12,2 4,0 2,0

FR Francija

2002 8,3 3,3 6,3 9,0 9,5 39,6 6,5 7,1 4,7 2,0 3,8

2014 6,3 2,3 5,8 8,2 10,3 36,6 10,5 9,5 6,9 1,6 2,0

GB Velika Britanija 2002 6,7 4,3 8,3 9,7 12,5 28,6 10,2 9,9 6,4 1,4 2,0

2014 7,6 4,9 7,4 10,5 10,1 22,3 10,0 10,7 9,5 3,4 3,7

GR Grčija

2002 13,1 12,3 11,6 14,2 12,5 22,1 5,6 4,1 2,1 1,2 1,3

HU Madžarska

2002 9,5 4,9 8,9 11,4 10,5 39,3 6,7 4,9 2,7 0,5 0,6

2014 7,6 3,7 11,0 14,4 13,3 32,3 10,2 4,2 1,9 0,5 1,0

IE Irska

2002 3,0 3,2 5,8 8,0 9,1 29,3 10,5 11,9 11,3 4,2 3,8

2014 4,1 2,3 7,4 6,5 8,9 23,6 13,5 14,1 11,4 3,8 4,3

IL Izrael

2002 6,6 4,8 7,3 9,4 9,5 24,3 9,6 10,3 9,9 4,2 4,1

2014 5,1 2,9 5,9 11,4 11,2 23,6 11,1 11,3 10,6 3,5 3,5

IT Italija

2002 5,2 3,2 8,7 12,9 12,2 31,5 12,0 7,2 4,0 1,7 1,5

LT Litva

2014 1,8 2,9 4,6 9,6 11,1 35,0 13,8 10,7 6,5 1,4 2,5

LU Luksemburg

2002 3,1 1,3 2,8 6,2 6,1 34,9 8,6 11,0 12,5 5,3 8,1

NL Nizozemska

2002 4,3 2,1 6,5 12,6 15,9 30,1 10,7 9,9 5,6 1,2 1,0

2014 1,6 1,7 4,3 6,8 13,3 32,3 14,5 15,0 7,6 1,2 1,7

NO Norveška

2002 2,1 2,9 5,8 10,8 14,4 37,1 10,2 8,0 6,0 1,3 1,5

2014 1,3 2,5 3,0 7,5 10,2 32,1 12,3 12,6 11,5 4,2 2,8

PL Poljska

2002 2,6 2,6 4,8 7,4 9,7 37,9 11,5 9,6 7,8 3,2 2,8

2014 1,9 2,7 4,2 6,0 6,3 38,1 9,1 14,8 10,4 3,2 3,2

PT Portugalska

2002 4,5 5,8 13,0 17,4 15,2 31,6 5,6 4,2 1,8 0,5 0,4

2014 12,2 3,4 7,7 10,5 9,9 32,9 8,0 5,8 5,8 1,0 2,8

SE Švedska

2002 1,3 1,6 2,2 5,5 5,6 26,5 10,6 17,5 16,7 5,6 6,9

2014 0,8 0,8 2,1 3,6 4,9 21,4 10,1 18,2 18,2 8,1 11,8

SI Slovenija

2002 4,5 3,3 6,6 11,9 12,1 43,1 7,2 5,8 3,7 1,0 0,6

2014 6,4 4,2 6,2 12,1 8,9 37,2 9,3 7,3 4,6 1,6 2,2

Skupaj

2002 4,6 3,7 6,7 10,1 11,1 34,1 9,1 9,0 6,9 2,2 2,4



2014 4,2 2,8 6,1 9,2 10,3 30,7 10,7 11,3 8,8 2,9 3,1

372



Povprečne vrednosti B32–B34

B32 Ali menite, da je v splošnem dobro ali slabo za slovensko gospodarstvo, da prihajajo živet k nam priseljenci iz drugih držav?

slabo za

dobro za

gospodarstvo

gospodarstvo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

B33 Ali menite, da je kulturno življenje v xx (Sloveniji) zaradi priseljencev v splošnem ogroženo ali obogateno?

kulturno življenje

kulturno življenje

je ogroženo

je obogateno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

B34 Ali menite, da je xx (Slovenija)zaradi priseljencev iz drugih držav postala slabša ali boljša dežela za bivanje?

slabša dežela

boljša dežela

za bivanje

za bivanje

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

373

Povprečne vrednosti B32–B34

Država



B32

B33

B34

AT Avstrija

2002

5,63

5,86

4,79

2014

4,87

4,98

4,44

BE Belgija

2002

4,59

5,83

4,27

2014

4,48

5,73

4,76

CH Švica

2002

5,86

6,24

5,21

2014

6,13

6,01

5,39

CZ Češka

2002

4,42

4,64

4,28

2014

3,69

4,00

3,97

DE Nemčija

2002

5,17

6,23

4,90

2014

5,86

6,30

5,44

DK Danska

2002

4,80

5,79

5,46

2014

4,94

5,81

5,68

EE Estonija

2014

4,87

5,45

4,85

ES Španija

2002

5,40

5,86

4,79

2014

4,98

6,01

5,06

FI Finska

2002

5,25

7,32

5,28

2014

5,29

6,86

5,51

FR Francija

2002

5,14

5,25

4,60

2014

4,56

5,36

4,81

GB Velika Britanija

2002

4,39

5,15

4,57

2014

4,84

4,97

4,81

GR Grčija

2002

3,65

3,59

3,41

HU Madžarska

2002

4,10

5,12

4,02

2014

3,61

4,88

4,03

IE Irska

2002

4,98

5,59

5,33

2014

5,03

5,43

5,39

IL Izrael

2002

4,97

5,87

4,95

2014

5,06

5,56

5,09

IT Italija

2002

5,32

5,27

4,50

LT Litva

2014

5,27

5,12

5,08

LU Luksemburg

2002

6,88

7,21

5,82

NL Nizozemska

2002

4,82

6,06

4,67

2014

4,87

6,05

5,26

NO Norveška

2002

5,41

5,83

4,82

2014

5,67

5,82

5,52

PL Poljska

2002

4,48

6,19

5,19

2014

4,86

5,97

5,47

PT Portugalska

2002

4,83

5,22

3,89

2014

4,97

5,51

4,26

SE Švedska

2002

5,46

7,10

6,16

2014

5,78

7,28

6,67

SI Slovenija

2002

4,29

5,21

4,45

2014

4,04

5,23

4,54

Skupaj

2002

4,98

5,77

4,79

2014

4,97

5,64

5,07

374

C. Subjektivna blaginja, ne-vernost,



nacionalne identitete … – blok C



Zdaj pa vam bomo zastavili nekaj vprašanj o vas in vašem življenju.

C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10.

zelo nesrečen

zelo srečen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

375

C1

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

0,1 1,0 0,8 1,9 2,3 7,5 6,8 16,8 25,6 20,6 16,5

2014

0,9 0,8 1,4 2,5 3,0 7,9 7,9 22,3 26,6 15,0 11,7

BE Belgija

2002

0,4 0,3 0,4 1,1 1,4 5,9 6,1 19,4 33,5 19,1 12,4

2014

0,2

- 0,5 1,2 1,2 4,4 5,6 20,7 38,5 19,2 8,4

CH Švica

2002

0,2

- 0,2 0,5 1,2 4,4 4,6 14,3 35,6 25,5 13,5

2014

0,1 0,1 0,3 0,9 1,2 3,9 5,4 13,6 32,5 26,0 15,9

CZ Češka

2002

0,8 0,5 1,2 3,0 4,3 14,8 10,0 18,2 25,5 14,6 7,0

2014

0,8 0,6 1,1 2,5 4,5 13,6 12,7 18,6 24,5 13,3 7,9

DE Nemčija

2002

0,5 0,5 1,2 2,5 3,5 10,9 8,5 18,1 30,0 15,7 8,6

2014

0,3 0,4 0,6 1,7 2,1 6,8 6,1 17,8 33,1 20,4 10,8

DK Danska

2002

0,2

- 0,3 0,3 0,8 4,0 2,8 10,2 32,2 29,1 19,9

2014

0,1 0,3 0,7 1,1 0,8 2,9 3,8 11,4 30,5 29,8 18,6

EE Estonija

2014

0,6 0,5 1,6 3,4 4,1 14,4 11,1 20,5 22,3 12,0 9,5

ES Španija

2002

0,1 0,4 0,7 1,6 1,9 8,5 10,6 24,1 24,6 13,8 13,8

2014

0,5 0,5 0,9 2,0 2,1 9,0 9,5 20,7 27,7 14,4 12,8

FI Finska

2002

0,1 0,2 0,4 1,0 1,7 3,7 3,9 14,3 33,5 30,5 10,7

2014

0,1 0,1 0,3 0,8 0,9 3,6 4,0 14,6 35,7 31,4 8,5

FR Francija

2002

0,5 0,7 0,7 1,7 1,7 11,9 8,0 15,9 30,2 15,5 13,2

2014

0,4 0,2 0,9 1,5 2,6 9,0 9,5 20,6 31,0 15,4 8,8

GB Velika Britanija 2002

0,2 0,4 0,4 2,0 3,2 7,4 7,9 18,2 26,7 19,6 14,0

2014

0,8 0,4 1,2 2,5 2,1 6,4 7,4 17,6 28,4 19,5 13,8

GR Grčija

2002

1,8 1,7 2,0 4,2 4,3 16,8 11,2 17,0 21,8 13,6 5,7

HU Madžarska

2002

1,7 1,8 3,0 5,2 4,2 23,7 10,3 14,8 17,8 8,2 9,2

2014

0,9 0,8 2,8 6,9 5,9 17,6 13,6 18,8 17,0 7,7 8,0

IE Irska

2002

0,3 0,3 0,5 1,2 1,9 6,7 6,0 15,7 28,0 20,5 18,8

2014

0,5 0,4 1,2 2,2 3,2 8,9 9,7 18,6 31,0 14,1 10,1

IL Izrael

2002

1,1 0,6 1,4 3,1 3,5 9,8 8,6 16,1 26,2 16,4 13,2

2014

0,6 0,3 1,4 1,6 2,8 6,8 7,3 16,5 29,2 17,3 16,3

IT Italija

2002

0,8 1,3 3,1 5,1 4,6 13,1 16,7 20,7 20,1 8,8 5,7

LT Litva

2014

0,7 0,7 2,2 5,2 7,1 15,5 11,0 18,6 23,8 10,8 4,4

LU Luksemburg

2002

0,8 0,3 0,5 1,2 1,8 8,1 5,6 14,8 23,9 20,3 22,8

NL Nizozemska

2002

0,1 0,1 0,2 0,8 1,4 3,0 5,3 19,7 40,9 19,6 9,0

2014

0,2 0,1 0,2 0,8 1,0 2,6 5,2 20,4 42,0 19,7 7,8

NO Norveška

2002

0,0 0,2 0,3 0,9 1,3 5,9 5,1 17,8 33,6 22,6 12,3

2014

0,1 0,2 0,4 1,2 1,4 4,1 5,5 16,2 31,1 24,9 14,8

PL Poljska

2002

1,3 1,2 2,5 5,7 6,9 18,3 11,0 16,4 19,2 9,0 8,5

2014

0,6 0,7 1,3 2,8 2,9 13,8 7,3 16,9 25,7 15,1 12,8

PT Portugalska

2002

0,2 0,1 1,9 2,9 3,3 12,3 15,1 22,9 22,6 9,1 9,7

2014

1,8 1,0 1,4 3,8 3,6 15,6 11,3 16,3 21,3 9,8 14,0

SE Švedska

2002

0,1 0,1 0,9 1,3 1,3 5,3 5,9 14,5 34,2 24,0 12,5

2014

0,1 0,1 0,3 0,9 1,5 4,3 6,2 17,9 33,5 23,1 12,1

SI Slovenija

2002

1,1 0,5 1,6 2,5 3,1 18,8 9,6 15,5 25,3 12,4 9,5

2014

0,7 0,7 1,5 2,8 4,2 16,1 7,9 16,2 25,2 13,5 11,4

Skupaj

2002

0,6 0,6 1,1 2,2 2,7 9,8 8,0 17,0 28,1 17,9 12,0



2014

0,5 0,4 1,1 2,3 2,8 8,7 8,0 18,0 29,3 17,7 11,1

376



Povprečne vrednosti:

C1 V celoti gledano, kako srečni bi rekli, da ste?

Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10.

zelo nesrečen

zelo srečen

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

377

C1 - povprečne vrednosti

Država



C1

AT Avstrija

2002

7,69

2014

7,31

BE Belgija

2002

7,76

2014

7,75

CH Švica

2002

8,05

2014

8,09

CZ Češka

2002

6,96

2014

6,96

DE Nemčija

2002

7,23

2014

7,66

DK Danska

2002

8,32

2014

8,24

EE Estonija

2014

6,94

ES Španija

2002

7,48

2014

7,42

FI Finska

2002

8,03

2014

8,04

FR Francija

2002

7,46

2014

7,38

GB Velika Britanija

2002

7,62

2014

7,58

GR Grčija

2002

6,59

HU Madžarska

2002

6,32

2014

6,37

IE Irska

2002

7,88

2014

7,31

IL Izrael

2002

7,29

2014

7,64

IT Italija

2002

6,49

LT Litva

2014

6,55

LU Luksemburg

2002

7,91

NL Nizozemska

2002

7,86

2014

7,86

NO Norveška

2002

7,88

2014

7,98

PL Poljska

2002

6,43

2014

7,25

PT Portugalska

2002

6,97

2014

6,89

SE Švedska

2002

7,88

2014

7,91

SI Slovenija

2002

6,93

2014

7,07

Skupaj

2002

7,42



2014

7,44

378

C2 Ocenite, kako pogosto se iz družabnih razlogov dobivate s prijatelji, sorodniki ali kolegi z dela?

1 - nikoli

2 - manj kot enkrat na mesec

3 - enkrat na mesec

4 - nekajkrat na mesec

5 - enkrat na teden

6 - večkrat na teden

7 - vsak dan

379

C2

Država



1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

2002

1,9

5,8

6,7

18,4

18,2

34,2

14,9

2014

0,9

4,3

9,0

24,4

21,6

32,6

7,1

BE Belgija

2002

2,2

4,9

6,0

19,0

16,2

33,5

18,1

2014

1,1

4,7

6,6

19,4

18,1

36,0

14,1

CH Švica

2002

0,3

2,7

7,1

18,0

20,4

36,5

15,0

2014

0,3

4,0

7,3

20,6

17,8

37,9

12,1

CZ Češka

2002

1,8

12,4

12,0

26,6

18,1

20,8

8,3

2014

2,3

9,2

12,4

27,4

18,8

19,5

10,4

DE Nemčija

2002

1,2

5,3

9,3

24,3

19,8

29,6

10,5

2014

1,2

5,7

9,2

28,5

17,2

29,5

8,6

DK Danska

2002

0,4

2,1

6,3

12,7

22,7

40,1

15,8

2014

0,2

1,4

7,3

19,8

18,0

35,2

18,1

EE Estonija

2014

2,0

16,2

16,8

22,4

19,1

17,0

6,7

ES Španija

2002

3,0

4,6

5,2

14,5

15,7

29,7

27,3

2014

1,8

5,4

5,3

15,5

21,3

29,3

21,3

FI Finska

2002

0,2

5,3

7,6

18,2

19,9

31,6

17,5

2014

0,3

5,1

9,5

19,6

22,0

30,5

13,0

FR Francija

2002

2,3

3,1

5,9

21,6

14,7

32,3

20,1

2014

1,0

3,3

7,4

23,3

17,0

32,7

15,4

GB Velika Britanija 2002

1,5

6,3

8,2

13,1

21,5

36,2

13,2

2014

1,6

7,0

11,5

19,7

21,7

26,2

12,3

GR Grčija

2002

5,7

17,5

13,5

19,9

16,0

17,1

10,2

HU Madžarska

2002

9,6

21,5

15,7

15,9

14,8

13,8

8,7

2014

9,3

26,2

15,8

22,2

12,9

10,6

3,2

IE Irska

2002

1,9

5,8

8,1

8,8

32,4

29,4

13,5

2014

2,6

10,8

14,4

14,9

24,3

21,7

11,4

IL Izrael

2002

1,4

4,3

6,6

13,7

20,1

26,6

27,3

2014

2,5

7,1

11,5

17,1

27,8

34,0

-

IT Italija

2002

5,0

8,3

6,2

17,6

22,2

23,9

16,9

LT Litva

2014

2,4

17,3

15,3

25,2

16,0

14,9

8,9

LU Luksemburg

2002

3,0

6,4

7,9

16,5

18,0

27,8

20,4

NL Nizozemska

2002

1,1

3,0

5,2

19,8

15,6

38,5

16,8

2014

0,4

2,2

4,4

20,1

12,9

39,0

20,9

NO Norveška

2002

0,3

2,1

3,7

13,9

11,9

32,8

35,4

2014

0,6

3,0

5,4

20,1

14,3

36,0

20,7

PL Poljska

2002

3,9

12,2

16,5

22,4

16,6

17,8

10,6

2014

3,8

14,3

17,7

21,7

19,1

16,4

7,0

PT Portugalska

2002

1,3

8,3

4,9

11,6

11,5

16,4

45,9

2014

1,0

3,8

7,0

11,2

6,9

21,8

48,3

SE Švedska

2002

0,4

2,5

5,9

22,1

15,9

31,8

21,5

2014

0,2

3,0

4,9

19,4

13,5

33,8

25,1

SI Slovenija

2002

3,1

10,3

12,7

21,4

17,6

22,6

12,3

2014

2,4

10,5

13,2

20,5

19,9

22,7

10,8

Skupaj

2002

2,2

6,9

8,3

17,8

18,2

28,6

17,9



2014

1,8

8,0

10,3

21,0

18,4

27,3

13,2

380

C3 S koliko ljudmi, če sploh s kom, se lahko pogovarjate o osebnih in intimnih stvareh?

0 - nič

1 - 1

2 - 2

3 - 3

4 - 4 do 6

5 - 7 do 9

6 - 10 in več

381

C3

Država



0

1

2

3

4

5

6

AT Avstrija

2014

3,0

12,3

21,8

26,5

28,1

4,8

3,5

BE Belgija

2014

3,2

11,5

20,4

25,6

29,1

4,9

5,3

CH Švica

2014

2,0

6,5

13,4

24,8

38,4

8,2

6,7

CZ Češka

2014

7,5

23,9

28,9

22,2

13,6

2,1

1,8

DE Nemčija

2014

1,2

4,9

13,9

25,7

38,5

10,2

5,6

DK Danska

2014

2,2

11,1

14,7

22,0

33,7

9,0

7,3

EE Estonija

2014

7,6

26,6

24,7

24,1

14,5

1,4

1,0

ES Španija

2014

3,0

12,2

18,2

24,2

30,1

6,6

5,6

FI Finska

2014

2,1

11,3

20,3

29,2

29,3

4,8

3,0

FR Francija

2014

5,0

17,9

22,4

24,1

22,9

3,6

4,1

GB Velika Britanija 2014

3,4

13,6

18,0

23,1

31,6

5,8

4,6

HU Madžarska

2014

6,3

22,9

30,5

21,1

16,5

1,3

1,4

IE Irska

2014

3,0

19,7

25,5

23,6

21,5

4,5

2,2

IL Izrael

2014

8,9

24,1

18,8

18,9

18,6

3,6

7,1

LT Litva

2014

11,0

30,8

29,7

17,0

9,8

1,2

0,5

NL Nizozemska

2014

1,5

6,7

13,7

23,1

38,9

9,1

6,9

NO Norveška

2014

2,6

12,3

18,8

23,7

30,2

6,5

5,8

PL Poljska

2014

8,7

12,1

21,7

22,2

24,9

4,3

6,0

PT Portugalska

2014

7,7

22,1

25,5

21,4

17,9

2,3

3,0

SE Švedska

2014

1,4

5,5

11,5

23,7

39,0

10,1

8,8

SI Slovenija

2014

4,6

20,1

22,3

25,3

22,0

2,7

2,9

Skupaj

2014

4,6

15,7

20,6

23,4

26,2

5,2

4,4

382

C4 Če se primerjate z drugimi ljudmi vaše starosti, kako pogosto bi zase rekli, da se udeležujete različnih družabnih srečanj?

1 - precej manj kot večina drugih

2 - manj kot večina drugih

3 - približno enako

4 - več kot večina drugih

5 - precej več kot večina drugih

383

C4

Država



1

2

3

4

5

AT Avstrija

2002

9,8

26,0

43,2

15,8

5,2

2014

6,4

27,6

46,8

16,6

2,6

BE Belgija

2002

17,1

27,3

35,7

16,1

3,7

2014

14,2

28,5

37,6

15,9

3,8

CH Švica

2002

7,1

30,2

44,8

15,6

2,2

2014

8,2

29,1

44,8

14,8

3,1

CZ Češka

2002

16,0

25,5

45,0

10,9

2,6

2014

12,9

23,9

52,1

9,5

1,6

DE Nemčija

2002

7,7

29,0

44,8

16,3

2,2

2014

7,5

31,6

41,7

16,9

2,3

DK Danska

2002

6,0

23,3

47,4

20,2

3,1

2014

4,7

25,7

46,0

20,5

3,1

EE Estonija

2014

23,4

31,5

33,7

9,3

2,1

ES Španija

2002

16,2

21,4

51,2

8,1

3,1

2014

13,8

27,0

44,6

11,7

2,9

FI Finska

2002

13,0

25,8

39,4

17,1

4,7

2014

10,9

27,9

40,2

16,1

4,9

FR Francija

2002

5,2

19,7

56,8

15,1

3,2

2014

3,8

14,5

63,1

15,3

3,3

GB Velika Britanija

2002

9,0

30,0

39,1

18,3

3,6

2014

9,5

31,5

39,3

16,7

3,0

GR Grčija

2002

14,5

24,0

48,4

10,7

2,3

HU Madžarska

2002

18,3

34,0

37,1

9,0

1,6

2014

20,3

26,4

44,1

8,0

1,3

IE Irska

2002

8,0

24,5

53,9

11,5

2,1

2014

9,6

25,4

50,4

13,0

1,6

IL Izrael

2002

11,6

23,5

45,6

15,5

3,9

2014

23,6

23,0

37,6

11,4

4,3

IT Italija

2002

24,2

25,5

41,4

5,8

3,1

LT Litva

2014

10,4

22,7

56,1

9,1

1,7

LU Luksemburg

2002

12,8

23,6

44,2

14,8

4,5

NL Nizozemska

2002

9,2

24,7

45,5

17,5

3,1

2014

6,3

28,0

46,0

17,4

2,3

NO Norveška

2002

4,3

19,5

58,2

15,8

2,2

2014

4,9

23,4

54,5

14,6

2,6

PL Poljska

2002

15,0

27,9

47,0

8,3

1,9

2014

14,0

28,6

45,7

8,9

2,8

PT Portugalska

2002

7,8

30,6

51,6

8,3

1,6

2014

16,5

32,7

35,1

13,0

2,7

SE Švedska

2002

5,3

24,1

46,3

20,5

3,8

2014

5,3

25,4

48,0

18,4

2,9

SI Slovenija

2002

12,8

25,6

47,0

12,6

2,0

2014

14,0

28,8

42,8

12,4

2,0

Skupaj

2002

11,1

25,8

46,0

14,2

3,0



2014

11,5

26,8

45,2

13,8

2,7

384

C5 Ste bili vi ali kdo od članov vašega gospodinjstva v zadnjih petih letih žrtev vloma ali fizičnega napada?

1 - da

2 - ne

385

C5

Država



1

2

AT Avstrija

2002

9,7

90,3

2014

8,0

92,0

BE Belgija

2002

25,8

74,2

2014

24,3

75,7

CH Švica

2002

19,5

80,5

2014

18,8

81,2

CZ Češka

2002

24,3

75,7

2014

13,9

86,1

DE Nemčija

2002

9,4

90,6

2014

11,4

88,6

DK Danska

2002

23,6

76,4

2014

24,1

75,9

EE Estonija

2014

16,9

83,1

ES Španija

2002

24,0

76,0

2014

26,0

74,0

FI Finska

2002

34,3

65,7

2014

26,2

73,8

FR Francija

2002

29,7

70,3

2014

24,4

75,6

GB Velika Britanija

2002

29,4

70,6

2014

17,8

82,2

GR Grčija

2002

17,7

82,3

HU Madžarska

2002

20,4

79,6

2014

5,0

95,0

IE Irska

2002

19,0

81,0

2014

15,6

84,4

IL Izrael

2002

17,1

82,9

2014

10,3

89,7

IT Italija

2002

22,9

77,1

LT Litva

2014

13,9

86,1

LU Luksemburg

2002

24,5

75,5

NL Nizozemska

2002

20,1

79,9

2014

19,3

80,7

NO Norveška

2002

23,6

76,4

2014

18,9

81,1

PL Poljska

2002

22,6

77,4

2014

10,6

89,4

PT Portugalska

2002

23,1

76,9

2014

17,3

82,7

SE Švedska

2002

27,3

72,7

2014

28,9

71,1

SI Slovenija

2002

11,5

88,5

2014

10,5

89,5

Skupaj

2002

21,2

78,8



2014

17,0

83,0

386

C6 Kako varno se počutite (bi se počutili), kadar zvečer hodite (ali bi hodili) sami po vaši soseski?

1 - zelo varno

2 - varno

3 - ogroženo

4 - zelo ogroženo

387

C6

Država



1

2

3

4

AT Avstrija

2002

47,4

43,7

7,8

1,1

2014

37,2

47,5

12,6

2,8

BE Belgija

2002

21,0

57,8

16,8

4,4

2014

19,9

61,1

16,4

2,6

CH Švica

2002

35,3

49,5

12,8

2,4

2014

40,5

46,7

11,0

1,8

CZ Češka

2002

6,0

60,5

28,8

4,7

2014

12,3

63,4

21,4

3,0

DE Nemčija

2002

19,5

55,7

19,3

5,6

2014

27,9

52,5

16,4

3,2

DK Danska

2002

53,1

35,7

7,8

3,4

2014

54,0

36,5

7,6

1,9

EE Estonija

2014

15,4

52,9

26,9

4,7

ES Španija

2002

23,7

49,5

19,9

6,8

2014

33,2

50,1

13,1

3,7

FI Finska

2002

35,7

52,0

11,4

0,8

2014

40,2

51,5

7,3

1,0

FR Francija

2002

31,9

38,7

17,9

11,5

2014

31,8

44,7

16,9

6,5

GB Velika Britanija 2002

17,1

47,0

25,0

10,9

2014

26,8

49,1

18,2

5,9

GR Grčija

2002

22,2

47,0

21,5

9,2

HU Madžarska

2002

8,3

62,3

25,1

4,3

2014

9,2

64,0

22,1

4,7

IE Irska

2002

24,1

46,4

22,1

7,4

2014

27,7

50,0

18,4

3,9

IL Izrael

2002

46,0

38,2

12,9

2,9

2014

56,4

31,0

10,5

2,1

IT Italija

2002

23,5

49,6

21,4

5,5

LT Litva

2014

5,9

53,8

36,5

3,9

LU Luksemburg

2002

29,3

50,8

15,0

4,9

NL Nizozemska

2002

17,6

63,6

15,4

3,3

2014

21,0

64,0

13,7

1,3

NO Norveška

2002

47,7

41,4

8,8

2,1

2014

54,0

36,6

8,4

1,0

PL Poljska

2002

15,1

54,1

27,4

3,5

2014

26,4

59,9

11,9

1,7

PT Portugalska

2002

14,4

59,9

20,9

4,8

2014

16,2

66,4

14,2

3,2

SE Švedska

2002

39,1

44,3

12,9

3,7

2014

45,3

40,6

11,9

2,2

SI Slovenija

2002

29,2

60,9

9,0

0,9

2014

34,3

59,4

5,8

0,5

Skupaj

2002

28,0

50,2

17,1

4,7



2014

30,0

51,1

15,9

3,0

388



Naslednjih nekaj vprašanj se nanaša na vas ...

C7 Kako bi na splošno ocenili vaše zdravje? Bi rekli, da je…

1 - zelo dobro

2 - dobro

3 - zadovoljivo

4 - slabo

5 - zelo slabo



389

C7

Država



1

2

3

4

5

AT Avstrija

2002

35,3

41,9

19,6

2,6

0,6

1,91

2014

30,5

45,5

19,4

3,7

0,9

1,99

BE Belgija

2002

25,5

52,8

17,9

3,0

0,8

2,01

2014

22,9

54,1

18,6

4,0

0,6

2,05

CH Švica

2002

30,3

54,8

12,3

2,4

0,2

1,88

2014

33,4

49,2

14,4

2,6

0,5

1,88

CZ Češka

2002

14,8

39,6

34,0

9,9

1,7

2,44

2014

30,7

42,3

22,3

4,3

0,4

2,01

DE Nemčija

2002

14,6

44,7

31,0

8,4

1,3

2,37

2014

17,0

45,0

29,1

7,5

1,3

2,31

DK Danska

2002

42,9

35,3

16,6

3,9

1,3

1,85

2014

38,8

36,2

19,7

4,1

1,2

1,93

EE Estonija

2014

10,7

36,5

41,0

9,6

2,2

2,56

ES Španija

2002

19,2

45,3

25,5

7,9

2,1

2,28

2014

18,7

43,5

26,7

9,7

1,3

2,31

FI Finska

2002

20,9

45,9

29,1

3,5

0,7

2,17

2014

20,7

45,4

29,1

4,1

0,7

2,19

FR Francija

2002

20,1

42,2

30,3

6,0

1,5

2,27

2014

20,0

45,3

28,8

4,9

1,1

2,22

GB Velika Britanija 2002

31,1

42,6

20,0

4,9

1,4

2,03

2014

28,7

43,0

20,6

6,0

1,7

2,09

GR Grčija

2002

42,2

31,2

20,0

5,0

1,6

1,93

HU Madžarska

2002

8,0

37,4

35,8

14,4

4,3

2,70

2014

13,3

43,8

29,7

9,8

3,4

2,46

IE Irska

2002

42,0

42,2

13,4

1,9

0,5

1,77

2014

40,6

43,1

13,9

2,1

0,3

1,78

IL Izrael

2002

37,2

36,7

20,1

4,4

1,6

1,97

2014

48,8

25,3

17,8

5,9

2,2

1,87

IT Italija

2002

16,3

47,9

30,3

4,6

0,8

2,26

LT Litva

2014

16,5

41,8

32,8

7,9

0,9

2,35

LU Luksemburg

2002

26,3

40,4

25,9

6,3

1,1

2,16

NL Nizozemska

2002

19,6

55,9

20,5

3,6

0,4

2,09

2014

20,5

51,7

22,8

4,4

0,5

2,13

NO Norveška

2002

31,1

44,9

17,9

5,3

0,7

2,00

2014

34,3

43,6

16,6

4,6

0,9

1,94

PL Poljska

2002

13,0

42,3

31,3

11,1

2,3

2,47

2014

17,4

43,9

28,5

8,8

1,5

2,33

PT Portugalska

2002

8,2

43,1

35,9

11,0

1,9

2,55

2014

9,8

35,4

42,7

9,1

3,0

2,60

SE Švedska

2002

30,2

43,0

21,3

4,7

0,9

2,03

2014

31,0

46,6

18,4

2,8

1,2

1,97

SI Slovenija

2002

13,6

42,8

31,8

9,4

2,4

2,44

2014

16,4

40,4

33,2

8,1

1,9

2,39

Skupaj

2002

25,4

43,3

24,0

5,9

1,3

2,14



2014

25,2

42,8

24,8

5,9

1,3

2,15

390

C8 Ali vas pri vaših vsakdanjih opravilih kakorkoli ovira kakšna kronična bolezen, invalidnost ali psihična težava? Če da, koliko vas ovira?

1 - da, precej

2 - da, do neke mere

3 - ne

391

C8

Država



1

2

3

AT Avstrija

2002

3,5

16,6

79,8

2014

5,2

16,2

78,6

BE Belgija

2002

4,1

15,3

80,7

2014

5,7

19,2

75,1

CH Švica

2002

3,1

15,0

81,9

2014

3,9

17,1

79,0

CZ Češka

2002

7,1

27,9

65,0

2014

3,6

20,4

76,1

DE Nemčija

2002

5,4

21,1

73,5

2014

6,7

23,1

70,2

DK Danska

2002

4,6

19,6

75,8

2014

5,2

22,1

72,7

EE Estonija

2014

10,0

18,2

71,8

ES Španija

2002

5,2

11,5

83,3

2014

5,4

11,1

83,4

FI Finska

2002

8,0

21,0

71,0

2014

6,9

25,7

67,4

FR Francija

2002

5,5

15,6

78,9

2014

5,3

16,5

78,2

GB Velika Britanija

2002

7,7

15,7

76,5

2014

8,7

17,7

73,6

GR Grčija

2002

5,2

16,4

78,4

HU Madžarska

2002

9,5

20,7

69,8

2014

6,1

23,3

70,6

IE Irska

2002

3,4

11,0

85,7

2014

3,1

13,3

83,7

IL Izrael

2002

4,3

12,5

83,2

2014

6,5

15,3

78,2

IT Italija

2002

2,8

8,9

88,3

LT Litva

2014

5,9

24,2

69,9

LU Luksemburg

2002

3,2

12,7

84,2

NL Nizozemska

2002

5,3

19,0

75,7

2014

6,5

23,4

70,1

NO Norveška

2002

4,5

18,6

76,9

2014

6,2

19,4

74,4

PL Poljska

2002

7,1

19,4

73,4

2014

7,1

22,5

70,4

PT Portugalska

2002

2,4

11,3

86,3

2014

4,8

16,8

78,4

SE Švedska

2002

7,0

20,3

72,7

2014

5,6

24,7

69,7

SI Slovenija

2002

10,4

22,1

67,4

2014

11,8

23,4

64,8

Skupaj

2002

5,4

17,0

77,6



2014

6,2

19,6

74,2

392

C9 Ali se imate za pripadnika kakšne religije ali veroizpovedi?

1 - da

2 - ne

393

C9

Država



1

2

AT Avstrija

2002

71,4

28,6

2014

71,0

29,0

BE Belgija

2002

49,0

51,0

2014

40,1

59,9

CH Švica

2002

62,5

37,5

2014

63,6

36,4

CZ Češka

2002

30,1

69,9

2014

15,6

84,4

DE Nemčija

2002

60,9

39,1

2014

61,0

39,0

DK Danska

2002

58,1

41,9

2014

56,1

43,9

EE Estonija

2014

35,4

64,6

ES Španija

2002

78,2

21,8

2014

66,3

33,7

FI Finska

2002

75,9

24,1

2014

50,5

49,5

FR Francija

2002

48,6

51,4

2014

46,5

53,5

GB Velika Britanija

2002

48,7

51,3

2014

49,2

50,8

GR Grčija

2002

97,1

2,9

HU Madžarska

2002

63,1

36,9

2014

50,5

49,5

IE Irska

2002

82,6

17,4

2014

74,8

25,2

IL Izrael

2002

74,3

25,7

2014

99,2

0,8

IT Italija

2002

77,3

22,7

LT Litva

2014

84,1

15,9

LU Luksemburg

2002

74,0

26,0

NL Nizozemska

2002

43,7

56,3

2014

37,6

62,4

NO Norveška

2002

50,6

49,4

2014

48,7

51,3

PL Poljska

2002

93,3

6,7

2014

90,8

9,2

PT Portugalska

2002

85,8

14,2

2014

76,2

23,8

SE Švedska

2002

29,7

70,3

2014

30,2

69,8

SI Slovenija

2002

50,6

49,4

2014

57,5

42,5

Skupaj

2002

64,6

35,4



2014

57,8

42,2

394



Preskok (C9=1)

C10 Katere?

1 - rimokatoliška

2 - protestantska

3 - pravoslavna

4 - druge krščanske

5-

judovske

6 - muslimanske

7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

8 -

druge nekrščanske

395

C10

Država



1

2

3

4

5

6

7

8

AT Avstrija

2002

87,3

4,6

1,6

1,9

0,1

2,9

1,2

0,4

2014

83,2

4,8

2,7

1,7

0,1

6,1

0,8

0,5

BE Belgija

2002

90,0

1,1

0,2

2,3

0,3

4,2

0,5

1,3

2014

77,7

2,3

2,9

2,7

0,1

12,9

1,0

0,4

CH Švica

2002

51,0

44,2

0,7

1,4

0,2

1,4

0,4

0,7

2014

49,3

36,9

2,9

1,9

0,4

6,2

2,0

0,4

CZ Češka

2002

86,1

10,1

-

3,0

-

-

-

0,7

2014

84,7

5,7

0,3

6,3

0,9

0,3

1,8

DE Nemčija

2002

40,0

50,5

1,1

3,4

0,2

4,0

0,7

0,2

2014

44,9

45,1

1,3

3,4

0,3

3,4

1,2

0,3

DK Danska

2002

1,3

93,5

0,5

1,3

0,1

2,5

0,6

0,2

2014

2,5

89,6

0,1

2,5

0,1

3,7

0,4

1,1

EE Estonija

2014

2,4

19,5

73,2

3,8

-

-

0,1

1,0

ES Španija

2002

97,5

0,6

0,1

0,7

0,2

0,7

-

0,1

2014

92,4

0,6

1,4

2,4

-

2,9

0,2

0,2

FI Finska

2002

0,2

95,7

1,5

2,3

-

0,3

0,1

-

2014

0,2

93,5

1,4

2,3

0,1

1,6

0,3

0,6

FR Francija

2014

79,5

3,6

0,6

1,4

0,7

12,8

0,3

1,2

GB Velika Britanija 2002

17,4

67,7

0,3

3,9

0,7

4,3

4,3

1,4

2014

21,8

60,6

0,8

3,5

-

8,1

4,1

1,2

GR Grčija

2002

0,3

0,4

95,6

0,2

0,2

3,1

-

0,2

HU Madžarska

2002

71,5

25,9

0,3

1,6

0,1

-

-

0,6

2014

73,2

24,7

0,1

1,6

0,1

0,1

0,2

-

IE Irska

2002

94,9

3,4

0,1

1,2

0,1

0,1

0,1

0,1

2014

94,2

2,4

0,5

1,2

0,3

0,6

0,7

0,1

IL Izrael

2002

3,4

-

-

-

81,6

12,6

-

2,3

2014

1,0

0,1

0,7

0,5

83,7

13,5

-

0,5

IT Italija

2002

98,6

1,0

-

0,3

-

0,1

-

-

LT Litva

2014

91,3

0,8

6,3

1,1

0,2

0,3

-

0,1

LU Luksemburg

2002

72,7

1,6

1,2

21,9

-

1,8

0,5

0,4

NL Nizozemska

2002

46,3

36,8

0,4

9,6

0,2

5,0

1,5

0,3

2014

44,0

37,9

0,6

4,5

0,1

9,7

1,9

1,3

NO Norveška

2002

1,3

89,3

0,4

4,4

-

2,0

0,6

2,1

2014

3,7

87,2

1,7

1,4

-

3,4

1,4

1,0

PL Poljska

2002

98,6

0,2

0,7

0,5

-

-

-

0,1

2014

98,6

0,5

0,3

0,5

-

-

0,1

0,1

PT Portugalska

2002

97,0

0,9

0,1

1,7

0,2

0,2

-

-

2014

95,3

0,7

0,3

3,2

-

-

-

0,4

SE Švedska

2002

3,2

84,0

1,9

3,9

0,2

4,2

1,4

1,2

2014

4,5

78,8

1,9

3,3

0,6

7,4

1,7

1,9

SI Slovenija

2002

93,7

0,8

2,2

0,4

-

2,5

0,3

0,1

2014

92,1

2,0

1,9

0,3

0,1

3,0

0,1

0,4

Skupaj

2002

52,8

25,3

9,6

2,8

5,8

2,6

0,5

0,5



2014

55,1

23,7

3,8

2,0

9,4

4,7

0,7

0,5

396



Preskok (C9=2,8)

C11 Ali ste se v preteklosti čutili pripadnika kakšne religije ali verske skupnosti?

1 - da

2 - ne

397

C11

Država



1

2

AT Avstrija

2002

82,9

17,1

2014

51,9

48,1

BE Belgija

2002

35,3

64,7

2014

29,4

70,6

CH Švica

2002

40,6

59,4

2014

42,9

57,1

CZ Češka

2002

11,5

88,5

2014

2,2

97,8

DE Nemčija

2002

34,3

65,7

2014

36,4

63,6

DK Danska

2002

14,2

85,8

2014

22,1

77,9

EE Estonija

2014

4,3

95,7

ES Španija

2002

55,2

44,8

2014

53,5

46,5

FI Finska

2002

28,3

71,7

2014

23,4

76,6

FR Francija

2002

27,0

73,0

2014

26,1

73,9

GB Velika Britanija

2002

28,5

71,5

2014

31,9

68,1

GR Grčija

2002

9,9

90,1

HU Madžarska

2002

19,3

80,7

2014

12,3

87,7

IE Irska

2002

42,4

57,6

2014

44,6

55,4

IL Izrael

2002

16,1

83,9

2014

9,5

90,5

IT Italija

2002

21,1

78,9

LT Litva

2014

15,7

84,3

LU Luksemburg

2002

42,6

57,4

NL Nizozemska

2002

35,1

64,9

2014

36,3

63,7

NO Norveška

2002

13,9

86,1

2014

28,6

71,4

PL Poljska

2002

51,7

48,3

2014

53,7

46,3

PT Portugalska

2002

32,6

67,4

2014

36,8

63,2

SE Švedska

2002

8,9

91,1

2014

16,6

83,4

SI Slovenija

2002

16,3

83,7

2014

14,8

85,2

Skupaj

2002

28,3

71,7



2014

25,2

74,8

398



Preskok (C11=1,9)

C12 Katere?

1 - rimokatoliška

2 - protestantska

3 - pravoslavna

4 - druge krščanske

5 - judovske 6 - muslimanske

7 - vzhodnjaške (hinduizem, budizem)

8 - druge nekrščanske

399

C12

Država



1

2

3

4

5

6

7

8

AT Avstrija

2002

90,1

7,5

1,5

0,2

0,2

0,4

0,2

-

2014

88,4

6,3

1,5

1,1

0,4

0,4

1,5

0,4

BE Belgija

2002

93,5

2,7

0,3

1,8

-

0,3

0,9

0,6

2014

95,2

0,6

0,3

1,3

1,0

0,6

0,3

0,6

CH Švica

2002

47,9

46,0

1,0

1,3

0,6

1,6

1,0

0,6

2014

51,1

41,4

-

3,4

-

2,5

1,7

-

CZ Češka

2002

75,9

20,4

2,8

0,9

-

-

-

-

2014

74,4

10,3

-

5,1

2,6

-

-

7,7

DE Nemčija

2002

33,3

61,5

0,8

1,6

0,5

2,1

-

0,3

2014

41,9

53,2

0,2

1,9

-

1,9

0,9

-

DK Danska

2002

2,3

87,5

-

8,0

-

1,1

-

1,1

2014

4,8

86,2

0,7

3,4

-

2,8

1,4

0,7

EE Estonija

2014

8,8

35,1

33,3

10,5

-

-

7,0

5,3

ES Španija

2002

94,1

4,4

-

1,0

-

-

0,5

-

2014

97,1

0,3

-

0,9

0,3

0,3

1,1

-

FI Finska

2002

-

92,5

-

7,5

-

-

-

-

2014

1,2

92,9

0,8

1,7

-

0,4

1,2

1,7

FR Francija

2014

83,2

4,1

1,1

1,5

1,9

4,5

1,1

2,6

GB Velika Britanija 2002

18,8

73,5

-

4,4

0,3

0,7

2,0

0,3

2014

22,6

68,4

-

5,9

-

-

3,1

-

GR Grčija

2002

-

-

85,7

14,3

-

-

-

-

HU Madžarska

2002

73,3

25,8

-

0,8

-

-

-

-

2014

72,3

24,8

-

3,0

-

-

-

-

IE Irska

2002

91,9

4,1

-

2,0

-

-

2,0

-

2014

88,9

6,3

0,4

2,2

-

-

1,1

1,1

IL Izrael

2002

10,8

-

-

-

83,3

5,9

-

-

2014

-

-

-

- 100,0

-

-

-

IT Italija

2002

100,0

-

-

-

-

-

-

-

LT Litva

2014

81,0

-

17,2

1,7

-

-

-

-

LU Luksemburg

2002

69,9

2,3

-

26,0

-

1,7

-

-

NL Nizozemska

2002

52,6

36,0

-

8,6

0,2

0,9

0,6

1,1

2014

58,3

36,9

0,2

2,3

-

0,5

0,7

1,1

NO Norveška

2002

1,4

85,7

-

9,3

-

1,4

-

2,1

2014

3,3

89,5

1,4

2,9

0,5

1,9

0,5

-

PL Poljska

2002

100,0

-

-

-

-

-

-

-

2014

97,5

1,3

-

-

-

-

1,3

-

PT Portugalska

2002

97,1

-

-

1,4

-

-

1,4

-

2014

86,6

1,8

-

9,8

-

-

-

1,8

SE Švedska

2002

2,4

84,8

1,6

7,2

-

0,8

0,8

2,4

2014

4,9

85,0

1,0

4,4

-

3,4

1,0

0,5

SI Slovenija

2002

94,3

0,8

1,6

-

-

1,6

1,6

-

2014

96,1

-

1,3

-

-

2,6

-

-

Skupaj

2002

58,1

32,8

0,7

4,1

2,3

0,9

0,6

0,4



2014

56,4

36,3

1,2

2,7

0,3

1,2

1,2

0,8

400

C13 Ne glede na to, ali pripadate kateri od religij ali ne, prosimo ocenite, koliko ste verni?

sploh

zelo

nisem veren

sem veren

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

401

C13

Država



0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002 8,1 5,4 6,4 7,2 6,7 19,2 11,5 12,6 11,9 5,1 5,8 5,20

2014 15,9 4,4 6,9 7,9 7,7 17,3 9,4 12,9 9,7 3,9 4,1 4,60

BE Belgija

2002 12,3 4,5 7,1 8,7 4,3 18,4 11,1 12,7 9,6 3,9 7,4 4,96

2014 20,2 4,5 6,9 7,4 6,6 13,6 8,7 11,8 9,4 4,6 6,4 4,50

CH Švica

2002 7,2 4,6 7,7 9,0 7,5 18,4 9,6 11,8 13,4 4,9 5,9 5,20

2014 11,4 4,8 8,2 7,7 7,1 16,3 8,7 12,5 12,1 4,5 6,6 4,98

CZ Češka

2002 27,6 14,0 10,8 9,0 4,8 12,4 5,2 5,9 4,9 2,9 2,4 3,06

2014 47,6 10,7 8,7 6,7 5,1 7,9 3,6 3,1 3,3 1,3 2,1 2,10

DE Nemčija

2002 18,6 5,2 7,3 9,6 7,6 16,7 8,9 11,6 7,9 3,3 3,3 4,23

2014 18,3 5,2 7,4 10,1 6,9 14,6 10,6 11,6 9,2 2,9 3,2 4,27

DK Danska

2002 10,0 5,3 9,6 11,4 10,9 22,3 9,4 9,6 7,5 1,3 2,7 4,36

2014 15,0 9,0 10,1 11,7 9,0 17,6 9,6 6,6 6,4 2,7 2,2 3,90

EE Estonija

2014 22,3 8,6 8,8 9,5 6,8 17,9 7,8 7,0 4,6 2,2 4,5 3,69

ES Španija

2002 11,9 4,6 9,5 12,4 7,4 19,7 11,7 10,5 6,9 2,5 3,0 4,40

2014 18,5 6,8 8,1 7,4 7,0 19,2 9,9 9,4 6,8 2,7 4,2 4,15

FI Finska

2002 5,3 4,5 5,3 7,3 6,0 15,6 12,5 19,2 15,7 5,0 3,6 5,55

2014 10,4 6,9 7,6 9,1 7,3 14,7 11,5 13,7 10,7 5,2 2,9 4,79

FR Francija

2002 23,4 7,7 9,2 7,0 5,6 18,6 7,2 7,9 7,2 2,9 3,3 3,78

2014 23,4 5,5 6,1 6,4 5,0 12,9 8,4 7,9 10,0 4,0 10,2 4,46

GB Velika Britanija 2002 14,4 5,6 9,8 10,0 8,0 17,7 10,4 10,1 8,2 2,8 3,1 4,30

2014 23,2 7,4 8,7 8,5 8,3 13,1 8,8 8,5 6,2 3,5 3,9 3,81

GR Grčija

2002 0,9 0,8 1,6 2,0 1,9 9,5 8,5 13,1 19,6 18,6 23,5 7,67

HU Madžarska

2002 17,1 6,0 7,0 8,3 7,0 21,9 7,7 6,8 7,7 3,8 6,7 4,39

2014 22,1 6,3 10,2 11,7 7,7 16,6 7,5 7,4 4,8 1,8 3,9 3,66

IE Irska

2002 4,0 2,9 4,8 5,3 6,4 20,0 14,6 16,3 14,3 6,5 4,9 5,77

2014 8,3 4,6 6,9 8,3 6,9 18,5 12,6 13,9 12,1 3,5 4,4 5,09

IL Izrael

2002 14,2 6,8 6,8 8,1 7,3 15,7 8,8 9,6 11,4 3,9 7,3 4,72

2014 21,5 5,7 4,9 5,9 5,0 11,8 8,7 10,4 11,7 5,3 9,2 4,70

IT Italija

2002 3,9 2,2 3,6 4,8 6,2 15,1 17,8 15,9 13,4 6,2 10,8 6,14

LT Litva

2014 7,3 4,2 5,3 7,9 6,6 20,7 11,8 13,0 12,3 5,2 5,6 5,31

LU Luksemburg

2002 21,2 5,1 9,4 10,3 5,3 19,4 5,6 6,8 7,7 3,0 6,3 4,05

NL Nizozemska

2002 13,2 5,0 4,8 6,9 4,9 12,6 13,7 17,5 13,3 4,2 4,0 5,07

2014 23,1 6,1 6,3 6,6 6,2 10,5 11,1 13,7 9,9 2,5 4,0 4,20

NO Norveška

2002 11,3 6,9 11,1 12,4 8,7 21,9 9,8 8,3 5,4 1,6 2,6 4,11

2014 20,1 8,9 10,3 11,2 8,1 15,4 9,2 7,3 5,5 1,6 2,4 3,61

PL Poljska

2002 2,3 1,4 2,5 4,1 4,8 17,5 10,4 16,7 18,5 8,4 13,2 6,61

2014 3,3 2,6 3,1 4,3 6,2 16,0 9,9 16,1 16,8 9,4 12,3 6,41

PT Portugalska

2002 4,2 2,2 5,3 7,2 8,3 21,7 9,9 15,3 12,5 5,6 7,7 5,70

2014 9,1 2,7 4,3 6,4 5,2 27,0 8,2 12,7 10,9 4,2 9,3 5,43

SE Švedska

2002 17,4 9,9 12,2 11,3 6,4 16,6 7,4 7,8 6,1 2,2 2,8 3,72

2014 25,7 10,5 12,6 9,5 6,6 12,9 7,1 7,4 3,7 1,9 2,1 3,17

SI Slovenija

2002 11,0 4,5 6,5 9,6 6,4 24,5 8,8 9,0 8,8 4,1 6,8 4,86

2014 17,2 4,6 7,1 8,9 6,2 21,3 7,5 8,8 8,9 3,4 6,1 4,46

Skupaj

2002 11,5 5,1 7,0 8,2 6,4 17,7 10,0 11,8 10,8 4,9 6,4 4,96



2014 18,6 6,2 7,5 8,2 6,7 15,6 9,2 10,3 8,8 3,6 5,1 4,33

402

C14 Če odštejete posebne priložnosti kot so poroke ali pogrebi, kako pogosto obiskujete verske obrede?

1 - vsak dan

2 - več kot enkrat na teden

3 - enkrat na teden

4 - vsaj enkrat na mesec

5 - le ob posebnih verskih praznikih

6 - še redkeje

7 - nikoli

403

C14

Država



1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

2002

2,1

3,2

13,8

16,3

19,2

18,4

26,9

2014

2,2

11,4

14,5

24,3

21,0

26,5

BE Belgija

2002

0,5

1,1

9,4

8,0

15,1

19,4

46,6

2014

0,5

1,5

6,5

6,6

13,5

15,0

56,5

CH Švica

2002

0,4

2,1

8,7

13,4

26,8

19,4

29,1

2014

0,4

1,6

7,1

11,5

25,1

20,9

33,4

CZ Češka

2002

0,1

2,2

5,8

4,8

16,1

15,5

55,5

2014

0,3

1,4

5,1

4,0

13,4

13,2

62,6

DE Nemčija

2002

0,2

1,5

7,4

11,0

22,3

21,2

36,3

2014

0,1

1,6

6,4

10,9

21,7

20,3

39,1

DK Danska

2002

0,2

0,7

1,7

6,9

21,2

30,5

38,7

2014

0,6

1,4

2,3

8,5

25,2

28,2

33,7

EE Estonija

2014

0,2

1,3

2,8

5,5

29,8

28,7

31,7

ES Španija

2002

1,3

3,1

15,4

9,1

17,5

19,3

34,3

2014

1,2

2,2

10,8

9,2

13,7

17,6

45,3

FI Finska

2002

0,1

1,2

3,6

6,8

24,5

41,0

22,9

2014

0,1

1,8

3,7

7,2

21,5

38,3

27,4

FR Francija

2002

0,3

1,0

6,3

6,6

19,7

17,3

48,7

2014

0,2

1,7

5,2

5,7

17,0

16,2

54,0

GB Velika Britanija 2002

0,9

3,7

8,1

5,9

12,7

18,8

50,0

2014

0,7

2,9

9,5

6,9

12,4

17,8

49,8

GR Grčija

2002

1,1

5,6

19,4

28,4

30,0

11,4

4,1

HU Madžarska

2002

0,5

1,7

9,1

7,1

22,2

21,9

37,5

2014

0,4

0,9

6,0

8,2

22,3

24,1

38,1

IE Irska

2002

3,5

7,1

43,2

13,3

10,0

12,0

10,9

2014

2,0

4,8

30,4

15,3

12,9

18,7

15,9

IL Izrael

2002

5,3

3,4

12,2

5,9

26,0

16,6

30,6

2014

11,4

3,5

9,9

6,3

19,8

11,3

37,8

IT Italija

2002

1,8

4,9

25,6

11,8

20,1

21,1

14,7

LT Litva

2014

0,3

1,8

10,1

20,3

39,9

15,7

11,9

LU Luksemburg

2002

0,3

2,6

10,6

9,7

16,3

19,1

41,5

NL Nizozemska

2002

0,1

4,0

8,1

8,8

14,0

14,9

50,0

2014

0,2

3,3

6,9

6,7

11,9

13,8

57,3

NO Norveška

2002

0,1

1,8

3,1

6,3

23,6

30,8

34,3

2014

0,1

1,9

3,1

5,6

23,7

25,6

40,0

PL Poljska

2002

1,0

6,6

49,1

18,8

16,7

3,3

4,5

2014

1,1

6,1

45,5

18,1

17,9

5,0

6,4

PT Portugalska

2002

1,5

3,9

24,6

16,9

8,2

22,3

22,6

2014

1,5

4,6

24,6

13,4

14,0

19,2

22,7

SE Švedska

2002

0,1

1,3

3,3

6,3

16,8

34,8

37,6

2014

0,1

1,8

2,6

5,2

18,5

33,7

38,0

SI Slovenija

2002

0,1

1,9

17,7

10,5

30,8

13,4

25,6

2014

0,5

1,8

11,1

9,6

34,3

11,8

30,9

Skupaj

2002

1,0

3,0

13,9

10,9

19,8

19,9

31,4



2014

1,2

2,4

10,3

9,5

20,4

19,7

36,5

404

C15 Če odštejete udeležbo pri verskih obredih, kako pogosto sicer molite, če sploh molite?

01 - vsak dan

02 - več kot enkrat na teden

03 - enkrat na teden

04 - vsaj enkrat na mesec

05 - le ob posebnih verskih praznikih

06 - še redkeje

07 - nikoli

405

C15

Država



1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

2002

19,4

14,7

8,6

8,6

4,2

17,9

26,6

2014

13,9

12,9

9,5

9,0

8,8

18,8

27,3

BE Belgija

2002

14,4

6,9

6,6

6,3

3,1

18,6

44,1

2014

13,6

5,3

4,3

6,1

2,3

14,5

53,9

CH Švica

2002

27,1

10,8

7,3

7,6

3,2

17,4

26,5

2014

23,2

8,5

7,0

7,4

3,7

18,7

31,5

CZ Češka

2002

8,9

3,6

2,5

2,3

4,6

12,9

65,3

2014

4,6

2,8

3,8

3,5

6,2

10,8

68,4

DE Nemčija

2002

14,1

9,2

6,8

6,4

3,8

22,7

37,0

2014

16,7

8,7

5,6

5,8

3,2

20,8

39,2

DK Danska

2002

11,8

3,3

2,9

4,9

1,2

18,3

57,5

2014

10,1

3,4

3,3

4,6

2,3

18,2

58,2

EE Estonija

2014

10,0

6,0

3,7

5,3

5,5

17,1

52,4

ES Španija

2002

19,3

8,9

8,3

6,5

5,0

17,4

34,6

2014

23,2

6,1

4,6

4,8

2,0

15,1

44,3

FI Finska

2002

21,7

8,8

5,8

7,0

1,1

32,8

22,9

2014

18,9

6,7

4,8

6,8

1,0

29,9

31,9

FR Francija

2002

12,2

5,2

3,6

7,7

3,1

14,7

53,5

2014

11,7

4,2

4,6

6,0

2,1

13,7

57,6

GB Velika Britanija 2002

19,1

6,9

5,2

6,1

2,1

16,9

43,8

2014

18,3

5,7

5,2

4,7

2,4

14,2

49,3

GR Grčija

2002

46,2

17,7

10,1

8,3

3,2

10,4

4,1

HU Madžarska

2002

21,5

7,3

4,1

4,1

4,0

21,9

37,1

2014

11,9

7,1

4,7

7,0

7,2

20,9

41,1

IE Irska

2002

47,8

14,4

10,4

5,9

1,9

10,5

9,1

2014

33,7

15,7

10,5

6,8

2,9

15,5

14,9

IL Izrael

2002

20,7

4,2

7,0

2,5

13,2

10,3

42,0

2014

30,4

3,7

7,3

2,0

10,6

8,7

37,4

IT Italija

2002

31,9

16,4

7,9

4,3

3,0

21,5

15,0

LT Litva

2014

11,2

8,4

8,2

11,3

21,5

13,2

26,1

LU Luksemburg

2002

14,4

6,9

4,4

4,6

2,7

14,6

52,3

NL Nizozemska

2002

25,9

6,0

3,0

4,0

2,3

12,4

46,5

2014

19,5

4,2

3,8

3,9

1,6

10,4

56,7

NO Norveška

2002

13,7

5,0

3,6

4,9

0,7

24,1

48,0

2014

12,0

5,1

2,6

5,6

2,5

17,1

55,0

PL Poljska

2002

47,4

16,2

9,9

5,6

6,2

7,0

7,7

2014

39,4

16,8

12,6

7,6

6,6

7,2

9,7

PT Portugalska

2002

33,3

16,8

9,8

7,7

1,8

13,6

17,0

2014

38,0

10,7

8,7

5,7

3,3

11,1

22,4

SE Švedska

2002

10,0

4,3

2,2

3,5

1,6

24,6

53,8

2014

8,2

3,9

2,3

3,4

2,0

21,7

58,5

SI Slovenija

2002

15,3

7,8

7,0

5,7

12,1

13,3

38,8

2014

13,4

6,6

6,3

6,1

10,1

12,1

45,5

Skupaj

2002

23,1

9,3

6,4

5,7

3,9

17,0

34,7



2014

18,2

7,2

5,9

5,8

5,2

15,8

41,9

406

C16 Ali bi zase lahko rekli, da pripadate kakšni skupini, ki v naši državi trpi zaradi diskriminacije, neenakopravnosti?

1 - da

2 - ne

407

C16

Država



1

2

AT Avstrija

2002

6,1

93,9

2014

5,1

94,9

BE Belgija

2002

6,6

93,4

2014

6,6

93,4

CH Švica

2002

4,9

95,1

2014

5,4

94,6

CZ Češka

2002

3,5

96,5

2014

6,3

93,7

DE Nemčija

2002

4,4

95,6

2014

4,5

95,5

DK Danska

2002

4,4

95,6

2014

4,9

95,1

EE Estonija

2014

10,6

89,4

ES Španija

2002

5,7

94,3

2014

6,6

93,4

FI Finska

2002

8,3

91,7

2014

8,3

91,7

FR Francija

2002

9,9

90,1

2014

12,6

87,4

GB Velika Britanija 2002

13,6

86,4

2014

14,0

86,0

GR Grčija

2002

6,9

93,1

HU Madžarska

2002

5,1

94,9

2014

5,6

94,4

IE Irska

2002

5,8

94,2

2014

5,3

94,7

IL Izrael

2002

17,5

82,5

2014

20,4

79,6

IT Italija

2002

2,3

97,7

LT Litva

2014

10,2

89,8

LU Luksemburg

2002

4,3

95,7

NL Nizozemska

2002

7,1

92,9

2014

9,2

90,8

NO Norveška

2002

4,8

95,2

2014

5,8

94,2

PL Poljska

2002

3,6

96,4

2014

4,3

95,8

PT Portugalska

2002

2,3

97,7

2014

3,3

96,7

SE Švedska

2002

8,0

92,0

2014

8,4

91,6

SI Slovenija

2002

5,5

94,5

2014

3,4

96,6

Skupaj

2002

6,7

93,3



2014

8,1

91,9

408



Preskok (C16=1,9)

C17 Na podlagi česa je ta skupina neenakopravno obravnavana?

01 - barve kože ali rase

02 - tujega državljanstva

03 - vere

04 - jezika

05 - narodnostne pripadnosti

06 - starosti

07 - spola

08 - spolne usmerjenosti

09 - invalidnosti

10 - drugo

409

C17

Država



1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2002

0,8 1,7 0,9 1,0 1,1 0,5 0,9 0,3 1,4 0,2

2014

0,3 1,7 1,9 1,2 0,5 0,3 0,4 0,3 1,1

-

BE Belgija

2002

0,7 1,1 1,2 0,5 0,4 0,3 0,5 0,3 2,4 0,1

2014

1,2 2,0 2,0 1,0 0,3 0,3 0,2 0,5 1,5 0,1

CH Švica

2002

0,5 0,9 0,6 0,3 0,4 0,3 0,8 0,2 1,3 0,1

2014

0,7 2,3 0,8 0,1 0,3 0,5 0,5 0,3 0,9 0,1

CZ Češka

2002

0,7 0,2 0,1 0,2 0,1 0,9 0,7 0,6 1,0

-

2014

1,9 0,5 0,3 0,1 0,2 2,4 0,6 0,9 0,8 0,0

DE Nemčija

2002

0,2 0,8 0,5 0,5 0,8 0,3 0,2 0,3 1,5

-

2014

0,4 1,0 0,8 0,4 0,5 0,4 0,3 0,4 1,2

-

DK Danska

2002

0,5 0,7 0,5 0,4 0,4 0,6 0,1 0,6 1,7 0,1

2014

0,7 0,9 1,3 0,3 0,8 0,3 0,3 0,3 1,9

-

EE Estonija

2014

0,0 5,8 0,2 7,3 0,4 1,8 0,5 0,3 0,5 0,1

ES Španija

2002

1,2 1,4 0,8 0,8 1,0 0,4 0,8 0,5 0,8 0,1

2014

0,5 1,2 1,2 0,6 0,2 0,4 1,0 0,5 1,9 0,1

FI Finska

2002

0,2 0,3 0,5 0,7 0,1 1,1 0,6 0,4 5,0 0,1

2014

0,2 0,2 1,0 0,8 0,1 1,1 0,7 0,6 4,0

-

FR Francija

2002

2,5 1,7 2,0 0,7 1,2 0,5 1,1 0,7 3,8 0,2

2014

3,0 1,6 2,5 0,3 0,9 0,4 1,3 0,6 5,5 0,3

GB Velika Britanija 2002

4,0 1,3 2,3 0,2 1,0 2,5 1,6 0,7 3,8 0,0

2014

4,2 2,6 3,8 0,7 1,5 1,3 1,5 1,2 2,6

-

GR Grčija

2002

0,4 2,8 1,4 0,3 0,3 0,7 0,7 0,3 1,3 0,1

HU Madžarska

2002

0,9 0,3 0,7

- 0,9 0,7 0,1 0,7 1,1

-

2014

2,7 1,9 0,4 0,1 3,0 1,2 0,2 0,3 1,0 0,1

IE Irska

2002

0,3 0,7 0,7 0,1 0,2 1,0 0,7 0,2 2,3 0,2

2014

0,6 0,8 1,0 0,1 0,3 1,0 0,8 0,3 0,9 0,0

IL Izrael

2002

1,3 5,5 5,7 3,2 2,4 1,5 1,6 0,7 4,0 0,6

2014

5,8 8,4 8,6 4,5 4,0 2,3 3,3 2,1 2,5

-

IT Italija

2002

0,1 0,5 0,6

- 0,2

-

- 0,1 1,0

-

LT Litva

2014

0,0 0,5 0,4 2,3 1,0 5,2 0,9 1,2 0,7 0,1

LU Luksemburg

2002

0,4 1,5 0,3 0,7

- 0,1 0,2 0,3 1,1

-

NL Nizozemska

2002

1,3 1,8 1,9 0,5 1,0 0,5 0,5 0,9 1,9 0,0

2014

2,2 2,1 2,2 0,4 1,8 0,9 0,5 0,4 1,5 0,1

NO Norveška

2002

0,4 0,2 0,8 0,1 0,6 0,3 0,6 0,7 1,3

-

2014

0,5 1,1 1,4 0,3 0,8 0,2 0,8 0,5 1,8

-

PL Poljska

2002

0,0 0,0 0,4

-

- 0,5 0,3 0,5 1,8 0,1

2014

0,0 0,1 1,1

- 0,1 0,7 0,2 0,8 1,6 0,2

PT Portugalska

2002

0,7 0,5 0,5

- 0,1 0,2 0,1

- 0,3 0,1

2014

0,7 0,1 0,9 0,2 0,3 0,2 0,2 0,2 1,0 0,3

SE Švedska

2002

0,5 0,9 0,6 0,3 0,5 0,7 2,3 0,8 2,4

-

2014

0,6 1,1 0,7 0,5 1,1 1,3 3,5 0,7 2,9 0,1

SI Slovenija

2002

0,7 0,2 1,0 0,1 0,7 0,5 0,2 1,1 1,4 0,2

2014

0,2 0,0 0,2 0,3 0,6 0,3 0,3 0,4 1,3 0,2

Skupaj

2002

0,8 1,3 1,2 0,5 0,6 0,7 0,7 0,5 2,0 0,1



2014

1,4 1,9 1,7 1,1 0,9 1,2 0,9 0,7 1,8 0,1

410

C18 Ali ste državljan(ka) xx (Slovenije)?

1 - da

2 - ne

411

C18

Država



1

2

AT Avstrija

2002

95,7

4,3

2014

92,1

7,9

BE Belgija

2002

95,1

4,9

2014

91,5

8,5

CH Švica

2002

89,6

10,4

2014

80,7

19,3

CZ Češka

2002

99,6

0,4

2014

99,3

0,7

DE Nemčija

2002

95,0

5,0

2014

94,3

5,7

DK Danska

2002

97,6

2,4

2014

95,9

4,1

EE Estonija

2014

79,5

20,5

ES Španija

2002

97,4

2,6

2014

94,4

5,6

FI Finska

2002

98,5

1,6

2014

97,7

2,3

FR Francija

2002

95,7

4,3

2014

95,1

4,9

GB Velika Britanija 2002

97,2

2,8

2014

93,6

6,4

GR Grčija

2002

94,7

5,3

HU Madžarska

2002

99,8

0,2

2014

100,0

-

IE Irska

2002

96,8

3,2

2014

91,9

8,1

IL Izrael

2002

99,4

0,6

2014

99,5

0,5

IT Italija

2002

99,7

0,3

LT Litva

2014

99,7

0,3

LU Luksemburg

2002

66,0

34,0

NL Nizozemska

2002

98,1

1,9

2014

97,1

2,9

NO Norveška

2002

97,0

3,0

2014

93,2

6,8

PL Poljska

2002

100,0

-

2014

100,0

-

PT Portugalska

2002

97,7

2,3

2014

97,4

2,6

SE Švedska

2002

97,1

2,9

2014

96,1

3,9

SI Slovenija

2002

99,9

0,1

2014

98,9

1,1

Skupaj

2002

95,9

4,1



2014

94,7

5,3

412

C20 Ali ste bili rojeni na ozemlju današnje xx (Slovenije)?

1 - da

2 - ne

413

C20

Država



1

2

AT Avstrija

2002

90,5

9,5

2014

86,5

13,5

BE Belgija

2002

91,7

8,3

2014

87,2

12,8

CH Švica

2002

83,7

16,3

2014

74,3

25,7

CZ Češka

2002

96,1

3,9

2014

98,0

2,0

DE Nemčija

2002

91,4

8,6

2014

88,8

11,2

DK Danska

2002

94,7

5,3

2014

92,1

7,9

EE Estonija

2014

80,5

19,5

ES Španija

2002

95,5

4,5

2014

91,2

8,8

FI Finska

2002

96,9

3,2

2014

95,2

4,8

FR Francija

2002

89,2

10,8

2014

89,2

10,8

GB Velika Britanija 2002

90,8

9,2

2014

84,8

15,2

GR Grčija

2002

90,3

9,7

HU Madžarska

2002

97,6

2,4

2014

98,4

1,6

IE Irska

2002

92,5

7,5

2014

87,1

12,9

IL Izrael

2002

65,9

34,1

2014

68,3

31,7

IT Italija

2002

97,5

2,5

LT Litva

2014

96,6

3,4

LU Luksemburg

2002

66,0

34,0

NL Nizozemska

2002

93,6

6,4

2014

90,4

9,6

NO Norveška

2002

93,4

6,6

2014

88,2

11,8

PL Poljska

2002

98,5

1,5

2014

99,0

1,0

PT Portugalska

2002

93,8

6,2

2014

92,9

7,1

SE Švedska

2002

89,3

10,7

2014

86,8

13,2

SI Slovenija

2002

91,1

8,9

2014

92,0

8,0

Skupaj

2002

90,1

9,9

2014

88,5

11,5

414

C24 Ali se čutite pripadnika katere od manjšinskih narodnosti v xx (Sloveniji)?

1 - da

2 - ne

415

C24

Država



1

2

AT Avstrija

2002

6,2

93,8

2014

5,9

94,1

BE Belgija

2002

2,2

97,8

2014

5,0

95,0

CH Švica

2002

4,7

95,3

2014

8,0

92,0

CZ Češka

2002

2,3

97,7

2014

2,2

97,8

DE Nemčija

2002

4,3

95,7

2014

5,3

94,7

DK Danska

2002

2,5

97,5

2014

3,9

96,1

EE Estonija

2014

24,8

75,2

ES Španija

2002

3,0

97,0

2014

1,9

98,1

FI Finska

2002

1,2

98,8

2014

1,6

98,4

FR Francija

2002

4,0

96,0

2014

4,8

95,2

GB Velika Britanija 2002

6,5

93,5

2014

9,6

90,4

GR Grčija

2002

4,1

95,9

HU Madžarska

2002

5,1

94,9

2014

5,4

94,6

IE Irska

2002

1,6

98,4

2014

4,0

96,0

IL Izrael

2002

10,0

90,0

2014

16,4

83,6

IT Italija

2002

1,2

98,8

LT Litva

2014

7,9

92,1

LU Luksemburg

2002

6,0

94,0

NL Nizozemska

2002

4,8

95,2

2014

8,2

91,8

NO Norveška

2002

2,3

97,7

2014

5,0

95,0

PL Poljska

2002

2,9

97,1

2014

0,8

99,2

PT Portugalska

2002

0,9

99,1

2014

1,9

98,1

SE Švedska

2002

2,9

97,1

2014

4,1

95,9

SI Slovenija

2002

3,0

97,0

2014

2,5

97,5

Skupaj

2002

3,9

96,1



2014

6,5

93,5

416

C25 Je bil vaš oče rojen v xx (Sloveniji oziroma v eni od republik nekdanje Jugoslavije)?

1 - da, na ozemlju današnje Slovenije

(da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije) 2 - ne

417

C25

Država



1

2

AT Avstrija

2002

85,5

14,5

2014

80,1

19,9

BE Belgija

2002

87,1

12,9

2014

80,7

19,3

CH Švica

2002

78,2

21,8

2014

65,1

34,9

CZ Češka

2002

92,8

7,2

2014

94,5

5,5

DE Nemčija

2002

86,9

13,1

2014

82,3

17,7

DK Danska

2002

93,2

6,8

2014

90,6

9,4

EE Estonija

2014

63,3

36,7

ES Španija

2002

96,1

3,9

2014

90,8

9,2

FI Finska

2002

97,0

3,0

2014

95,0

5,0

FR Francija

2002

82,1

17,9

2014

79,7

20,3

GB Velika Britanija 2002

87,3

12,7

2014

79,8

20,2

GR Grčija

2002

86,2

13,8

HU Madžarska

2002

95,1

4,9

2014

96,6

3,4

IE Irska

2002

94,2

5,8

2014

87,5

12,5

IL Izrael

2002

34,2

65,8

2014

36,0

64,0

IT Italija

2002

98,0

2,0

LT Litva

2014

91,0

9,0

LU Luksemburg

2002

55,8

44,2

NL Nizozemska

2002

91,4

8,6

2014

85,4

14,6

NO Norveška

2002

93,3

6,7

2014

86,1

13,9

PL Poljska

2002

95,8

4,2

2014

96,4

3,6

PT Portugalska

2002

96,3

3,7

2014

94,5

5,5

SE Švedska

2002

85,3

14,7

2014

82,8

17,2

SI Slovenija

2002

97,5

2,5

2014

86,5

13,5

Skupaj

2002

85,9

14,1



2014

82,1

17,9

418

C27 Je bila vaša mati rojena v xx (Sloveniji oziroma eni od republik nekdanje Jugoslavije)?

1 - da, na ozemlju današnje Slovenije

(da, v eni od drugih republik nekdanje Jugoslavije) 2 - ne

419

C27

Država



1

2

AT Avstrija

2002

84,4

15,6

2014

81,2

18,8

BE Belgija

2002

87,5

12,5

2014

80,6

19,4

CH Švica

2002

75,9

24,1

2014

63,5

36,5

CZ Češka

2002

92,8

7,2

2014

94,2

5,8

DE Nemčija

2002

88,0

12,0

2014

84,8

15,2

DK Danska

2002

93,1

6,9

2014

90,4

9,6

EE Estonija

2014

65,3

34,7

ES Španija

2002

95,7

4,3

2014

91,0

9,0

FI Finska

2002

96,7

3,3

2014

95,3

4,7

FR Francija

2002

82,8

17,2

2014

82,3

17,7

GB Velika Britanija 2002

87,6

12,4

2014

81,2

18,8

GR Grčija

2002

86,6

13,4

HU Madžarska

2002

96,1

3,9

2014

97,9

2,1

IE Irska

2002

94,2

5,8

2014

87,0

13,0

IL Izrael

2002

38,5

61,5

2014

37,5

62,5

IT Italija

2002

97,5

2,5

LT Litva

2014

94,1

5,9

LU Luksemburg

2002

54,0

46,0

NL Nizozemska

2002

90,6

9,4

2014

85,4

14,6

NO Norveška

2002

93,4

6,6

2014

87,7

12,3

PL Poljska

2002

96,2

3,8

2014

96,8

3,2

PT Portugalska

2002

96,0

4,0

2014

94,4

5,6

SE Švedska

2002

85,2

14,8

2014

82,9

17,1

SI Slovenija

2002

97,5

2,5

2014

87,2

12,8

Skupaj

2002

86,0

14,0



2014

83,0

17,0

421

3.3

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA, ESS 2012, tematska bloka

D – o osebni in družbeni blaginji in

E – o razumevanju in razvoju

demokracije; mednarodne in

medčasovne primerjave; rezultati

meritev v devetindvajsetih državah



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek



Povzetek

V tem poglavju so prikazani rezultati meritev raziskave ESS 2012, tematska bloka D

in E, v 29 državah. Prikazani rezultati nakazujejo sorodnosti in razlike v izražanju odnosa do opazovanih pojavov. Vsebinski okvir primerjav v bloku D vključuje: indikacije osebne in družbene blaginje, izražanje optimizma/pesimizma, izraze osebnega razpoloženja in zdravstvenega počutja, medčloveške povezave, odnos do dela, do okolja, do obvladovanja lastnega življenja, sprejemanje in nudenje pomoči, samouvrstitev v družbeni hirerhiji, itd. Blok E pa vsebuje vprašanja odnosa do političnega sistema, predvsem razumevanje in vrednotenje razvoja demokracije, razumevanja državljanske vloge, odnosa do volitev, razumevanja odgovornosti vlade, odnosa do izražanja skrajnih političnih stališč, itd.

Osnovni pojmi: mednarodne, meddržavne primerjave, demokracija, vloga državljana, odgovornost vlade, politične stranke, osebna blaginja, družbena blaginja, pesimizem, optimizem, svoboda odločanja, socialne povezave, socialna omrežja, solidarnost itd.

422

(1) O osebni in družbeni blaginji, ESS 2012,



tematski blok D

D1 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih opravljali delo za kakšno prostovoljno ali dobrodelno organizacijo?

1 - vsaj enkrat tedensko

2 - vsaj enkrat mesečno

3 - vsaj enkrat na tri mesece

4 - vsaj enkrat na šest mesecev

5 - še manj pogosto

6 - nikoli

Država

1

2

3

4

5

6

Al Albanija

2,1

4,2

4,9

5,4

12,4

71,1

BE Belgija

6,8

7,0

5,8

7,3

9,6

63,5

BG Bolgarija

0,7

1,0

1,1

1,6

7,7

87,9

CH Švica

18,6

12,3

6,4

5,7

10,3

46,7

CY Ciper

2,6

4,5

6,5

7,2

16,9

62,3

CZ Češka

1,2

3,1

2,1

5,0

13,1

75,5

DE Nemčija

17,8

13,0

7,1

4,5

12,0

45,6

DK Danska

12,5

9,5

5,8

6,3

10,3

55,6

EE Estonija

2,9

3,5

2,5

3,7

10,2

77,3

ES Španija

4,7

13,6

7,4

9,2

16,9

48,1

FI Finska

4,4

6,7

5,8

9,6

19,2

54,2

FR Francija

11,1

8,0

3,8

3,6

5,8

67,7

GB Velika Britanija

10,4

9,5

7,0

6,7

10,9

55,5

HU Madžarska

1,8

2,2

2,0

4,0

10,6

79,4

IE Irska

8,3

9,6

6,8

8,5

15,6

51,0

IL Izrael

9,9

7,5

4,6

5,0

9,7

63,4

IS Islandija

6,3

12,3

9,6

10,2

13,8

47,8

IT Italija

6,5

7,9

7,3

7,5

14,4

56,4

LT Litva

0,3

1,9

1,8

5,9

15,4

74,7

NL Nizozemska

20,1

12,6

5,2

6,8

9,5

45,8

NO Norveška

10,4

14,4

8,8

9,8

20,6

36,0

PL Poljska

1,9

3,2

2,4

5,5

6,3

80,6

PT Portugalska

2,1

3,1

4,5

5,9

11,1

73,3

RU Rusija

1,6

2,8

5,3

7,5

13,9

68,9

SE Švedska

5,7

7,6

4,2

3,1

17,1

62,3

SI Slovenija

5,2

7,4

5,3

7,9

7,6

66,6

SK Slovaška

1,7

4,5

4,9

7,8

21,5

59,6

UA Ukrajina

1,3

3,0

3,1

5,6

7,6

79,4

XK Kosovo

2,4

3,5

3,2

5,4

13,1

72,3

Skupaj

6,4

6,8

4,8

6,1

12,4

63,5

423



Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami.

D2 Kar zadeva mojo prihodnost, sem vedno optimističen(a).

močno

ne

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

27,1

57,5

8,1

5,6

1,7

1,97

BE Belgija

16,1

48,5

19,5

14,0

1,9

2,37

BG Bolgarija

16,1

41,1

22,2

14,8

5,8

2,53

CH Švica

23,7

60,1

10,7

5,0

0,6

1,99

CY Ciper

16,8

51,3

19,5

10,2

2,2

2,30

CZ Češka

13,8

45,8

23,9

13,2

3,4

2,46

DE Nemčija

20,1

61,3

13,3

4,7

0,6

2,04

DK Danska

28,4

52,6

11,9

6,2

0,9

1,99

EE Estonija

17,7

50,9

18,6

11,1

1,8

2,28

ES Španija

16,6

46,0

20,1

15,4

2,0

2,40

FI Finska

21,5

54,1

16,0

8,1

0,4

2,12

FR Francija

17,4

42,3

20,1

15,0

5,2

2,48

GB Velika Britanija

14,1

58,9

16,2

9,5

1,2

2,25

HU Madžarska

13,6

37,2

29,0

12,1

8,1

2,64

IE Irska

19,9

56,4

15,6

7,0

1,1

2,13

IL Izrael

28,7

43,8

20,6

5,7

1,2

2,07

IS Islandija

20,0

53,4

16,9

9,0

0,7

2,17

IT Italija

17,2

39,1

25,2

14,5

4,0

2,49

LT Litva

14,5

46,9

26,5

10,6

1,4

2,38

NL Nizozemska

14,5

53,4

18,6

13,0

0,5

2,32

NO Norveška

21,3

55,6

15,9

6,4

0,7

2,10

PL Poljska

15,0

53,6

20,5

9,8

1,1

2,28

PT Portugalska

10,5

44,3

22,1

21,0

2,2

2,60

RU Rusija

22,9

40,2

29,4

6,2

1,3

2,23

SE Švedska

21,2

55,1

19,2

3,8

0,8

2,08

SI Slovenija

23,2

50,0

19,3

6,4

1,1

2,12

SK Slovaška

19,3

40,5

28,8

10,4

1,0

2,34

UA Ukrajina

31,0

33,8

21,7

10,2

3,3

2,21

XK Kosovo

43,7

46,0

7,2

2,5

0,6

1,71

Skupaj

19,8

48,9

19,5

9,8

2,0

2,25

424

D3 Na splošno imam do sebe zelo pozitiven odnos.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

20,3

65,5

8,1

5,1

1,0

2,01

BE Belgija

12,7

56,5

20,4

9,1

1,3

2,30

BG Bolgarija

21,6

52,2

17,9

6,1

2,2

2,15

CH Švica

18,9

67,8

10,3

2,9

0,1

1,98

CY Ciper

21,6

58,3

13,9

5,0

1,3

2,06

CZ Češka

14,2

46,5

26,6

10,6

2,1

2,40

DE Nemčija

18,9

71,3

7,6

2,0

0,2

1,93

DK Danska

24,5

58,3

12,7

4,0

0,5

1,98

EE Estonija

16,3

61,5

17,4

4,1

0,7

2,11

ES Španija

21,4

64,5

9,2

4,3

0,6

1,98

FI Finska

19,0

65,0

10,6

4,7

0,6

2,03

FR Francija

16,2

46,0

23,4

11,3

3,2

2,39

GB Velika Britanija

12,6

68,0

11,3

7,4

0,6

2,16

HU Madžarska

11,3

44,8

29,6

10,0

4,3

2,51

IE Irska

19,3

64,3

11,2

4,5

0,7

2,03

IL Izrael

32,8

48,1

14,3

3,9

1,0

1,92

IS Islandija

18,7

59,0

17,3

4,3

0,7

2,09

IT Italija

18,3

61,0

13,8

5,9

0,9

2,10

LT Litva

13,0

47,4

33,7

5,5

0,5

2,33

NL Nizozemska

10,9

65,1

16,0

7,5

0,5

2,22

NO Norveška

13,1

60,0

21,0

5,6

0,4

2,20

PL Poljska

17,4

63,7

13,8

4,8

0,3

2,07

PT Portugalska

19,4

67,2

10,3

2,7

0,4

1,98

RU Rusija

25,2

48,9

22,2

3,3

0,4

2,05

SE Švedska

16,4

69,0

12,9

1,4

0,2

2,00

SI Slovenija

24,6

63,9

9,0

2,2

0,3

1,90

SK Slovaška

17,7

53,9

22,9

5,3

0,3

2,17

UA Ukrajina

28,6

42,0

20,0

7,2

2,2

2,12

XK Kosovo

41,2

43,2

12,8

2,3

0,5

1,78

Skupaj

19,4

58,0

16,4

5,3

1,0

2,11

425

D4 Včasih se počutim, kot da sem zguba.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

2,5

32,1

16,8

36,2

12,4

3,24

BE Belgija

1,7

12,7

13,6

37,4

34,6

3,90

BG Bolgarija

2,7

14,4

22,2

39,1

21,5

3,62

CH Švica

0,5

13,7

12,9

44,6

28,2

3,86

CY Ciper

1,3

11,9

14,6

40,8

31,4

3,89

CZ Češka

2,2

19,2

30,2

29,7

18,7

3,43

DE Nemčija

0,5

13,4

13,0

44,4

28,7

3,87

DK Danska

1,3

21,1

15,9

40,2

21,4

3,59

EE Estonija

2,8

40,2

22,1

26,5

8,4

2,98

ES Španija

2,1

18,4

13,6

46,5

19,4

3,63

FI Finska

9,7

51,2

16,9

17,3

4,8

2,56

FR Francija

2,3

9,3

10,0

24,2

54,2

4,19

GB Velika Britanija

2,0

22,6

14,2

45,2

16,0

3,51

HU Madžarska

2,4

10,9

21,8

36,0

28,9

3,78

IE Irska

1,0

13,7

13,6

47,2

24,4

3,80

IL Izrael

1,6

10,3

15,1

39,3

33,7

3,93

IS Islandija

1,9

19,6

18,1

42,6

17,9

3,55

IT Italija

2,2

12,5

14,0

38,0

33,4

3,88

LT Litva

1,0

11,2

24,3

45,8

17,8

3,68

NL Nizozemska

0,8

12,8

10,9

48,7

26,9

3,88

NO Norveška

1,8

24,0

15,0

43,7

15,5

3,47

PL Poljska

1,4

15,5

15,1

44,2

23,8

3,74

PT Portugalska

0,7

11,2

10,3

45,1

32,6

3,98

RU Rusija

2,9

12,2

30,6

39,8

14,4

3,51

SE Švedska

1,7

27,7

19,2

35,0

16,5

3,37

SI Slovenija

0,3

10,9

12,3

44,2

32,3

3,97

SK Slovaška

3,6

26,8

39,3

26,6

3,7

3,00

UA Ukrajina

4,7

16,8

26,1

29,3

23,0

3,49

XK Kosovo

4,0

26,7

28,3

26,8

14,3

3,21

Skupaj

2,2

18,7

18,4

38,1

22,6

3,60

426



Zdaj vam bomo našteli različne vrste razpoloženj in vas povprašali ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili. Prosimo povejte, koliko časa prejšnji teden ...

D5 … ste se počutili depresivno?

nikoli ali

ves čas

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

ali skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

29,8

54,0

12,9

3,3

1,90

BE Belgija

65,7

27,9

4,6

1,8

1,42

BG Bolgarija

52,1

36,8

7,8

3,3

1,62

CH Švica

65,1

31,2

2,6

1,1

1,40

CY Ciper

64,3

26,8

5,7

3,1

1,48

CZ Češka

47,0

41,0

9,7

2,3

1,67

DE Nemčija

63,2

30,3

4,7

1,8

1,45

DK Danska

79,8

17,2

1,5

1,5

1,25

EE Estonija

50,6

40,5

7,4

1,5

1,60

ES Španija

53,9

35,6

7,2

3,3

1,60

FI Finska

80,6

16,9

1,8

0,7

1,23

FR Francija

57,9

35,4

4,6

2,1

1,51

GB Velika Britanija

69,4

23,7

4,6

2,4

1,40

HU Madžarska

30,5

50,2

15,1

4,1

1,93

IE Irska

73,0

22,2

2,7

2,1

1,34

IL Izrael

62,3

30,8

5,3

1,6

1,46

IS Islandija

65,1

29,5

3,6

1,7

1,42

IT Italija

60,5

32,1

4,2

3,2

1,50

LT Litva

43,6

49,5

6,2

0,8

1,64

NL Nizozemska

71,3

24,6

3,1

1,0

1,34

NO Norveška

79,5

17,9

2,0

0,6

1,24

PL Poljska

55,2

34,1

7,4

3,3

1,59

PT Portugalska

58,1

31,9

7,5

2,4

1,54

RU Rusija

46,8

40,7

10,8

1,8

1,68

SE Švedska

76,0

19,8

2,6

1,6

1,30

SI Slovenija

70,7

24,6

4,1

0,6

1,35

SK Slovaška

48,4

45,7

5,0

0,9

1,58

UA Ukrajina

52,6

32,9

11,0

3,5

1,65

XK Kosovo

29,0

61,7

7,2

2,0

1,82

Skupaj

58,9

33,0

6,1

2,0

1,51

427

D6 … ste imeli občutek, da vse stvari delate s težavo?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

13,0

40,6

35,8

10,6

2,44

BE Belgija

52,8

36,0

8,6

2,5

1,61

BG Bolgarija

44,4

39,9

11,0

4,6

1,76

CH Švica

45,8

42,2

9,1

3,0

1,69

CY Ciper

61,5

29,0

7,3

2,2

1,50

CZ Češka

37,8

44,2

14,5

3,6

1,84

DE Nemčija

35,7

47,3

13,2

3,8

1,85

DK Danska

50,2

40,2

6,4

3,1

1,62

EE Estonija

33,3

43,7

18,0

4,9

1,95

ES Španija

51,7

35,9

8,3

4,1

1,65

FI Finska

61,9

30,5

5,4

2,1

1,48

FR Francija

52,8

35,0

8,2

4,0

1,63

GB Velika Britanija

49,1

36,9

10,1

3,9

1,69

HU Madžarska

36,9

39,4

18,5

5,3

1,92

IE Irska

54,7

36,4

6,1

2,8

1,57

IL Izrael

46,4

35,5

13,5

4,6

1,76

IS Islandija

51,3

38,9

8,6

1,2

1,60

IT Italija

46,1

41,0

8,6

4,3

1,71

LT Litva

49,1

42,8

7,1

0,9

1,60

NL Nizozemska

60,1

31,6

6,2

2,1

1,50

NO Norveška

65,4

30,2

3,6

0,8

1,40

PL Poljska

51,8

34,6

9,8

3,8

1,66

PT Portugalska

29,7

32,4

22,3

15,7

2,24

RU Rusija

34,5

47,6

15,9

2,1

1,85

SE Švedska

62,2

30,5

5,1

2,2

1,47

SI Slovenija

61,5

29,9

6,6

2,0

1,49

SK Slovaška

21,6

59,6

15,8

2,9

2,00

UA Ukrajina

28,2

42,7

23,1

6,0

2,07

XK Kosovo

15,5

50,4

25,6

8,6

2,27

Skupaj

44,8

39,0

12,1

4,1

1,75

428

D7 … ste imeli nemiren spanec?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

23,3

44,3

23,2

9,2

2,18

BE Belgija

42,0

37,9

14,5

5,6

1,84

BG Bolgarija

39,4

44,6

12,0

4,1

1,81

CH Švica

49,2

37,1

8,8

4,8

1,69

CY Ciper

50,4

31,2

13,0

5,5

1,74

CZ Češka

47,0

37,3

11,5

4,2

1,73

DE Nemčija

43,9

36,8

12,5

6,9

1,82

DK Danska

48,9

37,1

8,7

5,3

1,70

EE Estonija

44,1

37,2

13,6

5,1

1,80

ES Španija

45,6

38,5

11,4

4,5

1,75

FI Finska

48,1

39,8

8,7

3,5

1,67

FR Francija

44,0

31,3

15,9

8,7

1,89

GB Velika Britanija

41,6

36,5

12,6

9,2

1,90

HU Madžarska

23,8

49,1

20,7

6,5

2,10

IE Irska

54,6

34,3

7,9

3,2

1,60

IL Izrael

50,3

35,2

10,2

4,3

1,68

IS Islandija

48,3

38,2

9,5

4,0

1,69

IT Italija

48,1

34,4

10,7

6,9

1,76

LT Litva

38,2

52,7

8,4

0,7

1,72

NL Nizozemska

45,8

37,1

12,9

4,2

1,76

NO Norveška

53,3

36,7

6,6

3,4

1,60

PL Poljska

56,8

24,1

12,1

7,0

1,69

PT Portugalska

51,4

36,8

8,6

3,3

1,64

RU Rusija

39,6

39,2

17,4

3,8

1,85

SE Švedska

57,7

30,5

8,6

3,3

1,57

SI Slovenija

51,4

32,8

11,9

3,8

1,68

SK Slovaška

37,4

51,6

8,1

2,8

1,76

UA Ukrajina

37,8

37,5

17,8

6,8

1,94

XK Kosovo

33,4

49,4

13,6

3,7

1,87

Skupaj

44,7

38,3

12,1

4,9

1,77

429

D8 … ste bili srečni?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

8,8

35,1

44,2

11,9

2,59

BE Belgija

4,0

16,5

50,3

29,2

3,05

BG Bolgarija

11,1

35,9

36,2

16,8

2,59

CH Švica

2,4

16,1

48,2

33,4

3,13

CY Ciper

6,2

20,0

42,1

31,8

3,00

CZ Češka

3,6

20,1

50,7

25,6

2,98

DE Nemčija

3,8

23,1

49,5

23,6

2,93

DK Danska

4,4

21,5

47,0

27,1

2,97

EE Estonija

7,8

26,0

50,1

16,2

2,75

ES Španija

4,9

26,4

42,5

26,2

2,90

FI Finska

4,2

22,2

54,7

18,9

2,88

FR Francija

3,8

22,3

46,4

27,5

2,98

GB Velika Britanija

2,1

21,3

50,2

26,4

3,01

HU Madžarska

7,0

27,3

48,5

17,2

2,76

IE Irska

2,6

16,8

46,5

34,1

3,12

IL Izrael

6,2

29,6

44,1

20,0

2,78

IS Islandija

2,7

13,6

45,8

37,9

3,19

IT Italija

5,3

31,0

40,3

23,4

2,82

LT Litva

3,8

42,3

46,4

7,5

2,58

NL Nizozemska

3,0

14,2

48,3

34,4

3,14

NO Norveška

3,0

20,8

51,5

24,7

2,98

PL Poljska

8,5

23,8

41,1

26,5

2,86

PT Portugalska

6,1

28,9

37,8

27,2

2,86

RU Rusija

4,8

23,7

57,0

14,4

2,81

SE Švedska

3,5

19,6

44,3

32,6

3,06

SI Slovenija

1,4

13,9

58,3

26,4

3,10

SK Slovaška

3,1

24,8

47,8

24,4

2,93

UA Ukrajina

5,4

22,0

48,3

24,3

2,92

XK Kosovo

4,9

33,0

45,9

16,3

2,74

Skupaj

4,8

24,1

47,2

23,9

2,90

430

D9 … ste se počutili osamljeno?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

54,5

34,5

7,2

3,8

1,60

BE Belgija

70,4

21,4

5,4

2,8

1,41

BG Bolgarija

59,5

28,1

8,1

4,4

1,57

CH Švica

76,8

19,5

2,7

0,9

1,28

CY Ciper

67,5

23,6

5,3

3,6

1,45

CZ Češka

57,0

30,1

9,3

3,6

1,59

DE Nemčija

76,6

18,8

2,9

1,7

1,30

DK Danska

83,8

13,2

1,9

1,1

1,20

EE Estonija

63,6

26,9

6,6

2,9

1,49

ES Španija

68,1

23,4

5,2

3,3

1,44

FI Finska

77,9

17,8

2,8

1,5

1,28

FR Francija

66,4

23,4

5,9

4,3

1,48

GB Velika Britanija

74,2

20,2

3,9

1,7

1,33

HU Madžarska

56,9

28,0

10,6

4,6

1,63

IE Irska

74,3

21,3

2,6

1,8

1,32

IL Izrael

70,2

21,8

5,7

2,3

1,40

IS Islandija

77,9

19,0

2,5

0,5

1,26

IT Italija

58,6

31,2

6,3

3,9

1,55

LT Litva

54,3

38,5

6,3

0,9

1,54

NL Nizozemska

78,0

17,5

3,3

1,2

1,28

NO Norveška

81,4

16,4

1,5

0,7

1,22

PL Poljska

70,9

19,1

5,8

4,2

1,43

PT Portugalska

70,5

22,1

5,2

2,2

1,39

RU Rusija

52,5

32,6

12,5

2,4

1,65

SE Švedska

75,4

19,9

3,1

1,6

1,31

SI Slovenija

78,2

16,0

4,2

1,6

1,29

SK Slovaška

57,8

34,7

5,7

1,8

1,52

UA Ukrajina

46,6

32,9

14,7

5,8

1,80

XK Kosovo

52,7

40,5

5,4

1,3

1,55

Skupaj

67,3

24,5

5,8

2,5

1,44

431

D10 … ste uživali v življenju?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

16,0

31,2

38,8

14,0

2,51

BE Belgija

4,0

17,8

48,2

30,0

3,04

BG Bolgarija

9,2

33,0

38,2

19,6

2,68

CH Švica

2,8

17,8

43,1

36,3

3,13

CY Ciper

7,9

23,8

38,6

29,7

2,90

CZ Češka

10,9

25,9

41,7

21,5

2,74

DE Nemčija

6,2

28,1

40,6

25,1

2,84

DK Danska

3,2

19,2

41,9

35,7

3,10

EE Estonija

5,7

25,7

50,3

18,4

2,81

ES Španija

9,9

31,1

37,2

21,7

2,71

FI Finska

3,2

20,9

50,7

25,1

2,98

FR Francija

3,0

14,8

43,5

38,6

3,18

GB Velika Britanija

3,2

21,4

43,6

31,8

3,04

HU Madžarska

10,5

35,4

40,5

13,7

2,57

IE Irska

2,7

17,7

44,8

34,8

3,12

IL Izrael

6,4

29,7

43,0

21,0

2,79

IS Islandija

2,4

18,1

46,2

33,2

3,10

IT Italija

15,2

36,8

28,2

19,7

2,52

LT Litva

3,6

41,1

47,1

8,2

2,60

NL Nizozemska

4,0

13,4

46,1

36,5

3,15

NO Norveška

1,8

12,0

42,2

44,0

3,28

PL Poljska

8,2

19,9

36,7

35,2

2,99

PT Portugalska

8,6

36,5

34,1

20,8

2,67

RU Rusija

4,9

29,0

53,6

12,5

2,74

SE Švedska

5,0

24,9

40,2

29,8

2,95

SI Slovenija

1,8

15,2

55,7

27,2

3,08

SK Slovaška

2,3

25,6

44,8

27,3

2,97

UA Ukrajina

7,4

27,1

46,5

19,0

2,77

XK Kosovo

8,8

39,8

39,5

11,9

2,54

Skupaj

6,0

25,4

43,3

25,3

2,88

432

D11 … ste bili žalostni?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

15,0

66,1

13,6

5,3

2,09

BE Belgija

55,3

37,9

5,0

1,7

1,53

BG Bolgarija

38,8

48,3

8,8

4,1

1,78

CH Švica

57,6

38,3

3,4

0,7

1,47

CY Ciper

45,4

41,8

8,8

4,0

1,71

CZ Češka

47,6

40,4

9,2

2,8

1,67

DE Nemčija

63,4

31,3

3,9

1,5

1,43

DK Danska

70,9

26,2

2,1

0,9

1,33

EE Estonija

42,1

49,3

6,9

1,7

1,68

ES Španija

41,2

47,9

7,6

3,3

1,73

FI Finska

75,0

22,7

1,6

0,7

1,28

FR Francija

49,2

44,7

4,1

2,0

1,59

GB Velika Britanija

55,1

39,2

4,1

1,6

1,52

HU Madžarska

34,7

50,9

10,7

3,7

1,83

IE Irska

63,8

31,7

3,1

1,4

1,42

IL Izrael

51,4

40,9

5,5

2,1

1,58

IS Islandija

61,9

34,3

2,9

0,8

1,43

IT Italija

38,0

53,2

5,8

3,1

1,74

LT Litva

27,5

65,0

7,2

0,4

1,80

NL Nizozemska

58,8

36,4

3,3

1,5

1,48

NO Norveška

73,4

24,0

1,7

1,0

1,30

PL Poljska

55,8

32,4

7,5

4,2

1,60

PT Portugalska

47,3

43,0

7,7

2,0

1,64

RU Rusija

30,0

53,7

14,1

2,2

1,89

SE Švedska

65,6

31,2

2,0

1,3

1,39

SI Slovenija

59,1

34,9

4,6

1,4

1,48

SK Slovaška

36,5

57,7

4,7

1,1

1,70

UA Ukrajina

25,5

51,3

18,2

5,0

2,03

XK Kosovo

25,7

62,0

9,7

2,6

1,89

Skupaj

49,1

42,2

6,5

2,2

1,62

433

D12 … se nekako niste mogli spraviti v pogon?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

BE Belgija

58,1

34,6

5,5

1,8

1,51

BG Bolgarija

57,1

33,1

7,3

2,5

1,55

CH Švica

68,4

26,1

4,0

1,5

1,39

CY Ciper

67,1

26,4

5,0

1,5

1,41

CZ Češka

27,5

53,5

14,5

4,5

1,96

DE Nemčija

60,1

32,9

5,5

1,6

1,49

DK Danska

60,6

33,0

4,6

1,8

1,48

EE Estonija

47,0

41,7

9,1

2,2

1,67

ES Španija

47,9

43,0

5,9

3,2

1,64

FI Finska

51,1

41,5

5,0

2,4

1,59

FR Francija

72,7

22,0

3,6

1,7

1,34

GB Velika Britanija

55,8

34,8

6,6

2,8

1,56

HU Madžarska

39,5

42,5

13,8

4,2

1,83

IE Irska

60,9

33,2

3,7

2,1

1,47

IL Izrael

64,1

26,7

6,9

2,4

1,48

IS Islandija

64,8

29,0

4,4

1,7

1,43

IT Italija

40,6

47,5

7,8

4,1

1,76

LT Litva

36,3

57,4

5,7

0,7

1,71

NL Nizozemska

48,0

40,4

8,7

2,9

1,66

NO Norveška

63,4

31,9

3,5

1,2

1,42

PL Poljska

55,7

31,7

8,9

3,7

1,61

PT Portugalska

43,4

44,6

9,8

2,2

1,71

RU Rusija

36,7

47,3

13,7

2,4

1,82

SE Švedska

55,5

36,2

6,6

1,7

1,54

SI Slovenija

54,8

35,4

7,7

2,2

1,57

SK Slovaška

30,1

59,5

8,3

2,2

1,83

UA Ukrajina

29,0

44,2

21,2

5,7

2,04

XK Kosovo

29,4

57,0

11,5

2,1

1,87

Skupaj

50,7

38,9

7,9

2,5

1,62

434



Prosimo povejte še, koliko časa v preteklem tednu ste …

D13 … imeli veliko energije?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

10,5

34,5

41,9

13,1

2,58

BE Belgija

12,7

35,4

38,7

13,2

2,52

BG Bolgarija

12,8

31,6

37,2

18,5

2,61

CH Švica

5,2

22,4

47,5

24,9

2,92

CY Ciper

7,3

25,1

32,8

34,8

2,95

CZ Češka

4,2

27,1

49,0

19,7

2,84

DE Nemčija

7,0

27,0

46,4

19,5

2,78

DK Danska

8,6

30,8

43,8

16,8

2,69

EE Estonija

9,0

31,3

46,5

13,3

2,64

ES Španija

22,5

42,6

24,0

10,9

2,23

FI Finska

8,1

37,9

45,2

8,9

2,55

FR Francija

7,3

29,6

40,0

23,1

2,79

GB Velika Britanija

14,9

37,4

35,8

11,9

2,45

HU Madžarska

16,7

35,7

37,4

10,2

2,41

IE Irska

6,3

31,1

41,5

21,1

2,77

IL Izrael

7,8

30,3

43,4

18,5

2,73

IS Islandija

9,0

31,9

46,2

13,0

2,63

IT Italija

10,8

36,6

33,6

18,9

2,61

LT Litva

7,3

40,8

46,0

5,8

2,50

NL Nizozemska

9,1

24,3

48,5

18,2

2,76

NO Norveška

6,6

34,6

45,3

13,5

2,66

PL Poljska

10,9

27,9

37,1

24,1

2,74

PT Portugalska

15,4

36,4

29,3

18,9

2,52

RU Rusija

6,0

31,0

53,7

9,3

2,66

SE Švedska

10,3

34,4

38,4

16,9

2,62

SI Slovenija

3,8

17,5

58,3

20,4

2,95

SK Slovaška

8,2

35,1

40,1

16,7

2,65

UA Ukrajina

6,9

29,1

46,8

17,2

2,74

XK Kosovo

7,4

37,7

40,9

14,0

2,62

Skupaj

9,5

32,1

42,0

16,4

2,65

435

D14 … občutili tesnobo?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

40,0

46,3

10,8

2,9

1,77

BE Belgija

30,2

54,3

11,9

3,6

1,89

BG Bolgarija

17,9

62,2

15,0

5,0

2,07

CH Švica

36,3

53,6

7,4

2,7

1,77

CY Ciper

29,4

42,5

17,5

10,7

2,10

CZ Češka

59,7

29,9

7,8

2,6

1,53

DE Nemčija

80,8

16,0

2,3

0,9

1,23

DK Danska

78,7

18,9

1,5

0,9

1,25

EE Estonija

40,9

46,7

10,5

1,9

1,73

ES Španija

65,5

27,1

4,6

2,7

1,44

FI Finska

66,1

30,0

3,0

0,9

1,39

FR Francija

29,9

54,6

10,5

5,0

1,90

GB Velika Britanija

54,8

38,0

4,9

2,4

1,55

HU Madžarska

28,7

53,4

13,9

4,0

1,93

IE Irska

57,2

36,2

4,7

1,9

1,51

IL Izrael

67,6

26,4

4,5

1,5

1,40

IS Islandija

64,0

29,9

4,3

1,9

1,44

IT Italija

43,6

40,1

9,7

6,5

1,79

LT Litva

32,1

59,4

7,8

0,7

1,77

NL Nizozemska

31,4

56,1

9,3

3,1

1,84

NO Norveška

81,8

15,8

2,2

0,2

1,21

PL Poljska

60,5

28,2

8,2

3,2

1,54

PT Portugalska

40,4

47,0

9,5

3,1

1,75

RU Rusija

29,1

48,3

20,2

2,4

1,96

SE Švedska

61,1

33,2

4,6

1,1

1,46

SI Slovenija

72,0

22,4

4,6

1,0

1,35

SK Slovaška

44,5

45,7

8,4

1,4

1,67

UA Ukrajina

23,7

47,8

22,3

6,2

2,11

XK Kosovo

60,4

30,9

7,2

1,6

1,50

Skupaj

49,1

39,6

8,6

2,7

1,65

436



Prosimo povejte še, koliko časa v preteklem tednu ste …

D15 … bili mirni in spokojni?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AL Albanija

5,9

32,4

46,1

15,6

2,71

BE Belgija

9,4

28,3

46,4

15,9

2,69

BG Bolgarija

10,1

28,4

45,0

16,5

2,68

CH Švica

5,8

23,8

48,8

21,7

2,86

CY Ciper

9,7

30,9

33,9

25,6

2,75

CZ Češka

3,4

17,5

52,2

26,9

3,03

DE Nemčija

5,0

18,5

53,5

23,1

2,95

DK Danska

4,4

15,8

46,0

33,8

3,09

EE Estonija

6,1

23,8

53,0

17,1

2,81

ES Španija

9,3

34,3

38,5

18,0

2,65

FI Finska

5,3

27,8

52,7

14,2

2,76

FR Francija

10,4

35,0

39,4

15,3

2,60

GB Velika Britanija

9,3

35,9

40,8

14,1

2,60

HU Madžarska

4,5

29,5

52,2

13,7

2,75

IE Irska

5,2

29,0

41,6

24,2

2,85

IL Izrael

7,4

30,4

42,4

19,8

2,75

IS Islandija

2,5

16,8

52,8

27,8

3,06

IT Italija

10,1

32,8

38,0

19,2

2,66

LT Litva

4,8

34,5

50,1

10,5

2,66

NL Nizozemska

5,1

18,6

52,2

24,0

2,95

NO Norveška

3,2

16,6

52,1

28,1

3,05

PL Poljska

11,4

30,3

37,1

21,2

2,68

PT Portugalska

8,4

40,9

31,6

19,1

2,61

RU Rusija

5,5

29,3

56,2

9,0

2,69

SE Švedska

5,0

18,0

46,0

31,0

3,03

SI Slovenija

3,7

15,8

56,4

24,1

3,01

SK Slovaška

2,9

22,6

53,2

21,2

2,93

UA Ukrajina

5,6

26,6

48,7

19,1

2,81

XK Kosovo

4,6

34,2

42,2

19,0

2,76

Skupaj

6,4

27,1

46,7

19,8

2,80

437



Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami.

D16 Občutek imam, da lahko svobodno odločam o tem, kako naj živim svoje življenje.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

30,4

53,2

7,7

8,1

0,7

1,95

BE Belgija

37,0

49,0

8,7

4,6

0,7

1,83

BG Bolgarija

30,1

40,8

16,3

9,9

2,9

2,15

CH Švica

33,0

54,9

8,1

3,6

0,4

1,83

CY Ciper

28,3

36,3

16,5

15,4

3,6

2,30

CZ Češka

20,6

44,2

22,1

9,9

3,1

2,31

DE Nemčija

26,1

58,1

10,5

4,5

0,8

1,96

DK Danska

36,4

47,5

10,1

4,9

1,1

1,87

EE Estonija

28,9

50,4

13,1

6,5

1,0

2,00

ES Španija

22,1

46,8

17,1

12,3

1,6

2,25

FI Finska

41,3

44,4

8,7

4,9

0,7

1,79

FR Francija

47,8

38,3

7,1

5,6

1,1

1,74

GB Velika Britanija

32,4

53,4

7,4

6,1

0,7

1,89

HU Madžarska

21,4

44,6

23,0

7,3

3,6

2,27

IE Irska

34,1

50,8

8,6

5,6

0,9

1,89

IL Izrael

38,0

42,4

14,4

4,7

0,5

1,87

IS Islandija

38,7

47,5

8,7

3,9

1,2

1,81

IT Italija

33,6

42,6

12,9

9,3

1,5

2,02

LT Litva

16,5

50,6

26,3

6,1

0,5

2,23

NL Nizozemska

34,9

52,5

7,6

4,3

0,5

1,83

NO Norveška

41,0

48,5

7,5

2,5

0,5

1,73

PL Poljska

26,2

54,4

12,6

6,0

0,7

2,01

PT Portugalska

18,7

56,5

15,2

8,5

1,0

2,17

RU Rusija

28,3

43,6

23,3

4,4

0,4

2,05

SE Švedska

26,7

57,8

12,1

2,9

0,5

1,93

SI Slovenija

31,5

51,5

11,7

4,2

1,0

1,92

SK Slovaška

27,6

44,2

20,2

6,7

1,3

2,10

UA Ukrajina

33,3

34,3

21,6

8,2

2,7

2,13

XK Kosovo

43,7

40,2

11,9

3,4

0,8

1,77

Skupaj

30,9

47,8

13,8

6,3

1,2

1,99

438

D17 V svojem vsakodnevnem življenju imam zelo malo možnosti pokazati svoje prave sposobnosti.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

12,2

46,3

15,2

24,1

2,2

2,58

BE Belgija

6,5

26,5

18,9

40,5

7,6

3,16

BG Bolgarija

6,0

26,9

27,7

31,9

7,5

3,08

CH Švica

4,0

18,7

16,6

48,9

11,9

3,46

CY Ciper

9,7

33,4

27,2

24,3

5,3

2,82

CZ Češka

4,6

24,0

33,1

29,0

9,2

3,14

DE Nemčija

2,6

15,6

18,0

50,1

13,6

3,56

DK Danska

3,3

12,4

13,2

48,5

22,5

3,74

EE Estonija

5,5

26,5

29,4

33,1

5,5

3,07

ES Španija

7,1

32,6

22,1

32,5

5,6

2,97

FI Finska

4,3

20,5

25,8

42,1

7,3

3,28

FR Francija

10,7

39,7

19,5

21,3

8,8

2,78

GB Velika Britanija

3,5

24,0

20,6

44,4

7,5

3,29

HU Madžarska

6,1

32,0

28,8

22,8

10,3

2,99

IE Irska

4,7

26,0

20,8

38,0

10,5

3,23

IL Izrael

8,9

21,3

23,2

32,0

14,6

3,22

IS Islandija

2,4

14,2

20,8

50,3

12,3

3,56

IT Italija

5,8

22,6

17,1

42,5

12,0

3,32

LT Litva

2,8

28,4

38,0

27,8

2,9

2,99

NL Nizozemska

2,4

14,1

14,4

56,4

12,7

3,63

NO Norveška

2,0

10,8

15,3

53,0

18,9

3,76

PL Poljska

4,7

29,2

23,2

36,9

6,1

3,11

PT Portugalska

6,9

36,4

23,9

29,2

3,7

2,86

RU Rusija

6,0

26,8

38,8

24,7

3,7

2,93

SE Švedska

4,5

22,7

20,3

39,7

12,9

3,34

SI Slovenija

4,4

22,0

21,5

39,7

12,4

3,34

SK Slovaška

5,1

25,5

34,2

30,3

4,9

3,04

UA Ukrajina

10,6

29,7

33,7

21,8

4,1

2,79

XK Kosovo

16,7

37,4

22,8

16,8

6,3

2,59

Skupaj

5,8

25,6

24,2

35,5

8,9

3,16

439

D18 Skoraj vsak dan se počutim izpolnjenega s tem kar počnem.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

13,7

62,9

13,1

8,5

1,8

2,22

BE Belgija

13,5

63,1

17,2

5,4

0,8

2,17

BG Bolgarija

19,8

46,8

18,6

12,0

2,8

2,31

CH Švica

21,0

68,5

8,5

2,0

0,1

1,92

CY Ciper

17,8

51,7

19,5

8,9

2,2

2,26

CZ Češka

14,0

52,2

22,5

9,3

2,0

2,33

DE Nemčija

16,7

69,0

11,2

2,6

0,4

2,01

DK Danska

27,7

56,3

10,4

4,1

1,6

1,96

EE Estonija

10,0

55,6

22,2

10,7

1,5

2,38

ES Španija

10,5

53,1

20,8

14,5

1,2

2,43

FI Finska

13,5

60,7

19,2

5,7

0,9

2,20

FR Francija

19,3

55,5

18,1

6,1

1,0

2,14

GB Velika Britanija

10,5

61,5

18,4

8,7

0,9

2,28

HU Madžarska

19,0

46,2

23,4

7,9

3,5

2,31

IE Irska

16,4

57,4

16,9

8,5

0,8

2,20

IL Izrael

24,4

44,9

20,3

8,2

2,2

2,19

IS Islandija

12,8

62,5

18,4

5,7

0,5

2,19

IT Italija

20,1

55,8

16,1

6,7

1,3

2,13

LT Litva

9,2

59,2

24,6

6,4

0,6

2,30

NL Nizozemska

9,4

65,5

16,3

8,2

0,6

2,25

NO Norveška

16,2

66,1

13,4

3,8

0,5

2,06

PL Poljska

16,1

56,6

17,7

8,3

1,3

2,22

PT Portugalska

11,0

57,0

18,3

12,6

1,2

2,36

RU Rusija

11,3

35,9

39,8

12,1

0,9

2,55

SE Švedska

14,8

72,9

10,4

1,8

0,2

2,00

SI Slovenija

16,1

56,5

18,0

8,1

1,4

2,22

SK Slovaška

11,4

47,2

28,7

11,8

1,0

2,44

UA Ukrajina

21,5

44,0

22,3

10,1

2,2

2,28

XK Kosovo

22,4

50,8

19,5

6,5

0,8

2,13

Skupaj

15,7

56,0

19,1

7,9

1,2

2,23

440

D19 Kadar gredo stvari v mojem življenju narobe, ponavadi potrebujem precej časa, da pridem spet k sebi.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

14,3

52,0

10,0

19,7

4,0

2,47

BE Belgija

5,2

19,8

18,1

47,0

9,9

3,37

BG Bolgarija

9,4

30,1

30,5

25,4

4,6

2,86

CH Švica

3,6

15,7

17,0

48,9

14,9

3,56

CY Ciper

6,2

22,9

23,5

32,7

14,7

3,27

CZ Češka

4,1

21,4

31,8

28,5

14,1

3,27

DE Nemčija

2,5

16,0

20,7

47,7

13,0

3,53

DK Danska

2,3

9,8

13,3

54,8

19,9

3,80

EE Estonija

4,3

24,0

21,9

41,5

8,3

3,26

ES Španija

3,9

25,4

22,4

42,1

6,2

3,21

FI Finska

2,9

12,1

16,0

57,1

11,8

3,63

FR Francija

8,8

23,0

13,3

35,3

19,6

3,34

GB Velika Britanija

3,2

19,6

14,2

52,9

10,0

3,47

HU Madžarska

4,7

18,5

29,5

31,3

16,0

3,35

IE Irska

2,8

19,2

20,4

47,5

10,1

3,43

IL Izrael

4,6

16,6

24,1

37,2

17,4

3,46

IS Islandija

3,2

14,3

18,2

53,1

11,1

3,54

IT Italija

5,8

22,9

19,8

38,9

12,7

3,30

LT Litva

1,9

24,5

38,3

32,1

3,1

3,10

NL Nizozemska

3,6

15,5

16,7

55,1

9,0

3,50

NO Norveška

1,1

9,2

16,7

55,9

17,1

3,79

PL Poljska

3,8

20,9

19,5

47,2

8,6

3,36

PT Portugalska

3,9

23,8

23,2

44,4

4,8

3,22

RU Rusija

4,4

20,1

37,0

34,3

4,1

3,14

SE Švedska

2,0

12,3

21,8

49,3

14,5

3,62

SI Slovenija

4,8

22,1

23,8

40,7

8,6

3,26

SK Slovaška

5,8

21,3

35,8

31,3

5,8

3,10

UA Ukrajina

8,1

25,5

33,8

25,7

7,0

2,98

XK Kosovo

13,8

39,5

25,3

14,7

6,7

2,61

Skupaj

4,7

20,8

23,1

40,8

10,5

3,32

441



Prosimo povejte, v kolikšni meri...

D20 … se v življenju učite novih stvari?

sploh ne

v zelo veliki meri

0

1

2

3

4

5

6

Država

0

1

2

3

4

5

6

AL Albanija

4,4

3,6

8,2

17,4

16,5

21,5

28,4

4,16

BE Belgija

1,8

3,3

5,1

13,9

29,0

33,3

13,6

4,19

BG Bolgarija

4,9

8,3

10,3

19,3

21,7

18,5

16,9

3,68

CH Švica

1,7

1,5

5,4

14,0

29,2

31,5

16,7

4,29

CY Ciper

5,2

8,4

9,6

22,2

17,6

18,7

18,4

3,68

CZ Češka

1,3

5,3

12,0

14,3

31,3

25,6

10,2

3,87

DE Nemčija

1,2

1,6

4,6

15,9

27,1

30,0

19,6

4,34

DK Danska

1,2

1,3

2,5

10,4

25,6

35,9

23,1

4,58

EE Estonija

8,3

6,1

7,5

17,6

20,9

21,7

17,8

3,73

ES Španija

2,4

1,6

4,7

14,3

21,8

29,1

26,1

4,43

FI Finska

1,1

0,9

3,4

15,4

35,9

34,2

9,2

4,23

FR Francija

0,8

1,1

3,6

12,4

29,6

33,4

19,1

4,46

GB Velika Britanija

1,7

2,0

6,4

14,7

25,7

30,6

18,8

4,28

HU Madžarska

12,0

8,8

10,2

18,6

15,9

17,8

16,8

3,38

IE Irska

2,5

2,6

6,2

17,3

25,0

21,9

24,6

4,24

IL Izrael

4,5

1,8

5,0

11,7

19,6

27,4

29,9

4,42

IS Islandija

1,1

0,9

3,0

14,3

26,9

36,1

17,6

4,44

IT Italija

1,6

1,4

3,2

12,8

18,4

29,0

33,6

4,67

LT Litva

1,4

5,6

9,6

16,8

27,8

22,5

16,2

3,96

NL Nizozemska

2,1

3,0

5,3

13,8

25,5

33,4

16,9

4,26

NO Norveška

0,2

0,6

2,0

8,5

24,4

41,7

22,5

4,72

PL Poljska

6,5

7,4

6,0

17,5

23,4

22,7

16,5

3,78

PT Portugalska

1,7

3,3

9,2

17,4

25,7

22,2

20,6

4,11

RU Rusija

6,0

6,0

8,3

19,8

23,2

19,2

17,6

3,76

SE Švedska

1,2

1,1

4,8

14,3

31,4

32,1

15,0

4,30

SI Slovenija

3,7

3,0

6,0

16,9

21,4

24,3

24,6

4,21

SK Slovaška

1,3

5,3

9,1

17,9

23,9

22,3

20,2

4,05

UA Ukrajina

7,2

6,9

11,6

20,0

26,5

17,1

10,6

3,45

XK Kosovo

2,1

3,3

7,2

15,2

20,0

19,2

33,1

4,37

Skupaj

3,3

3,7

6,7

15,8

24,8

26,4

19,3

4,12

442

D21 …imate občutek, da ljudje v vaši soseski pomagajo drug drugemu?

sploh ne

v zelo veliki meri

0

1

2

3

4

5

6

Država

0

1

2

3

4

5

6

AL Albanija

20,2

8,0

12,1

21,8

13,2

10,6

14,2

2,88

BE Belgija

4,2

5,0

11,3

19,6

27,8

23,9

8,3

3,67

BG Bolgarija

6,2

7,3

11,0

20,3

21,4

18,1

15,7

3,60

CH Švica

2,5

3,6

8,6

14,0

26,7

32,5

12,1

4,05

CY Ciper

7,8

8,6

10,8

19,3

18,6

20,3

14,6

3,52

CZ Češka

2,1

7,2

19,8

19,3

31,4

16,3

3,9

3,35

DE Nemčija

2,9

4,2

9,8

20,1

24,2

27,3

11,6

3,87

DK Danska

1,5

4,2

9,0

19,3

23,5

28,7

13,9

4,01

EE Estonija

8,0

8,0

11,6

23,8

20,3

17,5

10,9

3,37

ES Španija

6,1

5,8

13,4

24,0

20,6

18,0

12,0

3,49

FI Finska

2,8

5,9

14,0

24,6

27,0

19,6

6,1

3,50

FR Francija

7,4

5,0

14,1

20,0

20,4

22,8

10,4

3,51

GB Velika Britanija

3,0

4,6

10,3

22,1

25,9

23,4

10,7

3,76

HU Madžarska

2,2

2,6

6,1

16,8

22,6

27,4

22,3

4,27

IE Irska

2,4

2,8

7,0

16,4

23,5

24,6

23,4

4,23

IL Izrael

9,6

5,6

9,4

21,8

19,3

16,7

17,7

3,56

IS Islandija

0,4

0,8

2,7

11,0

29,7

41,5

13,9

4,49

IT Italija

8,1

6,8

14,3

23,4

17,7

15,1

14,6

3,39

LT Litva

1,7

7,1

13,7

28,0

26,5

16,7

6,3

3,46

NL Nizozemska

3,6

3,7

8,6

16,5

26,4

30,2

11,1

3,93

NO Norveška

1,2

1,9

5,8

17,9

27,6

33,4

12,2

4,18

PL Poljska

5,9

7,6

12,2

24,6

23,8

17,5

8,4

3,39

PT Portugalska

1,3

4,0

11,2

24,5

29,3

20,5

9,1

3,75

RU Rusija

7,4

7,3

14,2

23,8

20,6

17,2

9,5

3,32

SE Švedska

2,1

3,6

8,4

17,2

27,2

28,6

12,9

4,01

SI Slovenija

4,6

5,3

11,0

20,5

21,0

22,5

15,1

3,76

SK Slovaška

3,4

8,7

13,7

27,5

27,3

14,8

4,7

3,30

UA Ukrajina

4,2

6,8

14,2

29,3

22,5

15,4

7,7

3,36

XK Kosovo

5,5

7,2

12,5

18,5

16,2

18,5

21,6

3,74

Skupaj

4,6

5,5

11,2

21,2

23,7

21,7

12,0

3,67

443

D22 … imate občutek, da imajo ljudje do vas spoštljiv odnos?

sploh ne

v zelo veliki meri

0

1

2

3

4

5

6

Država

0

1

2

3

4

5

6

AL Albanija

2,6

1,8

3,5

9,1

16,4

25,5

41,1

4,75

BE Belgija

1,0

0,9

2,8

11,8

29,5

42,7

11,3

4,41

BG Bolgarija

0,9

2,7

4,7

15,5

23,5

30,1

22,6

4,39

CH Švica

0,3

0,5

1,3

5,6

19,9

52,9

19,5

4,81

CY Ciper

1,6

2,0

3,4

12,2

16,7

33,6

30,5

4,63

CZ Češka

1,1

3,2

11,7

17,1

37,4

23,6

5,9

3,81

DE Nemčija

0,7

0,4

2,6

9,7

22,3

47,8

16,5

4,62

DK Danska

0,1

0,2

0,8

4,3

16,6

54,6

23,4

4,94

EE Estonija

1,3

1,7

4,9

18,4

26,9

29,4

17,3

4,25

ES Španija

0,6

0,9

1,8

8,0

15,8

37,1

35,8

4,92

FI Finska

0,4

0,9

2,1

14,7

33,0

41,4

7,5

4,33

FR Francija

0,8

0,8

2,8

11,4

21,9

43,4

19,0

4,59

GB Velika Britanija

0,7

1,4

3,5

11,6

28,8

38,2

15,8

4,44

HU Madžarska

1,2

1,4

4,4

15,0

25,2

31,0

21,9

4,42

IE Irska

0,6

1,0

2,9

11,2

22,9

34,1

27,3

4,66

IL Izrael

0,8

0,7

1,5

8,9

22,5

30,8

34,8

4,83

IS Islandija

0,1

0,1

1,7

10,0

23,0

49,0

16,0

4,67

IT Italija

1,6

0,8

2,9

9,1

22,0

31,1

32,4

4,72

LT Litva

0,7

1,9

6,4

22,5

32,4

24,6

11,6

4,04

NL Nizozemska

0,9

1,4

1,9

9,1

23,3

46,9

16,6

4,60

NO Norveška

0,2

0,9

4,0

14,4

58,7

21,8

4,96

PL Poljska

0,4

1,4

3,7

16,5

29,2

34,6

14,4

4,34

PT Portugalska

0,1

0,2

1,8

7,9

24,1

30,1

35,8

4,89

RU Rusija

0,6

1,7

4,9

20,5

25,2

26,9

20,2

4,30

SE Švedska

0,2

0,5

1,4

8,4

25,8

48,7

15,0

4,65

SI Slovenija

0,8

0,8

2,7

11,9

23,3

38,8

21,7

4,59

SK Slovaška

1,0

3,3

11,4

26,5

30,2

21,1

6,6

3,71

UA Ukrajina

0,9

1,6

6,9

28,2

30,1

20,0

12,3

3,94

XK Kosovo

0,7

2,2

4,8

10,0

14,9

23,3

44,0

4,83

Skupaj

0,8

1,3

3,7

13,1

24,6

35,9

20,6

4,50

444



Prosimo povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjimi trditvami.

D23 Na splošno imam občutek, da je to, kar v življenju počnem, pomembno in koristno.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

26,9

63,8

6,3

2,8

0,3

1,86

BE Belgija

18,4

67,3

10,6

3,1

0,5

2,00

BG Bolgarija

18,0

51,7

20,4

7,1

2,8

2,25

CH Švica

24,5

66,0

7,7

1,3

0,5

1,87

CY Ciper

32,1

55,2

10,4

1,9

0,4

1,83

CZ Češka

14,4

54,1

25,6

5,0

0,9

2,24

DE Nemčija

16,6

66,9

13,8

2,4

0,3

2,03

DK Danska

35,4

52,9

6,8

2,1

2,8

1,84

EE Estonija

17,8

61,3

16,5

3,7

0,8

2,08

ES Španija

21,4

60,3

14,2

3,5

0,7

2,02

FI Finska

20,9

62,8

14,1

2,0

0,2

1,98

FR Francija

26,1

60,6

10,6

2,3

0,5

1,91

GB Velika Britanija

18,2

66,5

11,0

3,7

0,5

2,02

HU Madžarska

19,5

46,5

24,4

6,5

3,1

2,27

IE Irska

25,7

60,2

9,6

3,4

1,1

1,94

IL Izrael

31,5

47,1

14,9

4,9

1,7

1,98

IS Islandija

21,9

66,9

8,8

2,0

0,4

1,92

IT Italija

22,8

63,8

11,0

1,8

0,6

1,94

LT Litva

13,8

57,0

24,7

3,9

0,6

2,20

NL Nizozemska

17,5

69,8

9,2

3,3

0,2

1,99

NO Norveška

21,6

66,7

9,6

1,5

0,6

1,93

PL Poljska

21,8

62,0

12,7

2,9

0,6

1,99

PT Portugalska

17,7

67,4

11,3

3,0

0,7

2,02

RU Rusija

16,4

45,0

32,3

5,4

0,9

2,29

SE Švedska

16,7

66,9

13,6

2,2

0,5

2,03

SI Slovenija

24,2

59,8

12,2

2,6

1,1

1,97

SK Slovaška

19,5

54,9

20,5

4,5

0,7

2,12

UA Ukrajina

21,9

40,7

26,8

8,2

2,4

2,28

XK Kosovo

34,9

52,0

10,4

2,0

0,7

1,82

Skupaj

21,4

58,8

15,2

3,6

1,0

2,04

445

D24 Glede na to, kako stojijo stvari, je težko biti optimist, kar zadeva prihodnost sveta.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

12,3

46,8

18,3

20,5

2,1

2,53

BE Belgija

12,2

38,1

22,3

24,4

3,0

2,68

BG Bolgarija

18,8

38,6

24,9

15,6

2,1

2,43

CH Švica

7,2

34,2

26,5

27,2

4,9

2,88

CY Ciper

24,9

44,0

18,2

11,6

1,4

2,21

CZ Češka

9,9

34,2

28,9

21,0

6,0

2,79

DE Nemčija

7,7

41,0

26,6

22,3

2,4

2,71

DK Danska

4,8

26,3

27,6

34,4

6,9

3,12

EE Estonija

11,7

39,2

25,5

20,5

3,1

2,64

ES Španija

17,4

44,2

18,7

18,1

1,7

2,43

FI Finska

6,3

30,9

26,9

32,3

3,6

2,96

FR Francija

20,2

47,8

17,7

10,7

3,6

2,30

GB Velika Britanija

6,3

34,2

21,3

33,7

4,4

2,96

HU Madžarska

15,1

32,7

28,7

15,2

8,2

2,69

IE Irska

10,2

34,7

21,1

28,4

5,6

2,85

IL Izrael

14,0

30,3

28,5

20,2

6,9

2,76

IS Islandija

4,7

24,1

30,8

35,3

5,1

3,12

IT Italija

21,3

38,3

20,5

17,7

2,2

2,41

LT Litva

8,5

32,7

39,0

17,5

2,2

2,72

NL Nizozemska

4,1

31,0

22,3

38,0

4,5

3,08

NO Norveška

3,3

23,3

30,9

37,9

4,6

3,17

PL Poljska

8,7

39,0

27,5

21,8

3,0

2,71

PT Portugalska

20,3

54,2

16,0

8,2

1,4

2,16

RU Rusija

14,8

35,2

34,2

13,8

2,1

2,53

SE Švedska

5,6

26,0

30,3

31,5

6,7

3,08

SI Slovenija

20,2

49,5

16,8

11,6

1,9

2,26

SK Slovaška

10,6

40,1

34,9

13,2

1,2

2,54

UA Ukrajina

23,9

36,8

27,4

9,7

2,3

2,30

XK Kosovo

27,3

39,2

21,1

9,8

2,6

2,21

Skupaj

12,5

36,8

25,6

21,4

3,7

2,67

446

D25 Veliko stvari je, v katerih menim, da sem dober(a).

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

13,9

63,3

13,1

9,1

0,6

2,19

BE Belgija

10,2

63,3

20,2

6,0

0,4

2,23

BG Bolgarija

18,6

56,9

18,4

4,8

1,4

2,14

CH Švica

18,4

71,8

7,6

2,1

0,1

1,94

CY Ciper

28,5

60,2

9,5

1,4

0,4

1,85

CZ Češka

13,7

53,1

27,9

4,3

1,0

2,26

DE Nemčija

15,1

73,5

9,3

1,8

0,3

1,99

DK Danska

27,0

63,7

6,8

2,1

0,4

1,85

EE Estonija

13,3

66,3

15,5

4,7

0,3

2,12

ES Španija

17,9

70,4

9,4

2,1

0,2

1,96

FI Finska

13,6

64,4

17,1

4,4

0,5

2,14

FR Francija

20,0

58,5

14,6

6,0

0,9

2,09

GB Velika Britanija

10,4

71,2

13,0

5,2

0,2

2,13

HU Madžarska

13,5

49,6

25,4

9,0

2,5

2,37

IE Irska

21,4

67,1

9,3

1,8

0,4

1,93

IL Izrael

33,5

52,4

11,5

2,0

0,6

1,84

IS Islandija

13,9

70,5

12,7

2,8

0,1

2,05

IT Italija

21,2

67,7

9,6

1,6

-

1,92

LT Litva

11,5

58,3

24,9

5,1

0,3

2,24

NL Nizozemska

6,6

63,4

24,0

5,8

0,2

2,29

NO Norveška

13,2

72,5

12,3

1,9

0,2

2,03

PL Poljska

15,1

62,4

17,6

3,9

1,0

2,13

PT Portugalska

20,2

70,4

7,7

1,6

0,2

1,91

RU Rusija

8,0

33,8

39,1

17,4

1,7

2,71

SE Švedska

16,5

70,2

11,5

1,6

0,3

1,99

SI Slovenija

15,2

67,6

14,1

2,3

0,8

2,06

SK Slovaška

18,4

54,2

23,9

3,4

0,1

2,12

UA Ukrajina

15,3

43,8

27,2

12,2

1,5

2,41

XK Kosovo

27,9

49,5

17,2

4,1

1,4

2,02

Skupaj

16,7

61,3

16,7

4,7

0,6

2,11

447

D26 Za večino ljudi v xx (Sloveniji) se življenje spreminja na slabše, ne na boljše.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

23,8

49,9

11,8

12,8

1,7

2,19

BE Belgija

18,5

52,0

16,9

12,1

0,5

2,24

BG Bolgarija

51,9

38,3

7,4

1,8

0,7

1,61

CH Švica

5,6

34,4

31,2

26,2

2,5

2,86

CY Ciper

46,5

39,0

11,1

3,2

0,2

1,72

CZ Češka

26,0

39,2

24,6

8,6

1,6

2,21

DE Nemčija

11,5

50,4

24,4

12,8

0,8

2,41

DK Danska

2,9

25,7

28,3

37,2

5,9

3,17

EE Estonija

17,8

40,6

22,5

16,7

2,4

2,45

ES Španija

43,9

46,8

6,2

2,6

0,5

1,69

FI Finska

6,1

26,7

32,3

32,2

2,7

2,99

FR Francija

38,8

49,8

7,5

3,6

0,4

1,77

GB Velika Britanija

14,2

50,5

21,3

13,2

0,8

2,36

HU Madžarska

40,0

38,4

15,0

4,8

1,8

1,90

IE Irska

23,5

46,7

16,6

12,1

1,0

2,20

IL Izrael

18,9

33,5

26,5

15,5

5,6

2,55

IS Islandija

5,5

31,2

33,8

27,3

2,2

2,89

IT Italija

44,7

47,7

5,1

2,4

0,1

1,66

LT Litva

20,8

41,8

28,1

9,0

0,3

2,26

NL Nizozemska

7,9

48,0

24,3

19,0

0,7

2,56

NO Norveška

1,0

12,2

24,5

55,5

6,8

3,55

PL Poljska

33,2

44,7

13,1

7,9

1,1

1,99

PT Portugalska

52,3

43,2

3,7

0,7

0,0

1,53

RU Rusija

20,5

37,5

29,8

11,4

0,9

2,35

SE Švedska

2,8

25,2

34,4

32,6

5,1

3,12

SI Slovenija

38,1

50,1

8,7

2,6

0,6

1,77

SK Slovaška

30,6

49,7

15,7

3,4

0,5

1,93

UA Ukrajina

34,9

39,1

18,6

6,2

1,3

2,00

XK Kosovo

41,9

36,0

14,8

5,1

2,2

1,90

Skupaj

24,6

40,6

19,6

13,5

1,7

2,27

448

D27 Čutim navezanost na ljudi v moji soseščini.

močno

sploh ne

soglašam

soglašam

niti - niti

ne soglašam

soglašam

1

2

3

4

5

Država

1

2

3

4

5

AL Albanija

21,0

58,7

11,0

7,8

1,4

2,10

BE Belgija

12,5

48,6

21,2

14,8

3,0

2,47

BG Bolgarija

20,2

45,6

23,4

7,2

3,6

2,28

CH Švica

13,4

52,5

21,0

11,6

1,6

2,36

CY Ciper

12,9

43,1

25,0

13,1

5,8

2,56

CZ Češka

9,7

40,3

36,2

11,4

2,4

2,57

DE Nemčija

11,7

54,3

22,8

9,2

2,0

2,35

DK Danska

11,3

45,7

22,6

16,8

3,5

2,55

EE Estonija

9,8

45,8

27,3

13,9

3,2

2,55

ES Španija

17,5

54,4

19,3

7,6

1,2

2,21

FI Finska

9,9

46,1

27,5

13,1

3,3

2,54

FR Francija

18,7

43,0

19,6

12,8

6,0

2,44

GB Velika Britanija

4,7

45,1

27,5

20,0

2,6

2,71

HU Madžarska

26,4

40,4

21,3

8,6

3,2

2,22

IE Irska

16,4

50,7

19,0

11,6

2,3

2,33

IL Izrael

18,2

43,9

22,8

11,4

3,7

2,38

IS Islandija

27,3

60,4

9,6

2,5

0,3

1,88

IT Italija

12,5

46,4

26,5

11,5

3,1

2,46

LT Litva

5,9

40,3

37,4

14,7

1,6

2,66

NL Nizozemska

7,9

49,9

23,9

15,5

2,8

2,55

NO Norveška

12,6

59,1

15,8

11,0

1,5

2,30

PL Poljska

18,1

48,8

19,5

11,2

2,5

2,31

PT Portugalska

12,6

58,3

20,2

7,8

1,2

2,27

RU Rusija

9,3

38,8

36,7

13,3

1,9

2,60

SE Švedska

10,6

56,5

24,1

7,6

1,2

2,32

SI Slovenija

10,3

48,8

22,2

15,3

3,4

2,53

SK Slovaška

27,1

49,0

18,7

4,8

0,5

2,03

UA Ukrajina

19,7

44,4

25,3

8,3

2,4

2,29

XK Kosovo

41,5

45,6

9,8

2,5

0,6

1,75

Skupaj

14,9

48,0

23,4

11,2

2,5

2,38

449

D28 V kolikšni meri si vzamete čas, da počnete stvari, ki jih zares želite početi?

Odgovorite s pomočjo lestvice na kartici, kjer 0 pomeni - sploh nič, 10 pa - v celoti.

sploh nič

v celoti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

3,0 0,3 2,5 2,7 5,0 16,3 9,2 14,0 21,2 5,4 20,5 6,91

BE Belgija

0,9 1,1 4,0 5,2 5,5 11,6 14,6 22,8 23,0 7,3 4,1 6,42

BG Bolgarija

1,9 2,0 3,4 7,4 7,0 14,1 10,1 16,9 15,0 8,5 13,8 6,43

CH Švica

0,4 0,3 2,3 3,8 4,4 10,2 11,7 22,9 25,8 10,5 7,6 6,93

CY Ciper

1,9 1,7 3,5 5,3 5,0 10,9 9,7 16,7 20,9 12,4 11,9 6,73

CZ Češka

0,2 0,6 0,6 2,6 4,1 10,9 11,4 20,2 20,6 13,3 15,5 7,31

DE Nemčija

0,7 0,7 3,0 7,0 5,6 10,5 10,7 18,7 23,6 8,8 10,7 6,73

DK Danska

0,4 0,4 1,2 2,3 4,1 8,1 9,9 20,0 29,6 12,9 11,2 7,31

EE Estonija

1,3 0,8 2,3 6,4 6,1 15,9 12,8 19,9 17,4 6,0 11,2 6,49

ES Španija

1,9 1,4 4,6 7,4 7,1 15,9 12,4 16,7 16,1 6,0 10,4 6,19

FI Finska

0,4 0,9 2,0 4,6 4,1 7,6 11,5 21,5 29,6 13,5 4,3 6,94

FR Francija

0,9 0,9 3,6 5,6 6,9 15,5 14,9 18,6 20,3 6,0 6,9 6,34

GB Velika Britanija

1,1 1,6 4,3 7,6 6,8 13,8 14,1 19,0 18,8 7,3 5,6 6,19

HU Madžarska

1,3 0,8 1,8 4,4 3,9 12,9 12,6 19,6 19,1 8,6 15,0 6,90

IE Irska

1,3 0,8 3,6 5,5 9,0 17,1 14,2 19,1 18,0 5,2 6,1 6,17

IL Izrael

2,9 1,5 2,5 3,9 4,3 12,3 11,3 13,9 17,2 14,9 15,2 6,86

IS Islandija

0,4 0,7 2,4 4,5 4,8 10,5 13,0 27,1 24,4 7,2 4,9 6,69

IT Italija

1,2 1,5 3,1 3,4 5,3 13,5 16,2 18,3 20,7 4,2 12,6 6,62

LT Litva

0,5 0,9 1,7 4,6 6,0 11,8 14,8 19,1 20,5 11,5 8,5 6,77

NL Nizozemska

0,8 0,8 1,9 4,1 6,0 8,6 11,0 23,8 29,2 8,0 5,8 6,80

NO Norveška

0,3 0,6 2,1 5,0 5,0 10,0 12,0 22,5 25,9 9,5 7,2 6,83

PL Poljska

1,1 1,5 3,2 6,2 6,8 13,7 8,9 16,4 20,2 9,6 12,4 6,62

PT Portugalska

0,4 1,0 1,7 3,2 6,5 18,1 17,7 21,2 16,9 7,6 5,7 6,46

RU Rusija

2,2 1,6 4,8 8,3 8,2 18,4 13,4 14,2 14,2 5,7 8,9 5,95

SE Švedska

0,5 0,2 1,7 5,1 5,3 10,0 10,4 23,2 26,0 10,7 6,9 6,89

SI Slovenija

0,7 0,2 2,0 5,4 5,2 15,3 12,5 20,7 20,2 7,3 10,4 6,69

SK Slovaška

0,1 0,7 1,3 3,2 3,9 10,7 13,0 22,4 23,1 11,4 10,3 7,07

UA Ukrajina

2,4 2,6 4,0 9,5 6,3 18,3 12,8 16,6 13,8 6,8 6,7 5,89

XK Kosovo

0,4 0,3 1,8 3,9 5,0 13,6 12,8 17,9 16,8 7,5 19,9 7,07

Skupaj

1,1 1,0 2,7 5,3 5,8 13,1 12,5 19,2 20,7 8,8 9,8 6,63

450

D29 V kolikšni meri čutite, da vas ljudje, ki ste jim blizu, cenijo?

Odgovorite z isto lestvico.

sploh nič

v celoti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,0 0,1 0,2 1,4 1,0 2,2 3,7 7,4 16,0 11,1 56,0 8,52

BE Belgija

0,2 0,2 0,6 0,9 1,0 5,5 8,1 22,5 35,4 15,5 10,2 7,72

BG Bolgarija

1,7 1,4 3,6 5,4 6,2 12,2 9,1 14,1 15,8 9,1 21,5 8,36

CH Švica

0,1 0,3 0,3 1,1 1,2 7,3 8,4 23,0 31,9 16,1 10,3 8,26

CY Ciper

0,3 0,5 2,2 3,3 3,9 9,8 9,3 15,3 17,5 13,7 24,2 8,76

CZ Češka

0,7 0,7 1,1 2,2 4,6 13,3 13,3 21,2 23,4 10,8 8,6 7,28

DE Nemčija

0,1 0,1 0,3 0,8 2,1 6,8 7,6 16,7 24,9 13,1 27,5 8,31

DK Danska

0,2 0,3 0,1 0,5 0,9 4,0 4,8 17,5 34,4 21,7 15,6 8,48

EE Estonija

0,8 0,3 1,4 2,4 3,1 10,6 9,9 18,2 21,6 13,7 18,0 7,62

ES Španija

0,2 0,3 0,7 1,3 2,6 7,2 10,1 19,6 26,4 14,1 17,5 7,82

FI Finska

0,1

-

0,3 0,6 0,9 4,0 6,1 20,0 36,8 23,0 8,2 7,78

FR Francija

0,3 0,1 0,4 0,4 1,5 7,1 11,3 25,5 30,1 11,5 11,8 7,95

GB Velika Britanija

0,2

-

0,7 1,7 3,3 9,5 10,8 20,7 29,3 14,2 9,6 7,48

HU Madžarska

0,7 0,4 1,5 3,1 3,8 10,7 8,6 13,7 20,9 12,1 24,5 7,49

IE Irska

0,5 0,2 0,8 2,6 4,5 10,8 11,0 18,7 23,9 12,6 14,5 7,45

IL Izrael

2,0 0,3 0,5 1,2 2,6 7,3 6,8 13,8 23,5 17,1 24,9 8,25

IS Islandija

-

0,1 0,3 1,5 2,3 4,0 8,4 20,6 34,8 18,9 9,2 7,79

IT Italija

0,4 0,1 0,6 1,9 3,5 7,4 10,5 18,4 25,4 12,2 19,5 7,40

LT Litva

0,2 0,3 0,8 3,3 4,9 12,9 12,6 19,4 23,2 12,3 10,0 7,80

NL Nizozemska

0,1

-

0,2 0,7 0,8 2,8 6,7 25,7 38,0 15,8 9,4 7,91

NO Norveška

0,2 0,1 0,4 0,7 1,7 5,1 8,5 26,3 35,0 14,1 7,9 8,44

PL Poljska

0,6 0,4 0,5 1,4 2,3 8,9 9,5 17,1 22,2 13,3 23,8 7,99

PT Portugalska

0,1 0,3 0,6 2,0 4,1 13,2 14,5 20,0 21,7 10,8 12,7 7,44

RU Rusija

0,2 0,8 1,6 2,9 3,9 15,2 11,4 16,7 18,2 9,0 20,2 7,10

SE Švedska

0,1 0,1 0,4 1,7 2,2 7,4 11,0 26,1 28,0 13,3 9,9 8,10

SI Slovenija

0,7 0,2 0,6 1,9 3,4 11,2 10,7 17,6 26,2 11,6 15,8 7,73

SK Slovaška

0,4 0,4 1,6 2,7 5,6 12,4 15,1 22,8 18,8 13,3 6,8 7,54

UA Ukrajina

0,7 1,2 2,0 4,5 6,8 15,4 9,8 18,7 15,9 8,6 16,4 7,35

XK Kosovo

0,5 0,4 1,0 1,4 2,8 6,9 7,1 10,9 11,9 9,6 47,6 7,96

Skupaj

0,5 0,3 0,9 2,0 3,1 9,0 9,6 19,0 25,0 13,4 17,1 7,84

451

D30 Kako težko ali lahko se spopadate z večjimi težavami, na katere naletite v vašem življenju? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - izjemno težko, 10 pa - povsem lahko.

izjemno težko

izjemno lahko

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

15,6 3,1 8,3 9,6 8,2 19,7 7,8 9,5 8,9 2,6 6,8 4,55

BE Belgija

1,3 0,7 2,6 6,5 9,3 19,6 18,4 24,8 13,1 2,9 0,7 5,83

BG Bolgarija

5,4 2,6 5,3 8,7 11,3 23,8 13,7 12,8 8,9 3,2 4,4 5,19

CH Švica

1,0 0,5 2,4 5,9 8,5 20,5 16,1 20,1 18,3 5,0 1,7 6,05

CY Ciper

0,8 1,8 4,0 5,7 6,5 21,2 13,7 19,8 15,7 7,0 3,8 6,06

CZ Češka

2,3 2,8 4,2 10,6 15,5 26,5 15,7 13,5 6,9 1,5 0,4 4,99

DE Nemčija

1,8 1,2 3,2 7,4 7,4 18,8 14,7 19,9 18,0 5,2 2,3 5,95

DK Danska

1,0 0,6 1,4 3,3 4,7 14,0 10,0 23,4 26,8 11,5 3,3 6,77

EE Estonija

2,4 1,6 4,3 7,2 8,4 24,2 17,2 18,3 11,4 2,9 2,1 5,56

ES Španija

2,9 2,4 4,7 10,2 10,4 26,0 15,9 13,5 8,8 3,1 2,2 5,24

FI Finska

0,6 0,3 1,0 2,8 5,0 9,1 11,3 27,0 30,7 10,5 1,9 6,91

FR Francija

1,3 1,5 3,7 6,8 11,5 25,4 17,1 19,1 10,2 1,8 1,7 5,54

GB Velika Britanija

0,8 0,9 1,8 4,3 6,6 17,1 13,1 22,5 21,2 8,0 3,7 6,44

HU Madžarska

4,6 2,8 6,0 7,1 7,2 24,3 14,6 16,4 12,6 2,6 1,8 5,31

IE Irska

1,3 0,6 1,4 4,7 7,1 19,2 16,7 23,3 17,3 6,0 2,4 6,22

IL Izrael

2,6 1,4 2,4 3,7 3,8 12,9 14,1 18,6 23,7 9,1 7,6 6,60

IS Islandija

0,5 0,5 2,3 4,0 6,3 12,6 12,2 24,4 26,1 8,8 2,1 6,60

IT Italija

4,0 1,7 4,9 8,5 10,4 27,1 15,9 15,2 9,3 1,2 1,8 5,19

LT Litva

0,9 2,0 4,4 7,1 9,9 20,0 19,8 18,5 12,7 3,2 1,4 5,65

NL Nizozemska

0,8 0,8 2,7 3,7 7,6 15,3 17,4 29,4 19,0 2,6 0,7 6,17

NO Norveška

0,2 0,3 1,2 4,2 8,4 23,0 14,3 24,0 18,0 4,9 1,4 6,20

PL Poljska

1,3 0,9 2,8 5,0 4,9 17,2 12,6 21,2 20,7 8,0 5,4 6,43

PT Portugalska

0,7 2,5 5,6 10,8 12,8 31,2 15,5 9,6 8,1 2,2 0,9 5,08

RU Rusija

1,6 1,3 2,8 6,6 9,9 24,4 15,6 15,1 13,7 5,4 3,7 5,83

SE Švedska

0,5 0,4 1,6 4,4 6,0 18,9 16,2 24,8 19,4 5,5 2,2 6,33

SI Slovenija

1,5 1,1 2,1 4,7 5,2 21,3 12,3 23,4 16,8 6,5 5,1 6,28

SK Slovaška

0,9 1,7 3,2 7,2 8,9 21,1 18,9 19,6 13,5 3,6 1,4 5,76

UA Ukrajina

2,2 3,2 4,8 8,6 8,1 25,1 15,4 15,2 10,5 4,4 2,6 5,44

XK Kosovo

6,1 4,4 5,0 6,9 9,4 19,1 12,5 14,1 10,6 4,4 7,4 5,41

Skupaj

2,1 1,6 3,4 6,4 8,3 20,7 15,0 19,2 15,6 4,9 2,8 5,86

452



Kolikšen del časa na splošno bi dejali, da ...

D31 … vas zanima to, kar počnete?

sploh nič

ves čas

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,0 0,1 0,2 1,4 1,0 2,2 3,7 7,4 16,0 11,1 56,0 8,81

BE Belgija

0,2 0,2 0,6 0,9 1,0 5,5 8,1 22,5 35,4 15,5 10,2 7,66

BG Bolgarija

1,7 1,4 3,6 5,4 6,2 12,2 9,1 14,1 15,8 9,1 21,5 6,87

CH Švica

0,1 0,3 0,3 1,1 1,2 7,3 8,4 23,0 31,9 16,1 10,3 7,60

CY Ciper

0,3 0,5 2,2 3,3 3,9 9,8 9,3 15,3 17,5 13,7 24,2 7,48

CZ Češka

0,7 0,7 1,1 2,2 4,6 13,3 13,3 21,2 23,4 10,8 8,6 6,94

DE Nemčija

0,1 0,1 0,3 0,8 2,1 6,8 7,6 16,7 24,9 13,1 27,5 8,00

DK Danska

0,2 0,3 0,1 0,5 0,9 4,0 4,8 17,5 34,4 21,7 15,6 8,03

EE Estonija

0,8 0,3 1,4 2,4 3,1 10,6 9,9 18,2 21,6 13,7 18,0 7,39

ES Španija

0,2 0,3 0,7 1,3 2,6 7,2 10,1 19,6 26,4 14,1 17,5 7,62

FI Finska

0,1

-

0,3 0,6 0,9 4,0 6,1 20,0 36,8 23,0 8,2 7,86

FR Francija

0,3 0,1 0,4 0,4 1,5 7,1 11,3 25,5 30,1 11,5 11,8 7,53

GB Velika Britanija

0,2

-

0,7 1,7 3,3 9,5 10,8 20,7 29,3 14,2 9,6 7,35

HU Madžarska

0,7 0,4 1,5 3,1 3,8 10,7 8,6 13,7 20,9 12,1 24,5 7,50

IE Irska

0,5 0,2 0,8 2,6 4,5 10,8 11,0 18,7 23,9 12,6 14,5 7,27

IL Izrael

2,0 0,3 0,5 1,2 2,6 7,3 6,8 13,8 23,5 17,1 24,9 7,80

IS Islandija

-

0,1 0,3 1,5 2,3 4,0 8,4 20,6 34,8 18,9 9,2 7,69

IT Italija

0,4 0,1 0,6 1,9 3,5 7,4 10,5 18,4 25,4 12,2 19,5 7,58

LT Litva

0,2 0,3 0,8 3,3 4,9 12,9 12,6 19,4 23,2 12,3 10,0 7,04

NL Nizozemska

0,1

-

0,2 0,7 0,8 2,8 6,7 25,7 38,0 15,8 9,4 7,80

NO Norveška

0,2 0,1 0,4 0,7 1,7 5,1 8,5 26,3 35,0 14,1 7,9 7,56

PL Poljska

0,6 0,4 0,5 1,4 2,3 8,9 9,5 17,1 22,2 13,3 23,8 7,71

PT Portugalska

0,1 0,3 0,6 2,0 4,1 13,2 14,5 20,0 21,7 10,8 12,7 7,15

RU Rusija

0,2 0,8 1,6 2,9 3,9 15,2 11,4 16,7 18,2 9,0 20,2 7,17

SE Švedska

0,1 0,1 0,4 1,7 2,2 7,4 11,0 26,1 28,0 13,3 9,9 7,42

SI Slovenija

0,7 0,2 0,6 1,9 3,4 11,2 10,7 17,6 26,2 11,6 15,8 7,36

SK Slovaška

0,4 0,4 1,6 2,7 5,6 12,4 15,1 22,8 18,8 13,3 6,8 6,84

UA Ukrajina

0,7 1,2 2,0 4,5 6,8 15,4 9,8 18,7 15,9 8,6 16,4 6,82

XK Kosovo

0,5 0,4 1,0 1,4 2,8 6,9 7,1 10,9 11,9 9,6 47,6 8,28

Skupaj

0,5 0,3 0,9 2,0 3,1 9,0 9,6 19,0 25,0 13,4 17,1 7,49

453

D32 … vas prevzame to, kar počnete?

sploh nič

ves čas

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,6 0,1 0,5 0,5 1,1 4,0 4,1 8,0 16,7 12,6 50,7 8,61

BE Belgija

0,2 0,3 0,6 1,1 1,4 5,7 9,2 20,3 34,5 16,7 10,0 7,62

BG Bolgarija

1,5 0,8 3,1 4,2 5,0 12,1 7,5 14,1 16,3 12,6 22,9 7,16

CH Švica

0,3 0,1 0,3 1,1 1,7 7,1 9,7 21,0 31,7 15,8 11,1 7,58

CY Ciper

0,4 0,5 1,2 3,6 3,2 9,2 7,5 14,7 19,2 15,4 25,1 7,64

CZ Češka

0,7 0,5 1,2 2,8 4,8 13,4 14,5 21,4 21,3 10,6 8,9 6,89

DE Nemčija

0,3 0,2 0,4 1,2 2,5 7,1 9,9 18,9 30,8 15,0 13,8 7,61

DK Danska

0,3 0,2 0,2 0,2 1,2 4,1 4,8 16,5 36,1 22,3 14,0 8,01

EE Estonija

0,7 0,4 0,8 2,1 3,1 9,7 8,3 15,9 23,8 15,7 19,5 7,57

ES Španija

0,4 0,3 0,4 1,1 2,0 5,9 9,3 17,1 26,0 17,6 19,9 7,83

FI Finska

0,1 0,0 0,6 0,8 1,4 4,2 8,1 22,3 35,5 21,1 6,0 7,68

FR Francija

0,1 0,1 0,5 1,0 2,8 7,4 12,3 22,2 31,0 10,2 12,5 7,46

GB Velika Britanija

0,2 0,2 1,2 2,1 5,6 11,1 12,9 20,7 25,3 13,1 7,5 7,05

HU Madžarska

0,6 0,8 1,5 2,8 3,9 9,6 7,3 14,4 20,2 14,0 25,0 7,58

IE Irska

0,5 0,3 0,8 2,9 5,2 10,4 12,3 17,6 21,8 13,3 15,1 7,24

IL Izrael

1,7 0,4 0,5 1,4 2,6 8,1 8,3 15,0 23,5 16,8 21,9 7,68

IS Islandija

0,1 0,1 0,9 1,9 2,8 6,3 9,8 21,6 31,2 15,4 9,9 7,47

IT Italija

0,6 0,1 0,6 2,0 2,7 8,5 9,4 17,7 25,2 12,3 20,8 7,62

LT Litva

0,1 0,4 1,5 2,9 5,4 12,7 12,4 18,1 20,3 14,7 11,3 7,07

NL Nizozemska

0,1 0,1 0,2 0,3 0,7 2,2 5,5 23,2 40,1 18,2 9,4 7,90

NO Norveška

0,4 0,7 2,4 4,9 7,0 14,5 15,1 20,8 21,0 8,4 4,9 6,49

PL Poljska

0,6 0,3 0,7 1,3 1,4 7,9 7,2 16,7 22,2 15,8 25,9 7,89

PT Portugalska

0,2 0,2 0,8 1,9 4,1 13,5 15,0 19,4 21,9 11,6 11,3 7,10

RU Rusija

0,2 0,3 1,5 3,0 4,9 13,8 9,2 15,5 18,6 11,3 21,7 7,32

SE Švedska

0,9 0,3 3,5 5,3 5,9 14,7 16,0 20,2 18,5 8,3 6,4 6,45

SI Slovenija

0,5 0,2 1,0 3,0 3,5 12,4 10,7 19,8 25,5 9,7 13,6 7,18

SK Slovaška

0,5 0,5 1,7 3,6 5,3 16,0 15,3 19,4 16,9 13,1 7,6 6,73

UA Ukrajina

0,6 0,9 2,1 4,6 5,8 16,7 11,7 15,7 15,0 9,9 17,0 6,85

XK Kosovo

0,2 0,5 0,9 1,3 2,1 6,4 4,6 10,5 12,0 13,1 48,5 8,47

Skupaj

0,5 0,3 1,1 2,3 3,5 9,7 10,1 18,0 24,2 14,0 16,2 7,41



454

D33 … ste navdušeni nad tem, kar počnete?

sploh nič

ves čas

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,9 0,3 0,6 1,3 0,9 5,1 4,1 7,3 17,6 13,2 47,7 8,47

BE Belgija

0,2 0,2 0,6 1,3 1,7 7,2 9,2 23,1 33,2 15,1 8,1 7,48

BG Bolgarija

2,6 2,0 4,3 5,3 4,9 14,0 9,3 12,6 13,9 11,6 19,5 6,70

CH Švica

0,2 0,1 0,5 1,7 1,5 6,9 10,0 21,3 31,3 15,4 11,1 7,56

CY Ciper

0,8 0,8 1,4 3,2 3,4 10,3 8,5 15,4 17,3 16,0 23,1 7,49

CZ Češka

0,4 0,4 0,9 2,0 5,8 15,1 16,5 20,3 19,8 11,2 7,6 6,83

DE Nemčija

0,1 0,3 0,8 2,6 3,4 10,5 11,2 19,9 28,5 11,0 11,6 7,26

DK Danska

0,3 0,3 0,6 1,5 2,3 8,2 9,9 23,0 28,9 14,9 10,0 7,42

EE Estonija

1,0 0,7 1,7 2,9 3,6 11,4 11,0 16,8 22,2 13,7 15,0 7,18

ES Španija

0,7 0,5 0,5 2,0 2,6 7,9 10,0 17,4 24,5 15,4 18,5 7,59

FI Finska

0,2 0,2 0,5 1,0 1,5 4,8 10,2 23,5 33,0 19,7 5,4 7,55

FR Francija

0,4 0,3 0,7 2,0 3,5 12,5 14,9 20,9 25,7 9,5 9,7 7,08

GB Velika Britanija

0,1 0,1 1,2 2,7 3,3 11,6 12,9 20,8 25,8 13,2 8,3 7,13

HU Madžarska

1,1 1,2 2,4 3,0 4,7 11,3 10,1 14,8 17,8 12,7 21,0 7,20

IE Irska

0,4 0,4 1,2 2,8 4,8 11,2 11,7 17,1 22,3 13,6 14,5 7,22

IL Izrael

2,6 0,2 1,2 2,6 3,8 9,5 9,7 17,8 19,3 14,9 18,2 7,27

IS Islandija

-

0,1 0,4 1,1 1,3 5,1 7,3 22,0 35,2 20,0 7,5 7,69

IT Italija

1,1 0,4 0,7 2,8 3,0 9,5 11,8 17,8 22,0 13,9 17,1 7,37

LT Litva

0,4 0,4 1,6 4,2 5,1 11,7 13,7 16,8 20,3 13,7 12,1 7,01

NL Nizozemska

0,1 0,1 0,3 0,3 0,8 3,7 8,7 26,7 37,1 15,6 6,7 7,67

NO Norveška

0,2 0,6 1,8 2,8 5,7 14,3 15,8 23,6 22,0 8,4 4,8 6,67

PL Poljska

0,7 0,7 1,1 1,9 2,9 9,4 10,3 15,9 20,2 15,6 21,3 7,55

PT Portugalska

0,2 0,7 1,0 2,7 5,0 14,9 15,8 18,5 20,0 10,4 10,7 6,91

RU Rusija

0,3 0,7 1,9 3,4 5,1 15,9 11,7 15,2 16,1 11,2 18,6 7,07

SE Švedska

0,9 0,3 2,0 3,3 4,4 12,3 14,5 24,0 22,4 8,4 7,6 6,79

SI Slovenija

0,9 0,2 0,8 3,4 3,5 13,3 9,3 18,2 23,9 12,3 14,3 7,19

SK Slovaška

0,4 1,3 1,2 5,2 9,9 17,5 16,4 17,0 15,6 8,9 6,5 6,34

UA Ukrajina

0,8 1,5 3,2 5,0 6,9 17,0 10,7 15,9 14,0 10,3 14,7 6,63

XK Kosovo

0,6 0,6 0,9 1,8 2,1 7,0 7,1 8,9 13,1 11,1 46,7 8,29

Skupaj

0,7 0,6 1,3 2,7 3,9 11,0 11,4 18,5 22,8 12,9 14,3 7,21

455

D34 Kako pogosto na običajen dan opazite in cenite svet okrog sebe?

nikoli

vselej

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

3,6 0,6 1,5 2,1 2,7 10,4 9,1 8,8 14,2 8,1 39,0 7,65

BE Belgija

0,4 0,3 0,9 0,9 3,1 8,3 14,7 29,3 29,3 8,3 4,4 7,06

BG Bolgarija

1,5 1,4 3,6 5,2 4,9 12,1 11,0 13,9 15,9 11,0 19,6 6,90

CH Švica

0,1 0,1 0,5 0,8 1,7 7,6 9,4 20,0 32,4 15,0 12,1 7,61

CY Ciper

-

0,2 0,9 1,2 2,5 5,1 9,7 14,3 25,2 18,5 22,3 7,91

CZ Češka

0,1 0,2 1,0 2,8 6,3 11,8 15,8 20,3 20,8 10,8 10,1 6,96

DE Nemčija

0,1 0,1 0,7 1,8 2,8 8,0 10,9 19,5 26,1 12,2 17,8 7,56

DK Danska

0,2 0,2 0,4 1,2 3,1 9,2 11,5 21,5 28,7 13,7 10,3 7,39

EE Estonija

0,3 0,2 0,7 2,2 2,8 9,8 12,0 18,6 20,3 12,7 20,3 7,51

ES Španija

0,5 0,3 1,5 2,3 3,1 12,0 15,0 20,3 21,7 9,9 13,3 7,10

FI Finska

0,1 0,1 0,4 1,3 2,3 4,9 10,5 20,4 31,9 18,8 9,2 7,61

FR Francija

0,3 0,2 0,3 1,3 2,1 9,4 13,0 24,2 29,0 10,4 9,7 7,31

GB Velika Britanija

0,8 0,8 2,4 4,6 5,5 12,3 11,7 18,3 18,9 12,6 12,1 6,87

HU Madžarska

0,5 0,7 1,9 3,8 4,4 15,4 13,5 19,5 21,4 8,1 10,8 6,80

IE Irska

1,2 0,7 3,7 5,9 8,8 14,7 12,3 16,2 14,7 9,3 12,4 6,48

IL Izrael

0,6 0,0 0,3 0,6 1,3 5,2 9,7 15,1 22,9 14,3 30,0 8,09

IS Islandija

-

-

0,5 2,4 3,6 10,0 11,9 21,7 27,2 13,7 9,1 7,27

IT Italija

1,5 0,3 1,1 3,0 3,9 12,6 14,7 21,9 21,0 7,6 12,6 6,93

LT Litva

0,6 0,5 2,6 5,0 5,8 13,0 13,9 19,2 21,6 10,4 7,2 6,66

NL Nizozemska

0,3 0,2 0,7 1,0 2,0 6,6 12,1 34,9 31,2 7,6 3,4 7,14

NO Norveška

0,1 0,2 1,1 1,7 3,9 9,8 13,1 24,9 26,7 10,8 7,9 7,14

PL Poljska

0,9 0,6 1,1 3,2 2,7 10,3 10,5 17,5 24,9 12,7 15,4 7,29

PT Portugalska

0,4 0,5 1,2 2,8 5,5 15,3 20,5 20,7 16,1 8,4 8,6 6,69

RU Rusija

0,9 0,5 2,2 5,6 7,3 18,8 15,5 16,4 17,2 7,7 8,1 6,40

SE Švedska

0,4 0,2 0,4 2,8 4,6 12,2 12,9 24,5 24,6 8,1 9,1 7,00

SI Slovenija

0,2 0,2 1,5 2,9 4,8 21,1 13,2 18,8 18,9 7,7 10,8 6,76

SK Slovaška

0,3 0,3 1,2 2,2 5,5 11,8 15,2 20,4 22,5 10,6 9,9 6,99

UA Ukrajina

0,5 0,8 1,1 3,3 4,7 11,2 11,6 18,3 17,2 12,0 19,3 7,24

XK Kosovo

0,9 0,5 0,3 1,4 2,5 8,6 9,0 13,6 18,3 12,1 32,8 7,91

Skupaj

0,6 0,4 1,3 2,7 4,1 11,0 12,6 19,8 22,6 11,1 13,8 7,16

456

D35 V kolikšni meri imate občutek, da se vaše življenje odvija v želeni smeri?

Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - sploh nič in 10 - v celoti.

sploh nič

celoti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,9 0,1 0,8 2,0 2,2 10,1 8,4 13,9 21,0 9,3 30,4 7,70

BE Belgija

1,1 0,6 1,3 2,7 2,9 12,0 14,7 25,3 25,5 9,4 4,3 6,81

BG Bolgarija

3,8 1,8 3,9 5,6 6,5 12,6 9,9 12,5 17,5 10,4 15,7 6,52

CH Švica

1,1 0,7 2,2 2,6 2,5 11,0 10,6 22,0 26,8 11,9 8,6 7,03

CY Ciper

0,1 0,5 1,2 0,8 2,1 6,4 7,9 14,3 23,4 19,7 23,6 7,94

CZ Češka

0,7 0,4 1,0 1,9 4,5 10,8 11,8 21,5 22,0 14,3 11,1 7,17

DE Nemčija

1,2 0,4 0,9 2,3 2,2 8,2 9,4 18,7 28,1 12,9 15,7 7,44

DK Danska

1,0 0,4 0,6 1,5 2,1 5,9 6,3 15,1 29,3 18,6 19,3 7,82

EE Estonija

1,8 1,0 1,8 3,6 3,6 10,1 10,1 17,9 20,8 11,1 18,2 7,14

ES Španija

1,6 0,6 2,3 3,1 4,5 12,7 12,0 17,3 22,2 11,4 12,2 6,92

FI Finska

0,4 0,3 0,6 2,0 3,3 6,0 8,2 23,8 34,3 16,7 4,5 7,36

FR Francija

1,4 0,4 1,7 3,4 3,9 11,8 14,2 21,5 21,6 9,7 10,4 6,88

GB Velika Britanija

0,8 0,7 1,5 3,0 4,8 12,4 13,0 19,6 24,3 11,9 8,1 6,91

HU Madžarska

2,3 1,5 3,3 4,5 4,1 12,9 10,1 15,4 21,2 10,1 14,7 6,78

IE Irska

1,0 0,8 1,6 3,7 5,8 11,7 12,0 19,9 23,2 9,7 10,6 6,87

IL Izrael

3,6 1,0 1,9 1,5 2,8 7,2 11,5 15,4 21,5 13,7 19,7 7,27

IS Islandija

0,8 0,9 1,6 1,5 3,3 8,8 11,5 23,3 29,8 11,5 6,9 7,09

IT Italija

3,5 1,2 3,0 4,3 6,0 15,8 16,4 20,5 15,4 6,3 7,6 6,21

LT Litva

0,8 1,6 2,0 3,6 4,3 11,6 12,3 16,6 22,0 12,5 12,6 6,97

NL Nizozemska

1,3 0,8 1,7 1,9 3,0 12,4 13,8 31,2 24,3 7,0 2,4 6,68

NO Norveška

0,1 0,2 0,6 1,6 1,7 6,3 7,2 19,5 33,3 19,2 10,3 7,66

PL Poljska

0,9 0,2 1,0 2,1 2,4 10,5 9,6 19,3 22,6 14,6 16,7 7,43

PT Portugalska

1,3 1,0 2,6 5,3 7,0 19,4 15,6 16,0 18,2 7,1 6,6 6,28

RU Rusija

2,1 1,2 2,6 4,2 5,1 16,4 13,1 16,8 15,7 10,2 12,6 6,61

SE Švedska

0,4 0,2 1,0 1,2 2,3 6,3 7,5 19,8 30,5 15,2 15,6 7,67

SI Slovenija

1,1 0,8 2,0 3,6 5,0 13,5 13,1 19,5 23,7 10,1 7,5 6,74

SK Slovaška

0,8 0,8 1,7 3,7 5,8 10,3 10,9 19,6 21,2 12,1 13,1 7,03

UA Ukrajina

4,4 2,2 3,2 5,1 5,4 15,0 11,1 17,6 16,1 7,5 12,3 6,30

XK Kosovo

0,5 0,3 1,0 1,2 4,1 11,1 11,4 15,5 22,0 8,3 24,7 7,52

Skupaj

1,5 0,8 1,8 3,0 4,0 11,1 11,2 18,9 23,2 11,8 12,8 7,04

457

D36 V kolikšni meri dobite pomoč in podporo od ljudi, ki ste jim blizu, če/ko jo potrebujete? Uporabite lestvico, kjer 0 pomeni - nikoli, 6 pa - vselej.

nikoli

vselej

00

01

02

03

04

05

06

Država

0

1

2

3

4

5

6

AL Albanija

8,4

1,4

4,3

10,5

11,1

18,4

45,9

4,53

BE Belgija

1,3

1,8

3,1

7,0

15,1

37,1

34,6

4,83

BG Bolgarija

1,0

1,4

2,0

6,5

12,4

23,5

53,2

5,11

CH Švica

0,3

0,3

1,3

3,4

11,1

37,8

45,8

5,21

CY Ciper

0,9

1,3

3,1

9,0

11,3

23,9

50,4

5,02

CZ Češka

0,5

1,6

6,3

7,1

25,6

37,7

21,4

4,54

DE Nemčija

0,3

0,6

1,5

4,3

8,7

33,9

50,8

5,25

DK Danska

0,4

1,1

0,6

3,1

7,6

32,8

54,3

5,32

EE Estonija

2,1

2,1

3,6

9,6

15,7

30,1

36,9

4,72

ES Španija

1,3

1,2

2,2

4,7

9,7

28,1

52,8

5,16

FI Finska

0,3

0,8

1,5

3,9

12,7

43,6

37,2

5,07

FR Francija

1,1

1,7

2,4

4,9

9,8

32,9

47,2

5,08

GB Velika Britanija

0,5

0,8

2,4

5,0

13,1

32,0

46,2

5,10

HU Madžarska

0,9

1,3

2,6

8,2

13,6

28,5

44,8

4,97

IE Irska

0,9

1,8

2,6

6,8

13,9

28,9

45,0

4,98

IL Izrael

1,9

1,2

2,1

7,4

16,4

26,7

44,3

4,93

IS Islandija

0,1

0,1

2,0

3,4

8,5

31,9

53,9

5,31

IT Italija

2,2

1,6

3,5

6,7

17,8

27,3

41,0

4,82

LT Litva

0,1

0,4

1,8

8,5

18,3

30,1

40,8

4,97

NL Nizozemska

0,9

0,7

1,6

5,2

12,1

38,0

41,4

5,07

NO Norveška

0,2

0,8

0,9

2,8

8,7

41,0

45,5

5,24

PL Poljska

1,4

1,3

2,3

6,4

11,6

31,2

45,9

5,03

PT Portugalska

0,2

1,0

3,6

13,4

19,6

30,0

32,1

4,70

RU Rusija

1,5

1,4

4,3

14,7

18,6

29,7

29,8

4,56

SE Švedska

0,2

0,5

1,4

3,5

10,1

29,7

54,6

5,30

SI Slovenija

0,6

0,8

1,1

5,4

10,5

27,8

53,8

5,23

SK Slovaška

0,2

0,5

3,6

10,0

18,9

33,3

33,6

4,81

UA Ukrajina

0,7

0,8

2,2

11,6

15,9

24,1

44,7

4,93

XK Kosovo

0,8

0,8

3,0

9,5

17,5

23,2

45,3

4,93

Skupaj

1,0

1,1

2,5

7,1

13,9

31,1

43,3

4,98

458

D37 In v kolikšni meri vi nudite pomoč in podporo ljudem, ki ste jim blizu, če/ko jo ti potrebujejo?

nikoli

vselej

00

01

02

03

04

05

06

Država

0

1

2

3

4

5

6

AL Albanija

2,6

0,6

1,4

6,0

10,7

20,4

58,3

5,16

BE Belgija

0,9

0,4

1,0

4,0

14,5

40,3

39,0

5,08

BG Bolgarija

0,8

1,1

1,7

7,1

9,6

21,7

57,9

5,20

CH Švica

0,2

0,1

0,9

2,0

9,2

40,6

47,0

5,30

CY Ciper

0,3

0,7

1,6

3,4

5,7

25,2

63,0

5,42

CZ Češka

0,1

0,6

3,5

6,4

25,6

37,8

26,0

4,74

DE Nemčija

0,2

0,2

0,6

2,3

6,9

33,4

56,3

5,41

DK Danska

0,8

0,2

0,4

2,3

9,3

36,5

50,5

5,31

EE Estonija

0,9

0,9

2,1

8,1

14,1

31,1

42,7

4,98

ES Španija

0,4

0,4

0,7

3,1

9,3

29,2

56,8

5,35

FI Finska

0,5

0,5

0,8

4,5

16,6

44,6

32,5

5,00

FR Francija

0,5

1,0

0,7

3,1

7,9

33,5

53,3

5,31

GB Velika Britanija

0,4

0,4

0,8

2,4

10,9

35,2

50,0

5,29

HU Madžarska

0,8

0,6

1,6

6,2

14,7

30,2

46,1

5,08

IE Irska

0,6

0,6

1,7

4,9

12,7

29,6

49,9

5,17

IL Izrael

0,6

0,3

0,6

5,3

13,1

24,9

55,0

5,25

IS Islandija

-

0,4

0,1

3,4

7,3

36,1

52,8

5,37

IT Italija

0,5

0,4

1,2

4,3

13,4

29,5

50,7

5,21

LT Litva

0,4

0,9

2,6

7,4

17,1

29,3

42,4

4,97

NL Nizozemska

0,2

0,4

0,9

2,9

11,8

41,1

42,8

5,20

NO Norveška

0,3

0,1

0,5

2,0

12,0

46,7

38,3

5,19

PL Poljska

0,5

0,8

1,2

4,5

11,6

34,5

46,8

5,17

PT Portugalska

0,2

0,3

1,7

10,2

19,0

31,1

37,4

4,91

RU Rusija

1,0

0,8

4,3

11,8

17,7

32,7

31,8

4,70

SE Švedska

0,1

0,1

0,3

2,9

9,9

33,4

53,3

5,36

SI Slovenija

0,3

0,2

0,8

3,0

8,1

25,9

61,6

5,42

SK Slovaška

0,1

0,2

1,3

4,5

12,7

36,4

44,9

5,18

UA Ukrajina

0,4

0,5

1,6

10,2

14,6

24,6

48,1

5,04

XK Kosovo

0,2

0,2

1,2

4,7

14,9

21,8

57,0

5,27

Skupaj

0,5

0,5

1,4

5,2

12,8

32,4

47,2

5,15

459

D38 Nekateri ljudje so bolj pri vrhu naše družbe, drugi pa bolj pri dnu.

Spodaj je lestvica, ki sega od vrha do dna. Kam bi na tej lestvici dandanes uvrstili samega sebe?

10 - vrh naše družbe

09 -

08 -

07 -

06 -

05 -

04 -

03 -

02 -

01 -

00 - dno naše družbe

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,6 0,8 1,5 3,8 4,6 33,3 13,8 13,1 13,8 4,5 9,0 6,17

BE Belgija

0,4 0,5 1,2 3,5 6,0 23,5 23,7 28,4 11,4 0,9 0,4 5,99

BG Bolgarija

5,4 7,8 10,0 16,3 16,7 26,8 10,0 4,5 2,2 0,2 0,2 3,90

CH Švica

0,2 0,5 1,4 3,8 5,6 25,7 19,8 23,5 14,8 3,3 1,6 6,12

CY Ciper

0,3 0,8 1,7 4,1 9,2 30,0 23,3 17,0 9,3 2,2 2,1 5,77

CZ Češka

0,5 0,9 3,4 8,5 11,5 27,0 17,4 16,3 8,6 4,3 1,7 5,57

DE Nemčija

0,5 0,5 1,9 4,0 6,9 26,5 19,1 23,1 13,7 2,3 1,4 5,97

DK Danska

0,2 0,4 0,9 2,1 3,8 20,5 19,9 26,3 20,0 4,5 1,4 6,43

EE Estonija

0,6 1,1 3,3 9,7 12,5 29,1 21,7 13,2 6,1 1,5 1,3 5,30

ES Španija

0,7 0,9 1,8 7,1 10,2 38,2 17,7 15,5 6,2 0,6 1,1 5,38

FI Finska

0,4 1,0 1,2 4,4 7,3 21,7 23,0 25,0 14,1 1,6 0,4 5,98

FR Francija

0,6 1,2 3,6 7,6 13,1 32,4 19,6 14,1 6,0 1,0 0,6 5,26

GB Velika Britanija

0,6 0,9 2,7 6,0 10,3 30,5 23,2 16,0 7,4 1,3 1,1 5,51

HU Madžarska

0,9 2,2 7,1 17,0 17,8 31,3 12,9 7,6 2,5 0,5 0,2 4,52

IE Irska

0,7 0,7 2,1 4,2 8,7 32,3 21,0 18,9 9,2 1,4 0,8 5,66

IL Izrael

0,8 1,4 2,4 4,3 7,2 16,9 16,0 23,4 18,0 5,6 4,0 6,27

IS Islandija

0,3 1,0 2,0 4,5 8,2 23,7 20,9 22,0 13,5 2,0 1,9 5,94

IT Italija

1,2 1,2 2,5 7,4 10,4 27,9 21,3 19,2 6,8 1,0 1,2 5,46

LT Litva

0,4 1,5 6,0 11,3 13,9 21,4 17,8 14,9 8,7 3,3 0,6 5,28

NL Nizozemska

0,1 0,5 0,4 1,2 2,2 15,4 17,9 33,8 24,4 2,7 1,4 6,68

NO Norveška

0,4 0,2 0,4 2,8 4,4 23,2 21,4 24,0 17,4 3,6 2,2 6,33

PL Poljska

0,9 1,5 3,9 9,9 13,3 32,6 15,6 13,4 6,6 1,6 0,8 5,17

PT Portugalska

3,3 4,1 7,2 14,7 16,6 37,6 9,9 4,7 1,2 0,4 0,4 4,26

RU Rusija

1,5 2,5 6,8 12,6 14,4 39,7 11,9 6,8 2,9 0,5 0,3 4,60

SE Švedska

0,3 0,5 1,2 2,7 4,4 21,4 21,2 27,6 15,9 3,2 1,4 6,27

SI Slovenija

0,6 0,6 3,2 6,7 9,0 40,5 16,3 13,6 6,7 1,1 1,5 5,38

SK Slovaška

0,2 0,8 2,4 7,0 11,1 27,3 19,8 15,8 12,3 1,5 1,6 5,66

UA Ukrajina

3,3 5,5 9,9 19,3 18,1 27,5 10,5 4,5 1,0 0,2 0,3 4,00

XK Kosovo

1,0 1,4 1,8 4,7 6,4 34,6 17,3 10,8 11,7 3,9 6,5 5,91

Skupaj

1,0 1,6 3,5 7,6 10,1 28,1 17,9 16,9 9,8 2,0 1,4 5,49

460

D39 S pomočjo kartice prosimo povejte, kolikokrat v zadnjih 7 dneh ste bili neprekinjeno fizično aktivni vsaj 20 minut ali več?

0 - noben dan

1 - en dan

2 - dva dni

3 - tri dni

4 - štiri dni

5 - pet dni

6 - šest dni

7 - sedem dni

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

Al Albanija

4,3

3,4

4,1

4,5

3,9

7,6

3,1

69,0

BE Belgija

6,6

3,8

6,2

8,4

7,3

8,3

9,4

50,0

BG Bolgarija

9,1

2,1

3,8

4,8

5,0

8,0

5,7

61,5

CH Švica

5,9

5,2

10,4

11,0

9,6

12,3

8,6

36,9

CY Ciper

5,4

2,3

3,9

5,0

5,8

10,5

9,1

58,1

CZ Češka

6,0

4,4

7,6

10,2

8,0

12,2

7,7

43,9

DE Nemčija

5,2

4,5

8,0

9,9

9,1

13,5

8,4

41,4

DK Danska

6,5

6,2

9,8

13,8

10,0

11,3

7,3

35,2

EE Estonija

3,7

3,3

7,8

9,6

8,4

12,8

6,9

47,5

ES Španija

22,6

7,3

9,9

9,9

6,4

8,8

5,4

29,6

FI Finska

5,1

6,1

8,5

14,3

12,8

14,3

10,2

28,6

FR Francija

4,3

4,0

5,9

7,3

7,2

9,3

7,8

54,2

GB Velika Britanija

6,1

5,1

6,9

9,4

8,5

12,2

8,0

44,0

HU Madžarska

10,6

3,4

6,5

7,3

6,3

11,6

5,3

48,9

IE Irska

6,6

2,4

6,3

11,0

10,3

12,3

8,5

42,7

IL Izrael

38,1

11,8

14,2

14,2

5,5

4,5

5,8

6,0

IS Islandija

8,5

8,5

8,9

16,8

15,0

13,5

6,3

22,5

IT Italija

10,5

8,4

10,8

12,2

6,6

6,8

6,1

38,6

LT Litva

10,2

4,6

11,5

14,4

9,4

14,4

7,6

27,8

NL Nizozemska

7,9

4,6

5,9

8,3

6,4

9,1

8,3

49,4

NO Norveška

5,0

4,4

10,7

13,5

13,7

12,7

8,7

31,3

PL Poljska

5,7

3,4

5,0

7,0

5,8

7,6

9,9

55,6

PT Portugalska

14,6

2,0

7,3

6,1

4,9

9,5

7,1

48,5

RU Rusija

13,0

5,9

8,0

10,1

8,4

12,3

5,8

36,5

SE Švedska

5,9

5,4

8,6

13,6

12,4

13,9

7,3

33,0

SI Slovenija

6,5

3,8

6,4

6,5

5,1

8,7

6,3

56,7

SK Slovaška

2,5

1,9

2,9

5,4

4,7

12,1

9,0

61,5

UA Ukrajina

9,1

2,3

4,8

7,1

5,3

11,7

12,9

46,9

XK Kosovo

15,6

5,9

8,7

6,2

4,4

7,5

4,8

46,8

Skupaj

9,3

4,6

7,6

9,6

7,8

10,8

7,6

42,7

461

(2) Razumevanje in razvoj demokracije,



ESS 2012, tematski blok E



Sedaj pa nekaj vprašanj o demokraciji. Kasneje vas bomo povprašali o tem,

kako demokracija deluje v Sloveniji. Najprej pa želimo, da razmislite o tem,

kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na splošno. Upoštevajte,

da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje.



S pomočjo te kartice povejte, kako pomembno je po vašem mnenju za demokracijo na splošno…

E1 ... da so volitve v državi svobodne in poštene?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,4

-

-

0,3 0,3 0,9 1,0 0,8 3,8 2,9 89,5 9,69

BE Belgija

0,6 0,5 0,2 0,6 1,1 5,0 4,0 10,1 20,0 16,6 41,2 8,48

BG Bolgarija

0,2 0,1 0,2 0,5 0,9 1,3 1,4 5,3 6,0 11,2 72,8 9,34

CH Švica

0,2

-

0,1 0,5 0,4 2,6 3,5 6,4 15,4 14,7 56,2 8,99

CY Ciper

0,3 0,1

-

0,2 0,1 1,4 1,5 2,0 5,3 7,6 81,7 9,58

CZ Češka

0,1 0,3 0,6 0,6 1,4 4,7 5,0 7,2 15,1 13,0 52,1 8,72

DE Nemčija

0,2 0,1 0,2 0,5 0,8 3,4 2,4 5,0 11,1 9,9 66,4 9,13

DK Danska

0,1 0,1

-

0,2 0,2 2,6 1,7 4,4 11,7 10,1 68,9 9,29

EE Estonija

0,5 0,3 0,5 0,9 1,1 4,2 2,9 5,7 10,2 11,2 62,4 8,94

ES Španija

0,3

-

0,1 0,3 0,5 2,5 2,6 4,4 9,6 11,9 67,8 9,24

FI Finska

0,0 0,0 0,1 0,2 0,2 1,3 1,2 4,7 12,0 20,4 59,8 9,26

FR Francija

0,1 0,2 0,5 0,5 0,7 8,2 4,3 9,2 18,5 13,5 44,2 8,49

GB Velika Britanija

0,4 0,1 0,3 0,9 1,2 4,9 4,7 6,5 14,4 13,6 53,0 8,75

HU Madžarska

0,2

-

0,5 1,1 1,8 3,5 3,8 6,6 8,7 8,1 65,5 8,97

IE Irska

0,7 0,2 0,6 1,4 2,4 5,2 5,0 7,1 12,9 14,1 50,3 8,55

IL Izrael

0,2 0,0 0,1 0,1 0,3 2,0 3,3 4,0 7,0 13,8 69,2 9,32

IS Islandija

0,1

-

0,1

-

0,3 2,6 1,1 3,1 9,3 16,0 67,5 9,35

IT Italija

0,5

-

0,2 0,7 1,0 4,5 3,2 6,8 12,1 12,6 58,4 8,90

LT Litva

0,4 0,4 0,8 2,0 1,7 4,6 4,2 7,8 14,9 17,6 45,6 8,51

NL Nizozemska

0,3 0,1 0,2 0,2 0,3 2,7 2,6 7,3 18,0 16,0 52,4 8,95

NO Norveška

-

0,1 0,1 0,1 0,3 2,2 1,9 4,3 11,6 13,0 66,4 9,28

PL Poljska

0,2 0,2 0,2 0,4 0,3 2,9 2,0 3,6 9,1 12,1 69,0 9,27

PT Portugalska

0,2 0,1 0,3 0,3 1,6 4,0 6,0 11,5 15,7 13,3 47,2 8,61

RU Rusija

0,9 0,6 0,8 1,0 2,5 6,8 4,7 7,5 12,3 10,8 52,1 8,46

SE Švedska

0,1

-

0,1

-

0,6 2,0 1,8 4,8 9,8 8,7 72,3 9,36

SI Slovenija

0,7 0,2 0,4 0,7 0,7 2,7 2,3 3,4 9,9 11,9 67,2 9,15

SK Slovaška

0,2 0,3 0,9 1,5 1,9 4,5 3,4 8,1 15,7 22,3 41,2 8,52

UA Ukrajina

0,4 0,4 0,1 0,8 1,1 3,6 2,5 5,6 9,6 15,0 60,8 9,00

XK Kosovo

0,8 0,6 0,4 1,4 2,1 2,9 3,2 4,2 6,9 10,8 66,9 8,98

Skupaj

0,3 0,2 0,3 0,6 1,0 3,6 3,2 6,0 11,8 13,0 59,9 8,97





462

E2 ... da se volivci pogovorijo o politiki s prijatelji in znanci, preden se odločijo kako bodo glasovali?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

14,1 2,5 2,8 2,8 0,6 6,7 3,4 6,4 9,9 7,1 43,8 6,98

BE Belgija

2,7 1,1 2,1 3,2 2,8 9,9 10,6 17,7 25,3 11,6 13,1 7,01

BG Bolgarija

3,0 1,3 2,2 2,7 3,0 9,3 7,4 8,6 10,7 13,2 38,6 7,67

CH Švica

0,8 0,2 0,9 1,0 1,7 8,2 6,4 12,4 27,5 15,6 25,3 7,92

CY Ciper

1,6 2,0 1,6 1,2 0,6 5,0 4,5 7,8 13,9 12,8 48,9 8,33

CZ Češka

2,0 0,5 1,9 2,1 3,9 13,2 10,6 13,1 15,9 10,8 25,9 7,31

DE Nemčija

2,2 0,5 1,9 2,7 2,4 9,8 6,0 12,9 22,2 12,3 26,9 7,55

DK Danska

1,6 0,5 1,7 3,0 1,6 8,3 6,3 12,2 23,9 15,0 26,0 7,70

EE Estonija

2,6 1,2 1,9 3,1 2,7 10,1 7,7 11,1 16,6 12,4 30,6 7,50

ES Španija

3,7 1,0 1,5 2,6 2,3 12,2 7,3 11,7 18,3 11,2 28,1 7,37

FI Finska

1,7 1,4 3,2 4,1 4,7 12,6 11,5 18,8 23,4 12,1 6,4 6,63

FR Francija

2,8 1,2 2,4 3,0 3,9 13,8 8,7 13,7 22,7 9,9 18,0 6,98

GB Velika Britanija

1,5 1,4 2,5 3,8 3,7 13,5 9,0 14,1 21,3 10,3 18,9 7,05

HU Madžarska

2,1 0,9 1,7 2,8 2,6 8,8 8,9 10,4 13,2 8,7 39,9 7,75

IE Irska

1,4 0,6 1,3 2,6 6,3 11,0 9,1 12,9 16,6 10,9 27,3 7,40

IL Izrael

3,6 0,4 1,0 1,0 1,5 5,6 7,9 14,2 18,5 10,4 35,8 7,86

IS Islandija

3,0 1,8 1,5 3,9 2,2 11,7 7,6 13,8 22,9 13,3 18,3 7,13

IT Italija

2,5 0,5 1,6 2,3 3,6 7,6 7,6 11,9 20,1 11,5 31,0 7,65

LT Litva

2,6 1,9 3,0 4,0 5,1 10,5 10,4 11,5 13,8 13,4 23,9 7,05

NL Nizozemska

1,2 0,3 1,6 1,9 2,5 8,0 9,7 18,3 30,2 12,6 13,5 7,37

NO Norveška

1,1 1,1 1,3 2,9 3,6 10,2 7,7 16,0 22,9 13,7 19,7 7,39

PL Poljska

2,8 1,1 2,2 2,4 1,9 8,8 4,5 9,4 18,1 14,0 34,8 7,76

PT Portugalska

0,8 0,6 1,2 2,1 3,4 9,8 9,9 16,6 16,2 11,1 28,3 7,60

RU Rusija

2,2 0,8 1,7 2,6 3,9 11,5 8,2 11,0 12,8 11,6 33,9 7,56

SE Švedska

3,4 1,3 2,6 2,9 2,5 12,4 7,6 15,5 17,7 10,9 23,3 7,14

SI Slovenija

5,2 2,8 3,2 3,3 2,7 14,3 7,0 13,2 17,6 11,5 19,2 6,72

SK Slovaška

0,5 0,7 1,5 2,5 3,7 8,4 7,6 9,6 16,7 21,8 27,1 7,80

UA Ukrajina

4,2 1,0 0,9 2,8 3,8 9,6 5,2 10,7 10,7 12,7 38,5 7,64

XK Kosovo

3,6 1,4 2,4 2,0 3,1 7,7 6,8 6,7 7,8 11,1 47,4 7,87

Skupaj

2,6 1,0 1,9 2,7 3,1 10,1 7,9 12,7 18,2 12,2 27,6 7,43





463

E3 ... da različne politične stranke ponujajo jasne alternative druga drugi?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

3,2 1,2 1,1 1,7 0,9 4,9 2,7 5,9 10,8 8,5 59,0 8,48

BE Belgija

1,0 0,4 1,0 1,2 2,2 8,1 8,1 14,3 26,3 17,4 20,0 7,71

BG Bolgarija

0,4 0,3 0,2 0,4 0,9 3,3 2,3 5,1 10,2 15,3 61,5 9,06

CH Švica

1,0 0,5 1,1 2,5 2,7 10,0 10,0 16,4 26,4 12,4 16,9 7,38

CY Ciper

0,4 0,3 0,5 0,8 0,6 2,1 2,2 6,0 10,9 13,0 63,1 9,07

CZ Češka

0,5 0,4 0,6 1,3 2,7 9,0 7,8 16,3 21,0 14,9 25,6 7,80

DE Nemčija

1,6 0,3 0,9 3,1 3,5 10,9 9,8 14,1 23,6 11,9 20,3 7,36

DK Danska

1,0 0,2 1,1 1,6 2,0 8,9 7,8 15,0 28,4 15,0 18,9 7,63

EE Estonija

1,1 0,2 1,1 1,5 2,6 11,3 7,7 11,4 18,3 11,3 33,6 7,83

ES Španija

1,1 0,3 0,5 1,2 1,3 8,3 6,3 9,8 17,7 15,6 37,8 8,19

FI Finska

0,4 0,4 0,8 1,5 2,2 8,4 9,9 19,3 29,9 17,5 9,6 7,44

FR Francija

0,8 0,3 0,9 1,3 1,5 7,8 5,9 11,0 25,4 14,4 30,7 8,04

GB Velika Britanija

0,7 0,4 1,2 2,3 4,0 11,3 7,6 13,3 22,8 12,7 23,8 7,55

HU Madžarska

0,4 0,2 0,2 0,8 1,2 5,4 6,1 7,3 12,3 10,8 55,2 8,71

IE Irska

1,4 0,6 0,9 2,7 4,0 8,9 7,7 12,7 18,5 13,3 29,1 7,65

IL Izrael

2,9 0,3 0,8 1,6 1,8 5,9 7,8 11,3 14,9 12,6 40,2 8,03

IS Islandija

1,0 0,5 1,4 1,4 1,1 8,1 5,9 12,3 27,8 15,2 25,3 7,87

IT Italija

0,8 0,4 0,9 1,5 1,5 5,0 3,4 6,6 17,3 15,7 46,9 8,53

LT Litva

0,7 0,9 1,3 3,2 2,8 11,0 6,9 11,7 15,3 16,4 29,9 7,71

NL Nizozemska

0,5 0,1 0,5 0,8 1,5 6,1 8,7 20,6 32,9 14,7 13,4 7,67

NO Norveška

0,1 0,1 0,2 0,6 1,1 5,1 4,9 11,3 27,5 20,6 28,4 8,31

PL Poljska

0,7 0,2 1,0 1,5 1,7 9,2 6,1 8,7 16,5 16,6 37,8 8,17

PT Portugalska

0,6 0,2 0,3 1,1 1,0 4,5 8,4 12,8 17,8 15,6 37,7 8,30

RU Rusija

1,9 0,6 1,3 1,8 3,6 10,0 6,5 10,0 12,5 12,5 39,3 7,88

SE Švedska

1,1 0,2 0,7 1,4 1,3 6,3 6,2 12,0 23,1 15,1 32,6 8,10

SI Slovenija

1,7 0,5 0,9 1,9 2,2 9,8 7,2 12,8 21,7 14,0 27,3 7,71

SK Slovaška

0,8 0,6 1,2 2,4 2,4 7,5 6,8 10,8 18,4 20,6 28,4 7,91

UA Ukrajina

0,7 0,5 0,6 0,8 1,9 7,2 5,5 9,8 12,7 16,2 44,2 8,38

XK Kosovo

1,5 0,6 1,2 1,6 2,3 7,3 5,8 7,1 8,9 12,3 51,3 8,34

Skupaj

1,0 0,4 0,8 1,6 2,2 7,9 6,9 11,9 19,7 14,5 33,2 7,99





464

E4 ... da stranke v opoziciji lahko svobodno kritizirajo vlado?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,5 0,1 0,9 0,8 0,3 2,5 2,9 4,6 8,4 7,5 70,5 9,08

BE Belgija

0,8 0,6 0,7 1,6 2,6 7,3 8,4 14,4 23,0 15,6 25,0 7,79

BG Bolgarija

0,2 0,1 0,3 0,4 0,9 2,4 2,6 5,9 9,9 14,9 62,3 9,11

CH Švica

0,7 0,2 0,7 2,3 2,9 8,5 7,3 13,4 21,2 13,6 29,0 7,84

CY Ciper

0,3 0,4 0,6 0,1 0,6 2,9 1,6 4,9 12,6 14,5 61,7 9,10

CZ Češka

0,3 0,3 0,5 1,1 3,1 7,9 7,3 14,7 19,2 15,2 30,3 7,97

DE Nemčija

0,5 0,0 0,2 0,9 1,1 4,3 4,0 7,6 15,5 12,7 53,2 8,77

DK Danska

0,3 0,2 0,6 0,4 1,3 4,6 4,3 8,3 16,8 16,8 46,6 8,65

EE Estonija

0,9 0,5 0,6 1,4 2,1 8,5 6,4 9,2 15,2 12,5 42,7 8,20

ES Španija

2,5 0,7 1,0 2,4 2,2 8,1 5,0 8,5 15,7 13,0 40,8 8,00

FI Finska

0,3 0,2 1,0 2,0 2,7 8,4 5,8 12,0 22,1 20,9 24,6 7,91

FR Francija

0,9 0,4 1,2 1,2 2,6 8,9 6,9 12,5 21,7 12,4 31,2 7,88

GB Velika Britanija

0,4 0,1 0,9 1,0 3,7 7,5 6,8 10,4 20,2 13,8 35,4 8,09

HU Madžarska

0,8 0,3 0,6 0,8 2,4 5,9 6,1 7,5 11,8 10,8 53,1 8,54

IE Irska

0,8 0,3 0,6 0,9 2,9 6,1 6,3 10,6 16,6 15,8 39,2 8,25

IL Izrael

1,5 0,2 0,3 0,7 1,1 4,2 4,3 7,7 16,1 14,0 50,0 8,62

IS Islandija

0,1 0,1 0,3 0,7 0,9 4,2 3,3 7,3 16,4 16,8 49,8 8,79

IT Italija

1,5 0,3 1,6 1,3 2,8 7,5 5,2 8,8 17,5 13,1 40,5 8,11

LT Litva

0,9 0,8 1,6 1,9 3,2 8,9 7,2 10,8 13,5 17,0 34,5 7,90

NL Nizozemska

0,3 0,2 0,2 0,6 0,9 4,8 6,1 16,6 26,6 17,2 26,7 8,16

NO Norveška

-

0,1 0,6 1,0 1,6 5,8 5,4 8,6 17,7 17,1 42,0 8,48

PL Poljska

0,7 0,6 0,7 1,1 1,7 7,5 4,7 8,2 14,0 16,4 44,5 8,39

PT Portugalska

0,5 0,4 0,6 1,3 1,8 5,4 7,4 14,3 17,1 14,7 36,5 8,18

RU Rusija

1,2 0,7 1,4 2,4 2,6 11,1 7,3 9,5 12,0 11,0 40,8 7,90

SE Švedska

0,3 0,1 0,1 0,8 0,8 3,5 3,5 7,3 13,7 13,2 56,7 8,91

SI Slovenija

1,5 0,4 1,6 2,1 1,9 9,1 6,9 13,1 19,6 14,7 29,0 7,75

SK Slovaška

0,5 0,7 1,4 2,0 2,5 6,6 7,6 10,0 17,4 21,9 29,2 7,97

UA Ukrajina

1,8 0,5 1,0 1,6 3,4 7,5 4,4 7,7 10,6 17,2 44,5 8,23

XK Kosovo

1,1 0,8 1,2 0,8 2,5 5,3 3,5 5,0 10,6 11,0 58,2 8,64

Skupaj

0,8 0,4 0,8 1,2 2,1 6,5 5,6 9,8 16,3 14,7 41,8 8,30



465

E5 ... da mediji lahko svobodno kritizirajo vlado?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,8 0,2 0,5 1,1 0,3 1,7 1,9 3,1 5,1 6,2 79,3 9,36

BE Belgija

1,2 0,8 1,1 2,9 4,3 9,9 8,0 13,7 21,3 13,6 23,2 7,47

BG Bolgarija

0,3 0,1 0,3 0,4 1,2 2,0 3,0 4,4 8,5 13,2 66,6 9,19

CH Švica

0,6 0,3 1,2 2,6 3,5 11,5 8,5 11,8 18,2 12,8 28,8 7,65

CY Ciper

0,4 0,3 0,3 0,4 1,3 3,3 2,3 4,1 10,1 14,4 63,2 9,08

CZ Češka

0,5 0,1 0,5 0,9 2,6 7,7 6,6 14,9 16,5 14,6 35,0 8,11

DE Nemčija

0,8 0,3 0,9 1,4 2,3 5,5 5,1 8,3 15,4 12,2 47,7 8,43

DK Danska

0,4 0,2 1,3 2,0 1,5 5,8 5,3 9,0 17,1 15,1 42,3 8,34

EE Estonija

0,8 0,3 0,8 1,6 1,6 6,8 4,5 9,7 13,9 12,8 47,1 8,40

ES Španija

1,5 0,3 1,1 1,6 1,4 7,5 4,3 7,3 14,1 13,5 47,3 8,36

FI Finska

0,3 0,5 1,1 2,3 2,9 8,2 6,4 11,9 21,0 19,7 25,6 7,87

FR Francija

2,6 0,8 2,7 3,2 3,5 12,4 7,7 10,7 19,9 9,9 26,6 7,27

GB Velika Britanija

0,8 0,4 1,3 2,4 3,4 9,2 8,3 10,0 18,3 13,6 32,2 7,81

HU Madžarska

1,2 0,3 0,6 0,7 1,9 7,3 5,1 8,0 10,8 11,0 53,2 8,51

IE Irska

0,9 0,2 0,5 1,5 3,6 6,0 7,7 10,7 17,3 18,1 33,6 8,08

IL Izrael

1,6 0,4 0,6 1,1 1,8 5,0 4,4 8,1 13,9 17,1 46,2 8,46

IS Islandija

0,5 0,7 0,5 1,1 0,5 5,4 3,8 8,2 13,8 14,9 50,5 8,65

IT Italija

2,6 0,8 2,2 2,2 2,3 9,1 5,4 10,6 15,0 10,4 39,7 7,82

LT Litva

0,7 0,7 0,7 2,5 2,3 7,4 5,2 9,4 13,3 16,3 41,4 8,20

NL Nizozemska

0,7 0,4 0,5 1,8 3,5 6,9 8,9 17,1 23,6 15,3 21,4 7,68

NO Norveška

0,4 0,2 0,6 1,3 1,5 5,3 5,8 8,8 18,5 17,5 40,1 8,41

PL Poljska

1,1 1,0 1,0 1,6 1,6 7,1 4,0 5,5 12,9 14,5 49,6 8,42

PT Portugalska

0,6 0,3 0,7 1,9 2,2 6,5 7,6 13,6 16,6 14,4 35,6 8,07

RU Rusija

1,4 1,0 1,5 2,1 3,2 9,9 6,5 7,4 12,8 11,6 42,6 7,96

SE Švedska

0,3 0,2 0,2 1,0 1,0 3,4 3,0 7,3 13,3 12,4 57,9 8,91

SI Slovenija

1,8 0,7 0,8 2,5 2,4 8,4 7,8 12,6 16,0 14,5 32,6 7,80

SK Slovaška

0,5 0,7 0,9 1,6 2,6 6,0 6,6 10,0 14,7 23,1 33,3 8,15

UA Ukrajina

1,4 0,7 0,7 0,7 2,2 7,6 4,1 7,8 8,3 17,1 49,4 8,45

XK Kosovo

0,4 0,7 1,2 1,1 2,0 5,9 4,0 3,1 7,7 10,5 63,4 8,80

Skupaj

0,9 0,4 0,9 1,6 2,3 6,9 5,7 9,4 15,0 14,4 42,4 8,24



466



In če še vedno ocenjujete na splošno, ne glede na xx (Slovenijo), kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na sploh...

E6 ... da mediji posredujejo državljanom zanesljive informacije za oceno vlade?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

-

-

-

0,3 0,5 0,4 0,9 2,0 3,9 6,3 85,6 9,69

BE Belgija

0,7 0,5 0,6 1,5 2,7 5,1 6,4 9,8 19,7 17,6 35,3 8,19

BG Bolgarija

0,1 0,2 0,4 0,5 0,8 1,7 2,3 4,8 9,4 14,8 65,0 9,19

CH Švica

0,2

-

0,3 0,5 1,2 4,1 4,0 8,2 20,0 16,1 45,4 8,68

CY Ciper

0,2 0,7 0,1 0,2 0,2 2,1 2,6 5,5 9,7 10,1 68,6 9,21

CZ Češka

-

0,1 0,6 0,3 1,7 5,0 5,1 12,3 13,4 12,9 48,6 8,60

DE Nemčija

0,3 0,1 0,3 0,2 0,9 2,7 2,3 4,6 12,8 12,8 63,0 9,11

DK Danska

0,1 0,1 0,1 0,4 0,6 2,5 1,7 4,5 12,6 16,0 61,5 9,18

EE Estonija

0,5 0,3 0,4 0,8 1,4 5,7 4,7 7,6 11,1 12,1 55,5 8,72

ES Španija

0,3

-

0,3 0,4 0,7 2,4 2,3 4,5 10,5 15,8 62,7 9,15

FI Finska

0,1 0,3 0,2 0,9 1,4 4,1 4,9 9,0 21,0 22,6 35,5 8,48

FR Francija

0,7 0,5 0,9 1,1 1,9 5,3 5,8 9,9 20,8 14,1 39,2 8,28

GB Velika Britanija

0,7 0,4 1,1 2,2 2,7 7,9 6,6 7,9 14,4 15,1 41,0 8,16

HU Madžarska

0,3 0,3 0,2 1,0 1,2 4,0 4,5 7,7 10,6 11,5 58,8 8,85

IE Irska

0,8 0,2 0,8 1,4 3,1 6,4 5,4 9,0 15,2 16,7 41,0 8,27

IL Izrael

1,2 0,1 0,5 0,2 0,7 2,5 4,4 5,8 10,3 15,8 58,4 8,93

IS Islandija

0,3 0,1 0,3

-

0,3 1,8 2,2 3,9 10,3 14,7 66,2 9,28

IT Italija

0,5 0,1 0,1 0,6 1,2 4,3 4,4 8,4 12,1 14,2 54,1 8,79

LT Litva

0,6 0,8 0,9 1,4 2,2 4,8 4,9 8,3 15,5 16,8 43,7 8,40

NL Nizozemska

0,3 0,3 0,2 0,8 1,3 4,5 5,0 11,5 20,8 19,7 35,6 8,41

NO Norveška

0,1 0,1 0,2 0,2 0,9 3,7 2,1 6,2 14,6 18,9 52,9 8,96

PL Poljska

0,2 0,2 0,3 0,1 0,4 2,0 1,7 4,0 7,8 11,8 71,5 9,35

PT Portugalska

0,5 0,6 0,1 0,4 1,8 4,2 9,2 11,2 14,3 16,9 40,8 8,38

RU Rusija

0,3 0,6 1,1 1,8 2,6 5,7 4,2 6,1 11,5 11,8 54,4 8,57

SE Švedska

-

0,3 0,1 0,4 0,6 3,1 2,8 6,1 10,6 11,5 64,6 9,13

SI Slovenija

0,8 0,3 0,6 0,8 0,5 4,8 2,9 7,7 13,7 16,2 51,8 8,74

SK Slovaška

0,3 0,3 1,2 1,8 2,6 3,8 4,8 13,2 19,7 21,7 30,5 8,17

UA Ukrajina

0,1 0,4 0,2 0,6 1,6 3,1 2,8 5,7 9,3 15,8 60,5 9,02

XK Kosovo

0,8 0,3 0,6 2,5 1,0 3,6 3,2 6,6 8,4 10,8 62,2 8,82

Skupaj

0,4 0,3 0,5 0,8 1,4 4,0 4,1 7,4 13,5 15,0 52,5 8,75





467

E7 … da so pravice manjšin zaščitene?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,9 0,3 0,4 0,3 0,4 1,3 1,4 2,6 5,0 6,9 80,5 9,44

BE Belgija

0,4 0,1 0,3 0,8 1,4 6,0 6,5 12,8 23,3 18,0 30,5 8,20

BG Bolgarija

1,6 0,9 1,5 2,0 2,2 6,7 6,3 9,5 10,4 12,8 46,1 8,16

CH Švica

-

-

0,2 0,1 0,6 4,1 4,1 9,3 23,0 16,6 42,1 8,67

CY Ciper

0,8 0,7 2,0 1,2 2,4 5,5 4,9 7,4 10,3 12,5 52,4 8,45

CZ Češka

0,7 0,7 1,0 2,2 3,9 12,3 12,9 17,2 16,6 9,9 22,5 7,32

DE Nemčija

0,2 0,2 0,2 0,6 0,7 3,7 3,3 6,4 14,4 12,7 57,5 8,93

DK Danska

0,2 0,1 0,3 0,6 0,7 3,9 2,9 8,3 18,7 16,9 47,5 8,76

EE Estonija

0,8 0,5 0,9 1,5 1,9 7,7 5,5 8,8 14,3 11,4 46,6 8,31

ES Španija

0,2 0,2 0,4 0,7 0,5 3,7 2,8 5,9 11,2 15,4 59,1 9,00

FI Finska

0,1 0,2 0,3 1,2 1,9 5,8 5,9 13,8 23,5 22,5 24,9 8,12

FR Francija

0,2 0,1 0,6 0,8 1,7 7,8 6,1 12,1 22,7 13,5 34,5 8,19

GB Velika Britanija

0,7 0,3 0,9 1,7 2,6 9,9 7,8 10,7 18,9 13,4 33,0 7,91

HU Madžarska

1,3 0,6 0,6 2,3 3,1 8,0 6,8 8,9 13,7 10,1 44,7 8,11

IE Irska

0,6 0,3 0,7 1,6 3,5 7,6 9,0 10,2 17,2 13,0 36,5 8,03

IL Izrael

2,6 0,5 0,8 0,7 1,2 4,6 4,5 6,3 10,8 11,4 56,6 8,58

IS Islandija

0,1 0,3 0,1 0,3 0,5 2,0 1,9 4,9 11,5 15,9 62,4 9,19

IT Italija

0,4 0,4 0,5 0,8 1,2 2,5 5,5 7,1 15,5 14,5 51,7 8,74

LT Litva

1,3 0,5 1,1 2,2 4,6 9,0 7,9 12,9 13,6 16,8 30,2 7,72

NL Nizozemska

0,1 0,2 0,2 0,7 0,5 4,6 4,7 15,0 24,7 21,0 28,3 8,31

NO Norveška

0,6 0,1 0,5 0,6 0,9 5,8 5,4 10,7 19,5 16,0 39,8 8,41

PL Poljska

0,4 0,2 0,3 0,3 1,4 4,7 3,9 7,7 12,9 13,3 54,9 8,80

PT Portugalska

0,5 0,6 0,1 0,9 1,2 3,4 6,6 9,0 15,1 16,8 45,8 8,58

RU Rusija

5,2 1,9 2,2 2,9 4,2 9,5 6,8 8,8 11,4 9,7 37,2 7,33

SE Švedska

0,1 0,1 0,3 0,5 0,8 3,8 3,8 8,4 14,8 12,3 55,1 8,86

SI Slovenija

0,5 0,1 0,3 0,3 0,7 4,4 4,8 7,3 16,7 15,8 49,1 8,73

SK Slovaška

1,3 1,0 1,9 3,3 3,0 7,0 9,5 13,1 18,5 19,8 21,6 7,52

UA Ukrajina

1,6 0,7 1,1 1,5 3,0 7,5 4,8 9,0 10,8 15,1 44,9 8,20

XK Kosovo

0,7 1,0 0,9 1,2 1,7 5,8 4,3 6,1 11,6 12,2 54,5 8,58

Skupaj

0,9 0,5 0,7 1,2 1,9 6,1 5,8 9,6 15,7 14,3 43,3 8,33





468

E8 ... da imajo državljani pri najbolj pomembnih vprašanjih odločilno besedo in o njih glasujejo na referendumu?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,7 0,3 0,3 0,3 0,3 1,4 1,4 3,1 10,1 7,4 74,6 9,34

BE Belgija

1,3 0,7 1,4 1,9 2,7 7,0 9,8 15,1 23,7 17,2 19,3 7,56

BG Bolgarija

0,3 0,6 0,7 1,0 1,2 5,1 3,1 6,4 9,2 15,7 56,8 8,81

CH Švica

0,1 0,1 0,3 0,6 0,7 3,3 4,3 7,5 22,4 18,1 42,6 8,68

CY Ciper

-

0,2 0,3 0,9 0,5 3,1 3,9 7,0 12,3 10,6 61,3 9,00

CZ Češka

0,2 0,1 0,8 1,1 2,3 7,5 7,7 14,8 17,2 13,1 35,3 8,09

DE Nemčija

1,0 0,3 1,2 2,1 2,6 7,3 6,8 10,4 20,4 13,1 34,8 7,99

DK Danska

0,3 0,4 1,0 1,6 1,9 4,2 3,9 8,5 19,0 19,3 39,8 8,42

EE Estonija

0,8 0,4 0,7 1,7 1,5 5,9 6,5 8,6 14,7 13,3 45,9 8,38

ES Španija

0,4 0,2 0,4 0,5 1,2 3,8 3,4 6,5 14,4 15,8 53,3 8,83

FI Finska

0,5 0,4 1,1 1,7 2,5 4,0 6,7 14,2 24,6 22,5 21,8 7,94

FR Francija

0,4 0,1 0,8 1,1 1,5 7,8 6,9 13,7 24,1 13,9 29,8 8,03

GB Velika Britanija

0,6 0,5 1,0 1,4 2,6 7,1 6,3 10,2 19,7 14,8 35,8 8,11

HU Madžarska

0,3 0,2 0,5 0,8 1,3 5,3 4,9 7,8 12,0 12,4 54,6 8,73

IE Irska

0,6 0,3 0,8 1,2 2,7 4,4 4,7 8,3 16,5 18,1 42,3 8,43

IL Izrael

4,2 0,6 0,9 1,8 2,0 7,7 7,9 13,5 18,6 10,7 32,0 7,62

IS Islandija

0,8 0,5 0,8 1,4 1,5 6,4 4,5 8,9 23,3 14,7 37,1 8,24

IT Italija

1,0 0,4 0,4 0,6 1,4 3,9 4,4 7,6 16,1 15,7 48,4 8,62

LT Litva

0,6 0,5 0,9 2,3 2,6 5,5 6,1 9,5 13,3 16,9 41,8 8,27

NL Nizozemska

1,2 0,8 1,6 2,7 3,2 9,5 11,1 18,2 24,5 13,5 13,7 7,21

NO Norveška

0,4 0,2 0,4 1,1 0,9 5,2 5,4 11,8 23,0 20,2 31,4 8,29

PL Poljska

0,3 0,3 0,7 0,6 0,6 3,6 4,0 7,9 13,5 13,3 55,1 8,83

PT Portugalska

0,5 0,6 0,6 0,8 2,8 9,0 9,1 12,3 19,3 14,1 30,9 7,91

RU Rusija

0,7 0,4 0,8 2,2 3,3 7,4 6,5 7,2 13,2 13,0 45,1 8,23

SE Švedska

0,4 0,3 1,2 1,6 1,5 7,0 6,3 12,5 20,5 12,4 36,2 8,12

SI Slovenija

2,4 0,8 1,2 1,8 2,0 8,4 5,3 11,2 16,4 12,0 38,6 7,93

SK Slovaška

0,4 0,3 0,7 1,3 1,9 7,1 7,1 14,3 19,3 19,2 28,4 8,02

UA Ukrajina

0,2 0,7 0,3 1,2 0,9 4,1 3,9 6,0 10,2 19,5 53,1 8,82

XK Kosovo

0,7 0,8 1,0 1,5 2,2 3,6 4,9 5,8 11,1 11,7 56,6 8,64

Skupaj

0,8 0,4 0,8 1,4 1,9 5,9 6,0 10,2 17,4 15,1 40,2 8,27





469

E9 ... da priseljenci dobijo volilno pravico šele takrat, ko postanejo državljani?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

2,4 1,3 1,1 1,9 0,9 3,9 3,4 4,2 9,7 7,7 63,7 8,65

BE Belgija

3,6 0,6 2,5 2,6 3,0 8,5 6,5 12,0 19,7 14,0 27,1 7,45

BG Bolgarija

3,1 2,0 2,7 3,1 2,6 7,2 6,5 7,8 8,0 11,9 45,0 7,78

CH Švica

2,2 1,3 2,0 2,9 2,6 7,4 4,5 8,5 16,9 12,1 39,6 7,88

CY Ciper

8,6 4,1 3,5 3,7 2,9 7,0 2,6 4,7 8,4 7,8 46,8 7,22

CZ Češka

2,0 0,4 1,2 2,8 3,5 10,4 8,2 15,6 15,7 10,8 29,4 7,52

DE Nemčija

1,8 0,3 1,1 2,5 1,9 7,4 4,5 8,0 14,7 11,8 45,9 8,21

DK Danska

1,6 0,8 1,6 1,6 1,7 7,0 4,4 7,0 17,6 14,2 42,5 8,20

EE Estonija

3,5 1,1 1,7 2,3 2,3 7,7 4,5 6,3 12,6 12,8 45,2 7,98

ES Španija

2,7 0,9 2,3 2,5 2,1 8,5 4,5 8,5 15,2 12,3 40,5 7,88

FI Finska

0,3 0,6 0,8 1,2 2,0 6,2 5,0 11,1 23,8 21,2 27,6 8,11

FR Francija

4,5 1,5 2,5 2,1 2,5 9,2 4,8 9,3 19,7 11,1 32,9 7,48

GB Velika Britanija

1,9 0,6 1,5 1,7 2,4 6,3 4,4 8,1 16,0 15,8 41,2 8,15

HU Madžarska

0,7 0,3 0,6 0,9 1,6 4,6 4,6 6,1 9,9 9,2 61,4 8,80

IE Irska

2,0 0,5 1,3 2,5 3,4 7,0 7,3 9,3 15,8 18,8 32,1 7,84

IL Izrael

5,3 1,1 1,1 2,6 4,1 8,2 6,6 6,4 10,5 10,1 44,0 7,68

IS Islandija

3,2 1,3 2,6 2,1 2,8 8,8 2,5 6,4 16,7 13,4 40,3 7,85

IT Italija

6,2 0,9 1,9 2,0 2,0 6,8 5,4 8,8 13,6 10,6 41,7 7,69

LT Litva

1,8 1,3 2,9 3,6 4,6 10,2 7,0 10,8 12,5 16,4 29,0 7,42

NL Nizozemska

1,1 0,8 1,2 2,0 1,7 7,4 6,9 16,5 25,7 15,2 21,5 7,67

NO Norveška

1,8 1,0 1,9 2,2 1,8 8,4 5,2 8,6 18,4 14,2 36,5 7,92

PL Poljska

0,7 0,6 0,9 1,1 1,5 6,6 4,9 8,2 12,9 11,6 51,0 8,49

PT Portugalska

1,2 1,0 0,7 2,2 3,5 10,8 11,0 14,2 14,9 12,0 28,6 7,55

RU Rusija

4,3 2,4 3,2 3,3 4,9 11,1 6,1 7,6 11,9 8,6 36,7 7,23

SE Švedska

1,1 0,6 1,2 1,5 1,5 6,0 4,4 10,8 17,5 12,3 43,1 8,27

SI Slovenija

1,4 0,5 0,4 0,6 0,8 4,7 3,2 5,2 12,1 14,4 56,7 8,79

SK Slovaška

2,3 2,3 3,5 3,8 3,9 9,0 7,5 12,8 16,4 17,6 21,0 7,15

UA Ukrajina

3,6 0,9 1,1 2,1 2,8 9,8 6,0 9,3 9,9 15,1 39,5 7,80

XK Kosovo

0,7 1,8 1,7 1,4 1,3 6,5 4,9 7,2 11,1 11,0 52,5 8,38

Skupaj

2,5 1,1 1,7 2,3 2,6 7,8 5,6 9,1 14,9 13,1 39,3 7,88





470

E10 ... da sodišča vsakogar obravnavajo enako?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,3 0,3

0,1

-

0,7 0,5 0,4 1,9 2,7 93,2 9,81

BE Belgija

0,4 0,3 0,2 1,0 0,6 2,8 2,3 5,7 13,1 19,6 53,9 8,95

BG Bolgarija

0,4 0,5 0,2 0,2 0,5 1,5 1,0 2,0 2,9 8,6 82,2 9,54

CH Švica

0,1 0,1 0,2 0,3 0,3 2,0 0,8 2,6 8,8 11,2 73,7 9,44

CY Ciper

0,4 0,1 0,4 0,5

-

1,4 1,0 1,9 5,3 7,5 81,6 9,54

CZ Češka

0,3 0,1 0,1 0,8 1,5 4,2 3,4 5,1 13,2 7,5 63,9 8,97

DE Nemčija

0,1

-

0,1 0,2 0,3 1,3 0,8 1,7 4,6 5,8 85,0 9,65

DK Danska

0,1 0,1 0,1 0,3 0,1 0,8 0,2 1,2 4,9 10,4 81,8 9,67

EE Estonija

0,4 0,5 0,5 0,6 0,8 3,6 2,6 4,6 7,6 11,8 67,2 9,10

ES Španija

0,2 0,3 0,1 0,3 0,3 1,3 1,0 2,0 5,9 10,6 78,1 9,52

FI Finska

0,1 0,1 0,4 0,7 0,6 2,0 1,7 4,1 10,8 17,9 61,6 9,17

FR Francija

0,1 0,3 0,4 0,5 0,7 2,8 1,6 4,9 14,0 14,9 60,0 9,09

GB Velika Britanija

0,5 0,3 0,9 0,6 1,2 4,2 2,5 5,2 10,9 14,7 59,0 8,91

HU Madžarska

0,1 0,3 0,1 0,6 1,0 3,4 3,7 5,2 7,8 8,6 69,4 9,15

IE Irska

0,6 0,5 1,2 1,3 3,1 4,9 3,3 6,6 12,0 15,0 51,4 8,55

IL Izrael

0,2 0,1 0,2 0,2 0,4 2,2 2,6 2,6 4,3 9,2 78,0 9,45

IS Islandija

0,1

-

0,3 0,1 0,3 1,1 0,5 1,3 3,9 9,0 83,3 9,66

IT Italija

0,1

-

0,2 0,1 0,4 1,4 1,5 1,8 7,4 11,7 75,4 9,49

LT Litva

0,5 0,3 0,7 1,9 1,7 5,6 5,2 6,1 10,7 16,3 51,1 8,59

NL Nizozemska

0,1

-

0,2 0,1 0,4 2,7 2,1 6,4 19,5 19,3 49,2 8,95

NO Norveška

0,1

-

0,1 0,1 0,1 0,7 0,4 1,9 6,0 11,9 78,7 9,62

PL Poljska

0,2 0,1 0,2 0,3 0,4 1,2 1,1 1,7 4,2 8,5 82,2 9,60

PT Portugalska

0,5 0,4 0,3 0,7 0,8 2,5 3,7 7,6 11,5 15,4 56,5 8,91

RU Rusija

0,2 0,5 0,4 1,2 2,4 5,2 4,0 4,6 7,9 9,2 64,5 8,87

SE Švedska

-

-

0,1 0,1 0,4 0,6 0,3 1,5 4,6 7,0 85,5 9,72

SI Slovenija

0,3 0,2 0,1 0,5 0,3 1,3 1,1 1,5 6,3 8,2 80,2 9,52

SK Slovaška

0,4 0,5 0,7 1,3 1,5 3,9 2,7 7,8 16,1 21,8 43,4 8,60

UA Ukrajina

0,4 0,4 0,0 0,9 1,0 1,7 2,1 2,9 4,9 12,4 73,2 9,32

XK Kosovo

0,4 0,3 0,7 0,8 1,5 1,5 2,3 2,3 6,6 8,3 75,3 9,28

Skupaj

0,3 0,2 0,3 0,6 0,9 2,5 2,1 3,8 8,4 11,8 69,1 9,22





471

E11 ... da sodišča vladi lahko preprečijo, da ta deluje preko svojih pooblastil?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,3 0,2

0,2 0,3 1,9 0,9 2,6 3,2 5,9 84,6 9,58

BE Belgija

0,8 0,4 0,6 0,7 1,3 5,6 4,2 10,3 20,3 19,5 36,5 8,36

BG Bolgarija

0,4 0,5 0,4 0,5 0,9 3,1 1,4 2,8 5,3 11,8 72,9 9,27

CH Švica

0,4 0,3 0,3 0,5 1,1 4,6 2,7 8,0 20,1 14,1 48,0 8,69

CY Ciper

1,2 0,7 0,2 1,3 0,9 3,8 2,2 4,7 8,9 12,1 63,9 8,94

CZ Češka

0,5 0,1 0,4 1,1 2,6 6,5 5,2 11,2 13,8 11,1 47,5 8,42

DE Nemčija

0,3 0,0 0,2 0,3 0,5 2,1 2,2 4,1 11,1 11,1 68,0 9,25

DK Danska

0,6 0,1 0,2 0,3 0,5 2,5 1,6 3,1 10,5 15,4 65,2 9,22

EE Estonija

0,4 0,5 0,6 0,8 0,9 3,8 3,2 4,8 8,3 13,5 63,2 9,00

ES Španija

0,5 0,4 0,3 0,3 0,2 2,4 1,9 3,8 8,3 11,8 70,1 9,26

FI Finska

0,2 0,1 0,2 1,0 0,7 4,6 2,7 8,9 18,7 24,0 38,8 8,61

FR Francija

0,6 0,5 0,5 0,9 1,1 6,1 4,7 7,9 18,6 13,3 46,0 8,50

GB Velika Britanija

0,6 0,2 0,9 1,2 1,2 5,3 4,4 6,4 17,3 16,1 46,4 8,57

HU Madžarska

0,4 0,2 0,4 0,8 0,7 4,4 5,0 6,6 8,4 10,1 63,0 8,93

IE Irska

0,6 0,3 0,6 1,3 3,2 5,7 4,2 8,4 14,9 15,2 45,4 8,42

IL Izrael

5,1 0,6 0,8 1,2 1,2 5,0 7,1 10,9 10,7 9,3 47,9 8,04

IS Islandija

1,3 0,3 0,4 0,7 1,0 3,4 1,1 4,0 14,3 15,8 57,7 8,92

IT Italija

3,8 0,7 1,8 1,6 1,7 5,1 3,6 7,7 11,5 11,8 50,7 8,23

LT Litva

0,6 0,2 0,6 1,9 2,7 4,7 4,9 6,7 11,2 16,2 50,4 8,56

NL Nizozemska

0,7 0,2 0,4 0,8 0,9 3,7 3,6 10,6 23,4 21,9 33,7 8,43

NO Norveška

0,3 0,2 0,4 0,4 0,2 3,2 2,4 4,0 13,5 17,7 57,7 9,06

PL Poljska

0,2 0,3 0,1 0,3 0,5 2,3 2,1 4,0 8,5 11,5 70,1 9,29

PT Portugalska

0,4 0,7 0,3 0,8 1,3 6,1 6,6 8,6 18,3 16,5 40,3 8,37

RU Rusija

0,3 0,3 0,3 1,7 2,0 5,9 4,7 7,0 10,3 10,5 56,9 8,66

SE Švedska

0,8 0,2 0,3 0,6 0,7 3,9 0,8 5,5 11,8 12,2 63,0 9,03

SI Slovenija

0,8 0,8 1,2 0,3 0,7 2,1 4,0 7,2 11,2 10,9 60,7 8,87

SK Slovaška

0,5 0,6 0,7 0,9 2,2 4,6 3,0 9,4 14,8 23,7 39,8 8,49

UA Ukrajina

0,3 0,2 0,1 0,6 0,9 3,5 1,9 3,5 5,4 14,3 69,3 9,23

XK Kosovo

0,4 0,1 0,9 0,8 0,7 2,3 3,0 4,8 5,5 8,5 73,0 9,21

Skupaj

0,8 0,3 0,5 0,8 1,2 4,2 3,4 6,6 12,5 14,2 55,5 8,79

472



In če še vedno ocenjujete na splošno, ne glede na xx (Slovenijo), kako pomembne so naslednje stvari za demokracijo na sploh...

E12 ... da vladajoče stranke, če so delale slabo, na volitvah dobijo manj glasov?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

2,4 0,6 0,9 0,8 1,2 1,7 1,8 1,8 4,5 6,2 78,1 9,14

BE Belgija

0,5 0,1 0,9 1,1 1,8 7,4 6,2 14,1 25,3 16,5 26,2 7,98

BG Bolgarija

0,6 0,5 0,4 0,8 1,1 3,4 3,3 6,2 9,2 12,7 61,8 8,94

CH Švica

0,8 0,2 0,5 1,0 1,9 8,0 6,2 12,7 24,6 14,2 29,9 8,02

CY Ciper

0,3 0,2 0,1 0,5 0,4 3,3 1,7 5,3 9,7 10,4 68,0 9,19

CZ Češka

0,4 0,2 0,3 1,4 2,9 6,6 5,6 13,0 14,4 11,1 44,2 8,31

DE Nemčija

0,4 0,2 0,6 0,8 1,6 6,6 4,6 8,5 17,1 12,5 47,1 8,51

DK Danska

1,3 0,3 1,3 1,6 1,3 8,2 4,2 10,3 22,6 14,7 34,4 8,08

EE Estonija

1,6 0,8 1,0 1,4 1,9 7,7 5,6 9,7 13,8 13,3 43,2 8,17

ES Španija

0,4 0,1 0,4 0,3 0,4 2,8 2,1 4,6 9,5 13,1 66,2 9,19

FI Finska

0,2 0,1 0,2 0,8 1,2 5,0 5,8 13,8 23,2 23,9 25,8 8,23

FR Francija

0,3 0,4 0,5 1,1 1,2 5,3 4,3 8,1 20,7 14,9 43,3 8,51

GB Velika Britanija

0,8 0,3 1,0 0,8 2,0 8,1 5,9 9,5 19,2 14,9 37,5 8,18

HU Madžarska

0,6 0,3 0,7 1,0 1,3 5,2 5,7 8,5 10,4 12,4 54,1 8,65

IE Irska

0,8 0,2 0,8 1,5 3,2 4,5 3,9 7,6 13,4 16,1 48,0 8,50

IL Izrael

2,1 0,3 2,1 4,0 4,0 6,5 6,2 7,1 11,0 10,9 45,7 7,96

IS Islandija

1,7 0,7 1,0 2,1 1,3 9,1 6,0 6,7 20,4 16,0 35,1 8,01

IT Italija

1,1 0,4 0,3 0,3 1,1 2,7 3,3 8,2 10,1 13,3 59,1 8,89

LT Litva

1,1 1,3 2,2 2,5 4,5 8,0 3,9 8,5 15,0 17,3 35,8 7,88

NL Nizozemska

0,3 0,2 0,3 0,7 1,0 5,5 7,8 14,9 29,7 17,6 22,2 8,03

NO Norveška

1,1 0,4 0,4 1,4 1,5 6,9 5,0 10,4 21,0 17,5 34,2 8,17

PL Poljska

0,3 0,2 0,1 0,7 0,8 4,5 2,6 6,2 13,3 15,4 56,0 8,92

PT Portugalska

0,4 0,5 0,3 0,8 1,0 4,1 6,8 9,9 17,3 16,8 42,1 8,48

RU Rusija

0,8 1,3 0,8 2,7 3,1 7,7 5,1 9,8 11,9 11,4 45,4 8,13

SE Švedska

2,7 0,6 1,2 2,2 2,0 10,0 4,9 10,7 18,5 12,0 35,2 7,80

SI Slovenija

0,8 0,3 0,5 0,9 1,3 3,3 4,6 10,2 13,4 12,8 51,9 8,66

SK Slovaška

0,3 0,8 1,7 2,8 2,3 7,1 7,1 11,6 16,2 19,3 30,8 7,92

UA Ukrajina

1,0 0,3 0,3 1,3 1,0 5,3 3,4 7,3 11,4 15,4 53,3 8,69

XK Kosovo

1,0 0,7 0,9 2,0 1,6 4,2 5,1 8,9 7,6 6,7 61,3 8,63

Skupaj

0,9 0,4 0,8 1,4 1,8 5,9 4,9 9,2 15,8 14,3 44,6 8,38





473

E13 ... da vlada vse državljane ščiti pred revščino?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,1

-

-

0,5 0,4 0,3 0,6 0,5 3,5 4,1 90,0 9,76

BE Belgija

0,2 0,2 0,5 0,5 1,0 4,4 3,8 10,4 20,7 19,6 38,7 8,53

BG Bolgarija

0,5 0,3 0,4 1,0 0,9 3,0 2,4 4,6 5,8 9,4 71,7 9,17

CH Švica

-

0,1 0,5 0,6 1,3 5,7 5,6 11,2 21,1 15,3 38,6 8,42

CY Ciper

0,2 0,2 0,2 0,4 0,3 1,1 1,5 2,4 4,6 7,9 81,3 9,54

CZ Češka

0,8 0,4 0,5 2,2 3,1 10,1 9,8 11,6 12,0 9,7 40,0 7,93

DE Nemčija

0,4 0,2 1,0 1,4 1,9 4,9 5,1 8,5 15,5 11,6 49,6 8,53

DK Danska

0,4 0,1 0,4 0,7 1,0 4,5 2,7 8,7 19,0 17,4 44,9 8,65

EE Estonija

1,1 0,9 0,9 2,5 2,2 6,7 4,1 7,7 12,9 11,0 50,1 8,34

ES Španija

0,2 0,1 0,3 0,4 0,3 1,5 1,5 3,9 8,5 11,7 71,6 9,37

FI Finska

0,2 0,2 0,5 1,0 2,1 4,5 4,6 9,5 23,1 24,2 30,1 8,33

FR Francija

0,3 0,3 0,5 0,7 0,8 3,8 3,2 7,0 18,1 15,2 50,2 8,77

GB Velika Britanija

0,7 0,6 1,4 1,3 1,5 5,6 3,7 8,8 15,8 14,1 46,4 8,43

HU Madžarska

0,4 0,3 0,7 1,5 1,9 4,6 5,4 6,8 10,8 10,9 56,7 8,69

IE Irska

1,0 0,4 0,8 1,4 3,3 4,9 6,0 6,6 13,9 16,8 44,9 8,38

IL Izrael

0,6 0,1 0,2 0,5 0,7 2,9 3,8 5,0 8,4 15,0 62,9 9,08

IS Islandija

0,8 0,1 1,0 1,2 0,7 3,9 3,7 7,2 18,8 13,7 48,9 8,64

IT Italija

0,1

-

0,5 0,5 0,6 1,5 2,2 4,5 8,8 12,8 68,4 9,27

LT Litva

0,8 0,4 1,5 3,2 2,9 8,2 5,2 7,3 10,7 16,1 43,4 8,14

NL Nizozemska

0,1 0,1 0,5 0,9 0,9 5,3 6,3 14,0 29,3 17,7 24,9 8,12

NO Norveška

0,1 0,1 0,7 1,1 1,1 4,1 4,2 8,5 19,8 17,6 42,7 8,58

PL Poljska

0,6 0,4 0,5 0,7 0,9 3,8 2,0 4,5 8,4 13,3 64,9 9,05

PT Portugalska

0,6 0,6 0,1 0,4 0,7 2,4 6,0 7,8 11,9 16,1 53,4 8,81

RU Rusija

0,7 0,3 0,7 1,9 2,7 6,7 5,3 7,0 8,7 10,2 55,8 8,52

SE Švedska

0,3 0,1 0,7 1,7 1,1 5,0 3,6 9,3 16,1 12,7 49,3 8,60

SI Slovenija

0,3 0,2 0,2 0,7 0,9 3,0 1,4 3,6 10,0 12,0 67,7 9,20

SK Slovaška

1,1 0,7 1,0 2,4 2,5 4,7 5,9 9,7 17,4 20,8 33,7 8,11

UA Ukrajina

0,2 0,1 0,1 0,4 1,6 2,9 2,5 4,1 6,7 15,6 65,8 9,17

XK Kosovo

0,8

-

0,3 1,2 0,9 1,1 3,3 3,7 7,1 9,9 71,7 9,22

Skupaj

0,5 0,3 0,6 1,2 1,5 4,4 4,2 7,3 13,5 14,1 52,5 8,68





474

E14 ... da vlada ljudem pojasnjuje svoje odločitve?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,4

-

0,1 0,1 0,6 0,9 0,9 2,4 6,7 8,6 79,3 9,54

BE Belgija

0,2 0,1 0,2 0,6 0,9 2,9 3,5 8,5 21,8 25,1 36,2 8,64

BG Bolgarija

0,2 0,1 0,1 0,3 0,8 2,3 1,9 3,8 7,4 13,5 69,6 9,31

CH Švica

-

0,1 0,1 0,1 0,2 2,4 2,4 6,7 20,8 20,8 46,4 8,92

CY Ciper

0,2 0,2

-

0,5

-

3,0 1,9 6,4 7,8 11,0 69,1 9,24

CZ Češka

0,2 0,2 0,1 0,8 2,8 5,6 5,7 15,0 12,6 13,1 43,9 8,39

DE Nemčija

0,1 0,1 0,2 0,5 0,2 2,0 2,1 5,2 15,1 16,1 58,3 9,11

DK Danska

-

0,1 0,1 0,1 0,3 0,7 1,6 3,6 16,1 20,4 57,0 9,23

EE Estonija

0,6 0,3 0,4 0,7 0,7 3,1 2,6 6,2 12,6 13,5 59,3 8,95

ES Španija

0,3 0,2 0,1 0,3 0,3 1,8 1,4 4,5 9,2 14,5 67,4 9,30

FI Finska

0,2 0,1 0,3 0,4 1,2 3,3 3,7 7,2 21,2 30,2 32,2 8,59

FR Francija

0,1

-

0,4 0,4 0,8 2,8 2,6 5,8 20,2 16,6 50,4 8,90

GB Velika Britanija

0,6 0,1 0,8 0,8 1,8 5,0 4,0 5,6 14,3 15,7 51,3 8,68

HU Madžarska

0,3 0,4 0,5 1,2 1,3 3,7 3,9 7,7 10,0 12,4 58,5 8,84

IE Irska

0,7 0,5 1,5 1,7 3,3 4,2 3,7 7,9 15,3 16,8 44,4 8,38

IL Izrael

1,4 0,3 0,2 0,5 1,0 4,7 5,4 9,1 13,1 12,3 52,0 8,61

IS Islandija

0,3

-

0,1 0,1 0,3 0,8 0,9 3,8 16,6 18,4 58,7 9,23

IT Italija

0,2 0,1 0,2 1,0 0,6 1,5 1,1 3,1 10,3 13,8 68,1 9,29

LT Litva

0,4 0,4 0,6 1,1 2,0 7,4 4,8 7,0 12,2 19,4 44,6 8,46

NL Nizozemska

0,1 0,1 0,3 0,2 0,2 2,0 3,2 9,8 31,3 23,9 28,8 8,54

NO Norveška

0,1

-

-

0,2 0,4 2,1 2,7 5,6 21,7 20,4 46,7 8,93

PL Poljska

0,1 0,2 0,1 0,2 0,5 1,3 1,9 4,1 9,5 14,6 67,5 9,32

PT Portugalska

0,3 0,4 0,2 0,3 1,5 3,9 6,2 11,4 14,6 15,8 45,6 8,57

RU Rusija

0,7 0,5 0,7 1,6 2,8 7,4 5,8 7,8 10,2 12,3 50,1 8,39

SE Švedska

-

0,1 0,1 0,1 0,4 1,5 1,0 5,1 15,7 16,9 59,1 9,20

SI Slovenija

0,2 0,3 0,2 0,4 0,4 3,0 3,6 4,9 13,1 14,5 59,4 9,03

SK Slovaška

0,5 0,4 0,8 1,5 2,2 5,9 5,5 8,6 17,4 24,2 33,0 8,25

UA Ukrajina

0,1 0,3 0,1 0,1 1,8 2,9 3,0 5,7 10,5 16,9 58,5 9,01

XK Kosovo

0,3 0,2 0,3 1,0 1,8 2,8 3,8 8,0 9,1 8,7 64,1 8,95

Skupaj

0,3 0,2 0,3 0,6 1,2 3,4 3,3 6,8 14,5 16,7 52,6 8,84





475

E15 ... da vlada s svojimi ukrepi skrbi za zmanjševanje razlik v dohodkih?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,5 0,1 0,1 0,6 0,3 1,2 1,6 3,0 6,4 9,0 77,3 9,44

BE Belgija

0,8 0,6 1,0 2,0 2,0 6,7 7,0 13,5 22,5 17,8 26,2 7,88

BG Bolgarija

1,0 0,3 0,6 1,0 1,5 3,6 2,9 5,1 6,6 9,4 67,9 8,98

CH Švica

0,8 0,3 1,7 2,7 2,6 8,0 8,1 13,9 20,5 13,8 27,7 7,73

CY Ciper

1,2 1,0 0,7 0,5 1,3 3,6 2,1 5,4 9,0 10,8 64,4 8,91

CZ Češka

2,2 0,8 1,3 5,5 5,6 11,7 10,5 12,7 14,0 7,3 28,4 7,15

DE Nemčija

1,1 0,4 1,5 2,9 2,3 7,7 7,2 10,7 18,5 10,8 37,0 7,92

DK Danska

3,7 1,3 3,4 4,8 4,6 12,4 10,3 14,0 19,7 10,6 15,2 6,68

EE Estonija

1,4 0,8 0,8 2,4 2,3 6,9 4,8 8,3 11,9 12,4 48,0 8,27

ES Španija

0,5 0,2 0,4 0,6 0,8 4,0 3,5 7,0 13,9 14,0 55,2 8,85

FI Finska

0,4 0,4 0,5 1,4 2,1 5,7 5,8 12,2 21,5 22,9 27,2 8,13

FR Francija

1,1 0,3 0,8 1,8 1,8 8,2 5,1 10,7 22,1 13,2 35,0 8,06

GB Velika Britanija

1,3 0,8 2,7 2,7 2,9 11,9 7,8 12,7 18,7 11,3 27,2 7,44

HU Madžarska

0,5 0,3 0,5 0,7 1,4 3,3 4,7 7,0 11,2 12,1 58,4 8,85

IE Irska

1,1 0,6 2,0 2,5 4,2 7,5 7,3 10,3 17,6 14,4 32,4 7,78

IL Izrael

0,9 0,4 0,3 0,9 0,9 3,2 2,5 5,6 9,4 13,8 62,1 8,98

IS Islandija

1,2 0,4 1,0 1,6 1,0 6,1 3,8 10,6 19,7 16,2 38,4 8,27

IT Italija

0,3 0,1 0,6 0,9 0,5 3,6 3,1 6,3 12,8 13,6 58,1 8,93

LT Litva

0,6 0,2 0,9 2,0 4,5 8,2 6,3 6,6 12,0 17,5 41,2 8,17

NL Nizozemska

0,9 0,7 1,8 3,5 4,5 10,3 10,1 19,5 27,0 10,6 11,2 7,05

NO Norveška

0,8 0,6 1,4 2,1 3,4 8,4 8,5 13,4 23,2 15,3 23,0 7,63

PL Poljska

1,3 0,4 1,0 0,5 1,2 5,3 3,6 6,1 11,6 12,0 56,9 8,70

PT Portugalska

0,7 0,4 0,1 0,5 0,9 3,1 6,1 8,7 15,2 15,7 48,7 8,68

RU Rusija

0,9 0,5 0,7 1,9 3,0 8,7 5,5 7,2 10,7 9,5 51,4 8,32

SE Švedska

0,7 0,4 0,9 1,7 1,4 6,0 5,5 12,4 19,2 13,3 38,4 8,20

SI Slovenija

0,5 0,6 0,2 0,4 0,7 2,6 2,9 7,7 12,5 15,0 56,9 8,93

SK Slovaška

1,1 0,7 1,0 2,5 2,4 7,0 5,7 8,2 17,4 21,4 32,6 8,05

UA Ukrajina

0,3 0,8 0,2 0,9 1,1 3,7 2,3 4,6 7,5 16,2 62,5 9,04

XK Kosovo

0,2 3,5 0,6 0,3 1,2 2,6 4,0 5,6 9,9 9,4 62,8 8,79

Skupaj

1,0 0,6 1,0 1,9 2,3 6,5 5,6 9,4 15,3 13,5 43,1 8,23





476



In kako pomembno je za demokracijo na splošno...

E16 ... da politiki pred sprejemanjem odločitev upoštevajo stališča drugih evropskih držav?

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,0 0,3 1,3 0,3 0,4 4,3 1,8 6,0 10,7 13,3 60,5 8,90

BE Belgija

2,2 1,0 1,6 2,9 3,1 13,9 10,7 22,6 24,4 8,8 8,8 6,79

BG Bolgarija

2,1 1,3 1,8 2,6 4,2 13,8 12,1 15,6 15,8 9,4 21,4 7,04

CH Švica

3,3 1,2 3,5 5,0 3,5 12,2 12,1 16,6 22,6 8,9 11,1 6,59

CY Ciper

3,4 1,4 1,6 2,6 2,0 8,7 8,4 12,7 18,1 10,8 30,4 7,49

CZ Češka

2,3 1,7 2,6 4,2 5,8 20,1 16,1 15,5 12,6 7,2 11,8 6,32

DE Nemčija

1,9 0,6 1,6 2,5 2,4 10,8 9,6 17,1 24,8 9,9 18,7 7,27

DK Danska

4,1 2,2 4,0 5,8 5,7 18,5 12,6 17,1 18,3 6,0 5,6 5,95

EE Estonija

3,9 1,8 3,2 4,6 4,4 15,7 12,1 14,1 16,5 7,7 15,9 6,50

ES Španija

1,7 0,5 1,1 1,5 2,1 10,9 9,2 14,8 21,3 12,5 24,5 7,56

FI Finska

0,9 0,8 2,5 2,6 5,5 12,6 11,1 24,8 25,1 9,8 4,3 6,71

FR Francija

3,8 0,8 3,3 3,6 4,6 15,0 9,9 17,5 22,4 7,9 11,1 6,56

GB Velika Britanija

5,0 2,4 6,1 6,6 7,1 14,6 13,0 15,5 15,3 6,0 8,5 5,83

HU Madžarska

3,6 1,4 2,5 3,7 6,0 15,4 10,5 13,9 15,5 6,7 20,9 6,72

IE Irska

2,2 1,9 3,2 4,2 6,5 12,5 10,3 14,7 16,1 10,7 17,8 6,77

IL Izrael

12,5 2,3 3,9 4,3 6,6 17,1 13,3 15,0 10,4 4,7 9,8 5,45

IS Islandija

5,3 1,3 1,9 4,8 3,7 17,4 10,7 19,8 22,3 6,0 6,7 6,24

IT Italija

3,8 0,7 1,4 2,4 3,7 11,1 10,6 17,2 18,3 7,3 23,6 7,13

LT Litva

4,2 1,4 3,7 4,9 6,8 18,5 12,7 14,7 15,3 6,0 11,7 6,16

NL Nizozemska

1,2 1,1 3,1 4,0 6,3 12,6 16,4 26,3 19,7 5,2 4,0 6,34

NO Norveška

2,3 1,3 4,0 4,8 5,9 17,1 14,4 20,2 19,1 5,8 5,1 6,17

PL Poljska

4,0 2,9 3,5 4,6 4,1 19,3 9,1 13,8 15,2 8,8 14,6 6,35

PT Portugalska

1,7 0,8 1,2 1,4 4,9 14,6 11,8 15,9 15,1 8,5 24,1 7,20

RU Rusija

9,3 4,5 5,8 8,6 5,9 23,0 10,8 13,2 9,7 4,5 4,8 5,04

SE Švedska

6,1 1,9 3,4 5,5 4,4 15,5 12,7 17,0 17,7 6,2 9,4 6,08

SI Slovenija

2,5 1,0 1,6 2,6 2,3 14,8 10,0 14,7 20,6 10,1 19,8 7,12

SK Slovaška

2,6 3,1 4,7 5,2 7,5 16,4 13,2 15,0 13,4 8,8 10,0 6,11

UA Ukrajina

4,8 1,5 2,2 2,7 3,9 15,5 10,5 14,9 16,9 9,8 17,3 6,71

XK Kosovo

2,6 0,5 0,8 1,1 2,9 10,4 8,2 9,5 14,8 9,3 39,9 7,86

Skupaj

3,6 1,6 2,9 3,9 4,7 14,8 11,4 16,3 17,5 8,1 15,2 6,59



477



Sedaj pa še nekaj vprašanj o istih temah, vendar se tokrat osredotočite

na delovanje demokracije v xx (Sloveniji), danes. Upoštevajte, da pri tem

ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima nas le vaše mnenje.



S pomočjo te kartice povejte, v kolikšni meri vsaka od naslednjih trditev drži za xx (Slovenijo). 0 pomeni - da trditev sploh ne drži, 10 pa - da povsem drži.

E17 V xx (Sloveniji) so parlamentarne volitve svobodne in poštene.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

32,4 5,0 7,0 6,7 7,9 14,7 5,8 5,1 5,3 2,5 7,5 3,55

BE Belgija

1,9 1,1 1,3 3,0 3,1 8,5 8,7 13,4 22,0 15,3 21,8 7,45

BG Bolgarija

15,9 8,4 9,4 10,4 11,1 15,2 9,5 7,2 4,4 3,4 5,0 4,02

CH Švica

0,2 0,2 0,4 1,7 1,4 5,7 5,7 12,0 23,6 18,4 30,6 8,19

CY Ciper

1,0 0,7 1,1 1,6 2,7 5,5 4,2 6,6 14,2 16,6 45,7 8,38

CZ Češka

2,3 1,5 2,4 4,5 4,1 9,0 7,6 13,3 18,8 14,4 22,3 7,22

DE Nemčija

0,3 0,4 0,7 1,2 1,4 5,5 4,3 6,9 14,3 15,4 49,7 8,62

DK Danska

0,1 0,4 0,3 0,4 0,7 2,5 2,5 3,7 11,6 19,4 58,4 9,10

EE Estonija

5,5 2,6 4,0 6,4 6,8 13,0 8,0 11,8 13,1 11,7 17,0 6,33

ES Španija

4,9 1,1 2,9 4,4 5,2 11,5 7,3 12,1 15,9 10,7 24,0 6,90

FI Finska

0,0 0,1 0,3 0,4 0,5 1,7 2,0 4,7 14,1 26,3 49,8 9,06

FR Francija

0,9 0,2 1,5 2,5 2,7 14,3 9,1 14,0 22,7 11,0 20,9 7,36

GB Velika Britanija

0,5 0,2 0,6 1,1 2,0 8,2 5,6 10,6 20,3 15,8 35,1 8,17

HU Madžarska

3,3 2,1 3,8 6,1 6,3 13,1 9,5 15,3 16,5 9,6 14,3 6,45

IE Irska

1,0 0,4 1,1 2,3 4,4 8,4 6,8 9,0 18,2 17,0 31,3 7,85

IL Izrael

1,4 0,3 0,9 1,3 1,8 7,1 8,8 13,7 21,3 15,7 27,8 7,87

IS Islandija

0,8 0,3 1,5 3,4 2,9 5,7 6,8 10,6 24,0 16,3 27,7 7,84

IT Italija

5,6 1,7 4,3 8,0 8,6 16,2 11,0 13,9 12,5 6,3 11,9 5,88

LT Litva

11,8 7,4 8,0 9,5 7,5 12,3 8,5 14,2 12,5 6,1 2,0 4,70

NL Nizozemska

0,8 0,4 0,3 0,9 0,9 4,4 6,2 13,0 23,4 21,2 28,4 8,20

NO Norveška

0,1 0,1 0,3 0,4 0,9 3,4 1,9 5,7 15,1 19,4 52,7 8,96

PL Poljska

2,1 1,6 2,7 4,4 3,9 10,4 6,0 10,4 15,5 14,4 28,7 7,37

PT Portugalska

1,4 1,0 1,9 3,2 6,8 12,8 10,8 15,3 16,1 11,0 19,5 7,02

RU Rusija

12,3 7,0 9,6 13,5 9,3 15,0 9,8 8,5 7,3 3,0 4,7 4,30

SE Švedska

0,2 0,2 0,3 0,6 1,2 3,0 2,4 5,9 12,8 17,2 56,4 8,99

SI Slovenija

4,0 1,5 2,6 3,7 4,3 10,9 7,1 13,0 17,9 13,9 21,0 7,02

SK Slovaška

0,8 2,1 3,8 4,6 4,7 11,6 6,8 11,8 18,8 15,1 19,9 7,09

UA Ukrajina

22,6 10,4 12,1 12,4 9,0 11,9 4,8 7,0 4,9 1,6 3,4 3,32

XK Kosovo

19,7 10,9 12,1 10,7 6,9 11,1 6,9 6,5 3,7 2,7 8,9 3,79

Skupaj

5,0 2,4 3,3 4,4 4,4 9,4 6,7 10,2 15,2 12,9 26,0 6,97





478

E18 V xx (Sloveniji) se volivci pogovorijo o politiki s prijatelji in znanci, preden se odločijo, kako bodo glasovali.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

7,9 2,8 2,8 4,3 3,5 12,7 8,4 7,9 14,0 6,9 29,0 6,67

BE Belgija

1,6 0,8 2,7 3,8 5,3 16,9 15,8 21,0 20,1 6,6 5,3 6,39

BG Bolgarija

4,8 4,3 5,5 7,7 7,8 15,1 9,6 12,6 11,1 8,5 13,0 5,87

CH Švica

0,4 0,7 1,3 3,0 4,8 11,2 11,1 20,3 23,0 12,2 12,2 7,11

CY Ciper

2,4 1,3 3,0 4,1 6,0 11,1 9,0 10,7 20,1 12,5 19,7 6,99

CZ Češka

0,9 1,3 2,1 4,4 6,5 12,4 12,3 13,5 15,5 11,9 19,2 6,98

DE Nemčija

1,4 0,9 3,0 5,9 7,1 16,4 13,0 17,4 18,4 6,7 9,9 6,41

DK Danska

1,0 0,6 2,0 3,4 3,9 12,7 8,8 17,1 25,5 11,7 13,4 7,09

EE Estonija

3,4 2,1 2,9 5,1 6,5 16,3 9,4 16,0 15,7 9,5 13,0 6,41

ES Španija

3,7 1,4 4,0 6,0 7,0 19,7 11,7 14,7 14,2 6,2 11,3 6,11

FI Finska

0,6 1,1 2,2 4,6 4,9 10,8 14,0 20,1 25,8 10,8 5,1 6,72

FR Francija

1,8 1,2 2,8 3,0 5,7 18,9 12,4 17,0 19,2 7,2 11,0 6,54

GB Velika Britanija

1,3 1,2 4,7 4,9 8,5 16,1 12,9 14,5 18,6 6,8 10,4 6,33

HU Madžarska

2,0 1,6 3,1 5,6 5,0 15,4 11,0 16,7 16,8 8,7 14,1 6,58

IE Irska

1,3 1,0 1,8 4,4 6,8 14,8 12,1 15,4 18,1 10,2 14,1 6,77

IL Izrael

3,0 1,1 1,3 1,9 3,3 8,8 11,1 15,9 16,7 12,5 24,2 7,33

IS Islandija

1,8 1,1 2,4 4,4 3,2 15,8 10,4 21,2 21,0 10,1 8,6 6,66

IT Italija

2,5 0,7 2,7 6,3 6,1 14,0 10,3 16,9 21,7 5,8 13,0 6,55

LT Litva

4,0 3,8 4,6 9,0 10,7 16,6 10,0 12,4 15,0 7,9 5,9 5,63

NL Nizozemska

0,7 0,7 1,5 3,0 3,4 10,9 14,0 23,5 26,2 9,6 6,4 6,90

NO Norveška

0,4 0,6 0,9 3,2 3,6 11,7 10,6 18,4 23,5 11,9 15,1 7,24

PL Poljska

2,6 2,1 3,9 5,1 5,9 16,0 9,4 14,4 15,7 10,6 14,2 6,50

PT Portugalska

1,2 1,1 3,4 5,8 9,3 17,7 16,7 17,3 11,5 5,6 10,3 6,18

RU Rusija

6,5 3,6 5,0 8,5 9,3 19,0 10,3 10,2 11,0 5,4 11,3 5,54

SE Švedska

1,4 1,1 3,3 5,3 5,2 13,1 11,3 18,3 17,5 8,0 15,6 6,74

SI Slovenija

3,9 2,0 2,8 7,2 7,2 16,3 9,6 14,6 15,9 8,9 11,9 6,24

SK Slovaška

0,4 2,7 2,5 5,9 5,4 11,8 8,4 12,8 16,8 16,2 17,0 6,96

UA Ukrajina

5,9 4,0 4,7 6,7 6,9 15,8 8,7 9,5 10,4 9,2 18,1 6,07

XK Kosovo

7,7 7,0 9,0 8,4 11,6 12,9 7,4 9,2 8,0 4,0 14,7 5,17

Skupaj

2,5 1,8 3,2 5,2 6,3 14,7 11,3 15,5 17,3 9,0 13,1 6,49





479

E19 V xx (Sloveniji) različne politične stranke ponujajo jasno alternativo druga drugi.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

11,3 4,9 7,1 5,1 5,9 18,4 7,8 9,2 9,4 5,4 15,4 5,39

BE Belgija

1,7 1,5 3,5 5,7 9,1 18,2 17,2 20,6 13,7 4,6 4,1 5,92

BG Bolgarija

9,3 7,7 10,0 10,7 10,0 17,6 11,1 10,7 5,7 2,9 4,4 4,44

CH Švica

0,3 0,2 1,9 5,0 6,1 14,5 16,2 20,0 21,0 8,3 6,5 6,61

CY Ciper

8,9 5,3 8,3 9,9 7,8 18,2 10,9 10,7 9,6 6,7 3,7 4,89

CZ Češka

4,4 1,6 4,4 9,5 10,5 16,6 13,0 16,0 13,3 5,2 5,6 5,62

DE Nemčija

1,5 1,1 4,7 8,8 10,6 19,7 15,9 15,6 11,9 3,6 6,7 5,77

DK Danska

0,7 1,3 5,5 9,2 10,2 19,3 17,8 14,3 13,2 3,9 4,5 5,70

EE Estonija

4,3 3,2 5,4 9,6 9,1 22,3 12,3 12,9 10,5 4,8 5,7 5,39

ES Španija

7,3 2,9 6,6 8,2 8,9 19,1 14,2 13,3 9,8 2,9 6,9 5,23

FI Finska

0,6 1,0 2,1 5,1 7,0 11,8 13,7 22,1 22,3 9,0 5,3 6,57

FR Francija

3,3 1,7 6,4 10,9 12,0 22,4 17,6 11,0 8,0 2,5 4,2 5,19

GB Velika Britanija

2,5 1,9 4,9 6,8 8,2 18,6 13,8 14,9 13,3 5,6 9,4 5,97

HU Madžarska

4,0 3,5 5,8 6,9 7,3 17,9 11,9 14,3 12,0 7,0 9,5 5,80

IE Irska

2,4 1,8 5,3 9,4 9,6 16,8 11,2 13,9 12,3 7,4 10,0 5,92

IL Izrael

5,4 1,8 4,5 5,6 8,3 15,6 16,4 17,2 11,2 5,7 8,4 5,82

IS Islandija

3,5 1,7 4,2 9,3 9,3 19,8 15,5 15,5 11,7 3,9 5,7 5,61

IT Italija

16,1 6,5 12,3 11,4 14,1 18,1 8,3 6,0 3,5 1,1 2,7 3,68

LT Litva

8,3 7,9 9,4 13,4 11,3 20,5 10,3 7,5 7,0 2,5 1,9 4,27

NL Nizozemska

0,6 0,4 2,1 3,1 5,4 14,0 19,9 26,1 19,2 5,3 4,0 6,48

NO Norveška

0,4 0,5 1,9 4,3 6,0 15,3 13,8 19,3 20,2 7,7 10,7 6,73

PL Poljska

2,4 1,9 5,7 6,4 5,9 17,5 11,3 13,6 14,0 8,5 12,7 6,23

PT Portugalska

3,4 4,6 10,8 13,0 11,8 17,1 13,7 9,9 6,9 3,4 5,1 4,87

RU Rusija

7,4 5,1 6,6 10,6 11,8 21,4 9,5 9,7 7,8 4,3 5,7 4,88

SE Švedska

0,9 0,3 2,8 5,3 7,4 11,1 10,5 16,0 18,2 8,9 18,6 6,93

SI Slovenija

7,1 3,2 8,7 12,4 8,9 22,3 11,8 11,1 8,2 3,2 3,0 4,79

SK Slovaška

1,3 3,0 6,3 9,4 10,2 18,0 11,2 13,7 11,6 8,2 7,2 5,76

UA Ukrajina

14,5 6,9 10,1 13,3 9,4 19,4 8,0 7,7 4,9 2,3 3,5 3,98

XK Kosovo

11,6 6,2 8,6 9,4 7,5 17,7 7,5 8,0 8,3 5,3 9,9 4,85

Skupaj

4,6 3,0 5,9 8,5 9,1 17,9 13,0 14,1 11,8 5,2 7,0 5,53





480

E20 V xx (Sloveniji) stranke v opoziciji lahko svobodno kritizirajo vlado.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

6,5 2,3 2,4 3,1 4,6 10,8 3,7 9,5 14,1 8,3 34,6 7,12

BE Belgija

1,0 0,2 1,1 1,7 2,8 9,8 12,0 18,7 24,8 12,3 15,6 7,35

BG Bolgarija

2,5 1,7 2,4 4,3 6,4 10,9 9,3 12,6 15,0 12,0 22,8 7,00

CH Švica

0,2 0,3 0,8 1,6 2,8 9,7 8,7 14,3 26,3 12,9 22,3 7,69

CY Ciper

0,7 1,2 1,6 3,0 2,7 4,4 3,1 6,1 13,9 16,1 47,1 8,35

CZ Češka

1,0 0,4 1,6 3,8 5,5 12,7 9,2 15,9 17,9 11,7 20,1 7,18

DE Nemčija

0,1 0,2 0,3 1,0 1,0 5,5 5,5 9,7 17,5 12,5 46,7 8,56

DK Danska

0,1 0,1 0,1 0,5 0,9 5,3 3,0 8,2 17,5 15,5 48,8 8,75

EE Estonija

2,8 1,9 3,2 4,9 5,2 13,5 10,2 12,2 15,4 11,4 19,2 6,76

ES Španija

2,4 0,9 2,3 3,4 3,2 11,3 7,2 13,7 18,8 11,3 25,5 7,31

FI Finska

0,1 0,1 0,4 1,2 1,8 7,5 6,4 13,8 24,5 23,2 21,0 7,99

FR Francija

0,5 0,4 1,0 1,6 3,0 11,8 8,9 15,5 23,2 11,9 22,3 7,55

GB Velika Britanija

0,6 0,3 0,9 1,7 3,0 8,8 8,2 13,8 20,3 14,5 27,9 7,81

HU Madžarska

2,4 2,1 2,9 3,8 3,8 11,5 8,8 13,1 16,2 10,5 24,8 7,09

IE Irska

0,4 0,4 0,8 1,8 4,0 7,6 8,6 12,2 17,4 19,1 27,7 7,86

IL Izrael

1,6 0,7 1,0 1,8 3,1 8,6 7,7 9,5 17,8 16,9 31,3 7,83

IS Islandija

0,3

-

1,4 1,3 3,1 8,8 7,1 12,1 20,7 14,4 31,0 7,95

IT Italija

2,9 2,2 2,5 4,6 6,5 15,1 10,8 16,7 16,4 6,4 15,8 6,52

LT Litva

2,6 4,2 5,1 7,3 8,0 13,1 8,9 13,9 12,1 10,5 14,4 6,19

NL Nizozemska

0,2 0,1 0,2 0,7 0,8 5,4 7,5 21,1 28,2 15,9 19,9 7,93

NO Norveška

-

0,3 0,1 0,8 1,2 5,3 5,1 10,1 18,6 19,1 39,6 8,52

PL Poljska

1,2 0,9 2,1 3,0 3,4 9,3 7,2 12,9 17,0 13,0 29,9 7,60

PT Portugalska

0,7 0,7 1,5 2,4 4,1 11,7 13,3 19,0 20,0 11,7 14,9 7,13

RU Rusija

9,5 4,7 8,0 9,4 8,1 18,4 9,8 11,1 9,1 4,5 7,4 4,97

SE Švedska

0,2 0,1 0,4 0,8 1,2 4,7 3,5 9,0 15,2 15,8 49,1 8,70

SI Slovenija

2,1 0,7 1,5 2,7 4,5 13,9 11,7 13,2 16,9 11,9 20,9 7,13

SK Slovaška

0,5 1,2 2,7 4,8 5,5 11,0 7,4 11,3 19,5 17,3 18,9 7,22

UA Ukrajina

6,3 5,2 4,4 7,4 6,8 16,3 8,5 11,6 9,7 7,2 16,6 5,85

XK Kosovo

4,7 3,4 6,9 6,5 6,2 12,1 6,8 8,1 13,8 9,3 22,1 6,35

Skupaj

1,9 1,3 2,0 3,2 3,9 10,2 8,0 12,8 17,8 13,2 25,9 7,38





481

E21 V xx (Sloveniji) mediji lahko svobodno kritizirajo vlado.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

8,5 2,4 3,7 3,8 3,6 11,2 5,6 8,7 14,1 8,0 30,4 6,75

BE Belgija

1,0 0,5 1,1 2,3 2,9 9,9 10,2 18,9 24,1 13,7 15,5 7,34

BG Bolgarija

4,1 3,5 4,4 6,3 9,1 12,9 9,5 11,1 10,5 9,6 18,9 6,26

CH Švica

0,3 0,5 1,1 2,1 2,7 7,9 8,1 12,8 21,8 15,4 27,2 7,84

CY Ciper

0,8 1,9 1,6 3,2 2,7 6,6 5,4 9,0 16,1 13,1 39,7 7,96

CZ Češka

1,4 0,6 1,8 3,9 6,4 11,0 10,3 16,1 17,4 12,8 18,3 7,08

DE Nemčija

0,4 0,2 0,6 1,4 2,0 5,1 4,8 9,5 17,2 13,7 45,2 8,46

DK Danska

0,1 0,2 0,1 0,6 0,8 2,8 2,1 7,3 15,5 18,7 51,9 8,94

EE Estonija

2,4 1,9 2,7 4,1 5,3 11,0 8,0 10,6 15,8 14,2 23,9 7,11

ES Španija

3,0 1,3 3,3 3,0 5,0 10,5 9,3 12,6 17,3 10,5 24,1 7,08

FI Finska

0,1 0,3 0,6 1,4 2,2 4,5 6,0 14,5 23,2 25,7 21,5 8,06

FR Francija

1,6 0,8 3,1 3,2 4,1 12,0 10,1 14,5 22,2 10,6 17,9 7,06

GB Velika Britanija

0,9 0,5 1,7 2,2 3,4 9,2 7,5 12,8 22,5 13,6 25,7 7,65

HU Madžarska

5,4 3,3 3,5 4,4 5,5 11,4 9,8 12,9 15,5 8,5 19,8 6,50

IE Irska

0,8 0,7 0,6 2,1 3,6 6,9 8,1 12,2 19,7 18,3 27,0 7,84

IL Izrael

1,7 0,6 1,1 1,7 2,7 8,4 7,0 9,6 13,1 19,9 34,3 7,96

IS Islandija

1,0 0,4 1,9 2,5 2,7 8,5 8,0 12,6 22,0 14,9 25,6 7,67

IT Italija

5,7 3,3 4,6 4,8 7,4 13,7 10,7 13,9 12,8 7,8 15,4 6,13

LT Litva

2,7 3,7 5,4 7,0 8,3 12,9 8,8 15,6 13,0 12,0 10,7 6,14

NL Nizozemska

0,4 0,1 0,7 1,1 1,3 5,3 7,0 16,6 27,4 19,5 20,5 7,95

NO Norveška

0,2 0,1 0,2 0,6 1,1 4,1 3,9 8,7 19,5 20,3 41,3 8,63

PL Poljska

1,3 1,1 2,1 2,9 3,2 8,3 5,8 10,5 17,5 15,2 32,1 7,75

PT Portugalska

0,9 0,9 2,1 4,2 6,9 13,3 14,7 18,9 17,7 9,5 10,9 6,69

RU Rusija

10,9 5,8 8,4 10,9 8,9 19,2 8,8 9,3 7,9 4,1 5,9 4,64

SE Švedska

0,4

-

0,8 0,7 1,3 3,6 3,4 8,3 14,4 16,0 51,0 8,75

SI Slovenija

2,3 0,8 1,1 3,4 3,8 11,7 9,7 15,3 20,3 10,6 21,0 7,19

SK Slovaška

0,7 1,3 4,0 4,4 5,1 11,0 7,4 15,5 18,1 16,2 16,4 7,05

UA Ukrajina

7,2 5,7 5,7 8,4 7,2 18,1 8,4 12,0 9,4 5,9 11,9 5,44

XK Kosovo

7,2 4,9 6,2 7,4 7,4 10,9 6,2 9,6 11,8 6,5 21,8 6,00

Skupaj

2,4 1,6 2,5 3,6 4,4 9,7 7,8 12,4 17,1 13,5 24,9 7,24





482



S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za xx (Slovenijo).

E22 V xx (Sloveniji) mediji dajejo državljanom zanesljive informacije za ocenjevanje vlade.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

7,8 2,9 4,0 4,6 5,2 19,5 11,8 10,5 12,5 5,5 15,8 5,94

BE Belgija

2,0 0,8 2,9 6,6 7,3 15,2 15,2 22,3 17,2 5,9 4,7 6,16

BG Bolgarija

5,7 5,6 6,8 9,7 11,5 18,1 12,0 9,7 7,5 5,4 8,0 5,13

CH Švica

0,6 1,0 2,3 4,8 5,9 13,3 13,2 18,9 21,8 9,1 9,1 6,68

CY Ciper

3,8 3,2 5,3 7,1 7,2 18,1 11,4 15,8 15,3 5,9 7,0 5,78

CZ Češka

4,3 2,2 6,3 8,1 10,8 15,9 12,0 18,7 12,6 5,7 3,4 5,51

DE Nemčija

1,2 1,0 2,9 4,9 6,2 13,3 11,7 17,9 19,6 8,2 12,8 6,68

DK Danska

1,0 1,1 3,1 5,1 7,6 14,3 13,7 20,6 20,7 8,1 4,7 6,36

EE Estonija

3,5 2,4 4,7 8,9 8,4 17,5 13,6 14,0 14,9 5,6 6,5 5,74

ES Španija

5,9 3,1 6,4 8,0 7,9 17,8 12,1 13,0 10,9 5,0 9,9 5,55

FI Finska

0,4 0,7 1,3 2,9 4,6 8,7 10,3 21,3 27,5 15,7 6,5 7,12

FR Francija

3,4 1,9 6,1 9,5 10,3 19,5 14,9 14,2 11,8 3,2 5,3 5,46

GB Velika Britanija

2,9 2,3 5,8 7,9 8,9 15,9 11,7 13,4 13,2 7,1 11,1 5,96

HU Madžarska

8,4 5,2 8,1 8,9 9,6 17,7 12,0 12,2 9,9 3,8 4,4 4,89

IE Irska

1,4 1,1 2,4 4,2 7,0 12,4 12,1 15,4 18,0 11,6 14,3 6,81

IL Izrael

3,2 1,2 3,1 3,5 6,4 13,4 14,8 18,8 17,1 6,6 11,7 6,45

IS Islandija

2,1 0,7 5,6 5,5 8,0 17,2 16,1 19,9 15,7 3,9 5,4 5,97

IT Italija

10,4 4,8 7,7 8,0 11,4 20,6 13,7 10,7 7,0 2,4 3,4 4,61

LT Litva

3,8 3,6 5,0 8,8 9,2 15,5 13,3 16,9 12,6 7,4 3,9 5,59

NL Nizozemska

0,5 0,9 2,6 5,2 8,0 15,1 19,3 24,6 15,4 4,5 4,0 6,20

NO Norveška

0,3 0,1 1,3 2,8 4,9 10,2 12,4 19,6 22,7 12,4 13,2 7,18

PL Poljska

3,3 3,4 6,1 6,7 6,1 17,8 11,5 14,0 15,2 7,2 8,7 5,90

PT Portugalska

1,7 1,9 4,4 7,3 8,9 21,3 16,6 15,6 11,2 4,9 6,2 5,79

RU Rusija

9,7 6,7 10,5 13,4 10,4 19,3 9,6 8,6 5,6 2,8 3,3 4,27

SE Švedska

1,6 0,7 2,3 3,6 4,9 9,2 8,3 15,5 16,5 10,2 27,3 7,37

SI Slovenija

3,5 2,3 4,1 6,1 6,1 16,6 15,1 17,2 16,3 6,2 6,5 5,98

SK Slovaška

1,6 3,4 6,2 8,9 10,4 19,4 11,5 18,5 10,9 6,3 3,0 5,54

UA Ukrajina

11,0 5,8 8,7 10,9 9,0 18,6 9,8 10,7 7,8 3,4 4,6 4,56

XK Kosovo

6,7 4,0 7,4 9,9 9,4 17,3 11,1 11,4 8,6 4,9 9,3 5,25

Skupaj

3,7 2,5 4,9 7,0 8,0 15,9 12,7 15,9 14,5 6,7 8,2 5,90





483

E23 V xx (Sloveniji) so pravice manjšin zaščitene.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

15,0 3,4 6,8 7,0 6,9 15,6 7,6 10,0 11,3 4,5 12,1 5,10

BE Belgija

1,1 0,7 2,2 4,1 6,0 16,4 15,8 22,5 19,1 6,5 5,6 6,43

BG Bolgarija

4,1 2,7 4,5 4,6 5,4 8,9 6,5 10,0 12,5 11,5 29,2 6,96

CH Švica

0,1 0,1 0,6 3,7 4,1 11,6 12,4 18,5 26,3 13,3 9,3 7,13

CY Ciper

1,5 1,0 2,7 3,8 3,8 6,6 6,6 11,2 13,3 11,8 37,8 7,74

CZ Češka

1,9 1,5 3,4 5,1 6,8 14,0 11,1 16,6 16,4 9,8 13,3 6,57

DE Nemčija

0,5 0,2 0,7 3,0 4,7 12,8 11,5 16,4 23,0 12,0 15,2 7,21

DK Danska

0,2 0,5 0,7 2,5 3,2 12,5 9,0 17,6 26,8 13,2 13,8 7,33

EE Estonija

7,6 4,5 7,6 9,9 8,4 17,5 10,4 12,1 11,0 5,2 5,8 5,11

ES Španija

9,6 3,2 9,7 11,0 12,7 19,0 11,7 9,2 5,7 3,0 5,0 4,60

FI Finska

0,2 0,3 0,3 2,7 4,5 10,8 12,3 24,5 25,8 12,6 6,1 7,07

FR Francija

1,0 1,1 2,8 6,5 9,3 23,2 15,2 15,7 15,6 3,8 5,9 5,98

GB Velika Britanija

0,7 0,5 1,7 3,6 6,1 17,1 12,6 16,4 19,4 7,9 14,0 6,81

HU Madžarska

2,5 2,7 3,9 5,5 7,1 12,9 10,2 14,3 15,7 8,6 16,5 6,50

IE Irska

1,4 0,9 2,9 4,7 7,9 14,1 13,2 15,1 16,8 9,8 13,2 6,63

IL Izrael

7,7 2,2 4,5 6,9 8,9 15,8 13,2 13,5 9,8 4,0 13,6 5,70

IS Islandija

2,6 0,8 4,2 7,1 7,5 19,1 15,6 21,4 11,8 4,7 5,1 5,87

IT Italija

9,2 4,7 7,4 11,3 13,5 18,5 12,1 11,1 6,8 1,9 3,4 4,56

LT Litva

4,8 4,8 7,2 10,7 9,0 18,3 11,0 12,4 11,6 5,7 4,5 5,21

NL Nizozemska

0,4 0,2 0,7 1,8 3,9 13,6 17,2 25,6 22,7 9,3 4,5 6,84

NO Norveška

0,4 0,3 0,7 1,8 3,2 12,4 11,6 19,9 25,2 12,5 12,1 7,25

PL Poljska

1,5 1,0 3,6 7,1 7,7 21,6 11,3 14,7 15,5 8,4 7,6 6,14

PT Portugalska

9,1 10,9 12,5 15,1 13,1 14,6 9,0 7,0 4,9 2,4 1,5 3,86

RU Rusija

12,9 8,8 12,0 12,5 11,3 18,8 7,8 6,7 4,5 2,1 2,8 3,85

SE Švedska

0,7 0,2 1,1 3,1 4,3 9,3 8,6 17,4 19,5 11,4 24,4 7,52

SI Slovenija

1,7 0,4 1,7 3,0 3,9 9,1 9,1 11,9 18,2 15,4 25,8 7,53

SK Slovaška

0,3 1,3 2,6 3,3 4,8 12,8 10,5 12,9 15,9 14,0 21,4 7,21

UA Ukrajina

10,6 7,8 10,1 13,9 12,2 17,4 8,0 6,6 5,8 3,1 4,5 4,19

XK Kosovo

3,2 1,5 2,5 2,8 4,1 9,0 5,5 7,2 10,0 14,7 39,5 7,66

Skupaj

3,8 2,4 4,2 6,2 7,1 14,7 11,0 14,5 15,4 8,3 12,4 6,21





484

E24 V xx (Sloveniji) imajo državljani pri najbolj pomembnih političnih vprašanjih odločilno besedo in o njih glasujejo na referendumu.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

24,9 5,9 8,5 7,6 7,8 11,8 6,6 5,1 7,1 3,1 11,5 4,11

BE Belgija

19,4 6,1 8,0 8,8 8,6 12,7 10,8 11,1 8,4 3,3 2,8 4,14

BG Bolgarija

22,0 13,2 11,7 9,6 7,4 11,4 5,3 4,3 4,1 3,9 7,0 3,52

CH Švica

0,6 0,3 1,2 2,0 1,9 6,6 6,6 13,8 24,7 18,2 24,1 7,88

CY Ciper

9,3 8,8 7,3 8,5 6,3 13,5 5,9 10,3 11,3 5,3 13,6 5,23

CZ Češka

13,1 6,5 9,4 10,0 9,4 13,4 10,3 11,8 8,2 3,7 4,3 4,46

DE Nemčija

23,7 6,6 10,6 11,1 7,4 10,1 7,3 7,7 7,5 3,1 4,9 3,76

DK Danska

3,2 2,0 4,2 6,2 4,3 10,6 8,3 13,8 17,4 11,6 18,3 6,72

EE Estonija

12,4 8,1 9,2 9,9 8,9 14,4 10,2 8,1 7,4 4,8 6,8 4,51

ES Španija

22,8 6,2 8,7 9,1 8,6 14,2 6,5 7,5 5,9 3,5 7,0 3,96

FI Finska

3,1 3,0 5,4 4,8 6,6 9,1 10,6 16,8 19,4 12,3 8,8 6,36

FR Francija

10,2 4,8 11,3 11,9 9,6 17,5 9,8 9,3 8,2 2,6 4,9 4,51

GB Velika Britanija

6,4 5,7 9,2 7,3 7,0 13,0 9,0 11,1 11,2 6,8 13,4 5,55

HU Madžarska

8,4 5,6 7,2 6,3 7,0 16,3 10,6 13,3 11,1 6,0 8,1 5,29

IE Irska

2,2 1,0 3,6 4,4 4,6 9,0 9,2 12,1 16,1 13,1 24,8 7,19

IL Izrael

28,1 5,2 7,2 6,5 8,5 15,3 10,1 7,3 5,2 2,3 4,3 3,66

IS Islandija

3,8 4,3 5,6 7,7 6,4 12,8 10,3 12,5 15,3 7,9 13,4 6,05

IT Italija

17,5 6,5 9,1 10,9 11,2 15,2 9,1 8,9 5,4 1,9 4,2 3,98

LT Litva

9,8 10,3 8,8 10,9 11,9 16,6 8,9 8,5 7,7 3,0 4,0 4,31

NL Nizozemska

10,4 5,8 8,2 8,4 9,2 13,7 12,4 14,3 10,2 3,2 4,0 4,79

NO Norveška

2,6 1,8 4,0 5,6 5,5 10,5 8,2 13,3 18,1 14,7 15,7 6,77

PL Poljska

7,4 6,6 11,2 10,0 7,6 15,5 9,7 8,6 10,2 5,5 7,8 4,94

PT Portugalska

14,3 9,8 13,8 13,7 12,5 13,4 6,6 6,0 4,6 1,6 3,8 3,66

RU Rusija

16,7 8,9 11,8 12,8 9,6 15,0 8,5 7,8 3,9 2,3 2,5 3,68

SE Švedska

3,7 2,2 4,4 4,8 5,1 12,0 8,5 13,2 16,7 9,4 20,0 6,67

SI Slovenija

4,1 2,2 3,5 5,0 6,0 13,9 11,0 16,4 14,5 8,3 15,1 6,40

SK Slovaška

7,3 11,8 13,3 10,0 8,5 12,9 8,3 10,2 6,5 4,9 6,2 4,47

UA Ukrajina

25,7 11,0 11,8 11,7 8,8 13,1 5,4 4,2 2,7 1,9 3,7 3,08

XK Kosovo

24,4 7,8 8,7 10,0 6,2 13,8 8,5 5,1 5,2 2,7 7,6 3,78

Skupaj

12,7 6,3 8,4 8,6 7,8 13,0 8,7 9,9 9,9 5,8 9,0 4,88





485

E25 V xx (Sloveniji) sodišča vsakogar obravnavajo enako.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

39,5 6,6 9,2 8,5 7,2 8,7 5,1 4,3 2,8 1,1 7,1 2,86

BE Belgija

5,5 3,2 6,5 10,0 10,5 14,3 11,5 14,8 13,5 5,2 5,0 5,36

BG Bolgarija

33,4 15,4 11,2 12,1 8,2 9,0 2,6 2,4 1,5 0,9 3,4 2,38

CH Švica

0,9 0,8 3,2 4,7 4,1 11,2 9,3 14,0 22,1 14,6 15,1 7,07

CY Ciper

9,2 5,9 7,1 7,8 8,4 15,8 10,7 11,3 11,2 6,1 6,5 5,09

CZ Češka

16,3 7,9 9,5 12,8 12,1 14,3 7,3 9,8 6,7 1,9 1,5 3,83

DE Nemčija

4,1 1,7 4,7 7,3 6,1 10,5 7,3 13,6 17,1 12,9 14,6 6,48

DK Danska

0,4 0,6 1,0 2,6 2,8 5,9 4,5 9,2 20,9 21,8 30,5 8,10

EE Estonija

8,8 4,1 6,7 10,8 9,8 16,9 8,3 10,2 10,5 6,7 7,2 5,11

ES Španija

27,5 8,2 12,2 12,1 9,2 11,8 5,9 4,1 3,5 2,0 3,5 3,09

FI Finska

0,8 0,9 2,2 3,5 4,3 7,3 6,7 15,3 23,3 21,7 13,9 7,37

FR Francija

7,1 3,6 10,1 11,2 10,9 17,2 10,9 10,7 9,1 3,6 5,7 4,89

GB Velika Britanija

3,2 2,3 5,7 7,3 7,6 12,2 7,9 12,2 15,2 9,0 17,4 6,36

HU Madžarska

9,9 4,9 8,1 7,9 9,3 19,2 9,3 11,6 10,0 4,7 5,3 4,89

IE Irska

5,8 3,1 5,8 8,7 8,2 12,1 9,4 10,6 12,5 8,3 15,4 5,94

IL Izrael

7,6 2,7 4,2 6,9 8,7 14,4 13,8 14,0 11,8 5,0 11,0 5,69

IS Islandija

3,8 2,6 5,0 5,8 6,7 10,3 7,2 9,2 17,0 12,0 20,4 6,64

IT Italija

21,7 7,8 10,0 11,7 10,1 14,9 8,1 6,7 4,0 1,8 3,0 3,53

LT Litva

15,4 14,2 11,8 13,0 10,2 14,9 6,1 6,9 4,8 1,8 0,9 3,41

NL Nizozemska

0,9 0,9 3,2 4,6 7,4 11,8 11,0 16,6 22,5 11,9 9,3 6,71

NO Norveška

0,4 0,2 1,3 2,0 2,4 5,8 5,4 11,0 21,8 21,5 28,3 8,08

PL Poljska

11,0 9,6 15,2 12,8 9,2 17,0 7,3 5,7 6,5 3,2 2,5 3,90

PT Portugalska

17,5 12,7 16,1 14,8 12,4 13,0 6,5 3,7 1,7 0,8 0,6 2,96

RU Rusija

22,5 12,5 13,1 11,5 8,2 14,2 5,7 5,5 3,3 1,3 2,1 3,09

SE Švedska

1,6 0,8 1,9 4,1 4,7 7,8 6,6 9,8 14,7 11,7 36,4 7,69

SI Slovenija

21,1 9,4 11,2 11,7 9,1 11,0 8,1 8,5 5,4 2,2 2,3 3,52

SK Slovaška

16,1 21,2 18,3 12,4 9,4 9,4 4,5 3,4 2,4 1,2 1,7 2,78

UA Ukrajina

44,1 18,0 11,0 8,0 4,6 7,1 1,9 1,4 1,7 0,9 1,2 1,74

XK Kosovo

27,7 14,6 12,9 9,8 7,6 10,1 2,4 4,8 2,6 1,6 5,9 2,93

Skupaj

12,9 6,8 8,2 8,9 8,0 12,1 7,4 9,2 10,4 6,8 9,4 4,89

486



S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšni meri drži vsaka od naslednjih trditev za xx (Slovenijo).

E26 V xx (Sloveniji) vladajoče stranke na volitvah, če so delale slabo, dobijo manj glasov.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

28,6 5,3 9,6 7,6 8,0 11,2 5,9 5,3 6,1 1,8 10,6 3,79

BE Belgija

3,7 1,9 3,3 5,9 6,7 14,1 13,2 21,0 16,9 6,9 6,3 6,11

BG Bolgarija

14,8 5,6 4,8 5,7 5,6 10,1 8,4 9,5 10,3 8,8 16,4 5,47

CH Švica

0,7 0,3 1,5 3,7 4,1 11,9 10,4 18,1 25,7 11,4 12,3 7,10

CY Ciper

17,2 10,1 7,2 9,5 5,7 11,4 7,4 8,1 11,5 4,1 7,8 4,41

CZ Češka

21,4 8,9 11,2 11,6 9,7 10,3 6,8 12,2 4,3 1,3 2,3 3,52

DE Nemčija

6,2 2,8 4,8 6,9 6,3 12,7 10,2 13,3 16,3 7,7 12,8 6,04

DK Danska

1,7 0,7 1,3 1,8 2,7 8,7 6,5 12,8 23,2 17,1 23,5 7,66

EE Estonija

18,3 7,4 9,8 11,1 9,2 15,4 9,5 7,4 5,2 2,6 4,1 3,89

ES Španija

11,1 3,5 6,9 6,9 7,6 13,6 8,8 10,8 14,4 5,6 10,8 5,38

FI Finska

0,4 0,8 0,9 2,7 3,6 7,6 10,1 20,2 26,7 17,4 9,5 7,30

FR Francija

4,0 2,2 5,2 7,7 7,4 15,6 10,3 14,2 17,6 6,4 9,5 5,97

GB Velika Britanija

3,9 2,5 6,3 5,5 8,0 14,1 9,1 12,8 15,1 9,0 13,8 6,17

HU Madžarska

17,8 6,8 6,4 5,5 5,1 10,7 7,0 10,8 10,3 6,8 12,9 4,99

IE Irska

4,1 2,5 4,3 5,9 6,8 8,3 8,2 10,3 15,2 13,1 21,1 6,71

IL Izrael

13,8 4,4 6,9 11,9 8,7 12,6 10,4 10,8 7,6 3,1 9,7 4,76

IS Islandija

4,9 2,8 6,6 8,8 8,2 13,3 11,0 15,4 14,1 6,5 8,3 5,70

IT Italija

27,2 7,1 13,8 11,7 8,9 11,3 5,8 5,3 3,6 1,1 4,2 3,14

LT Litva

12,4 6,4 7,6 9,3 10,0 11,7 7,5 10,6 10,1 5,8 8,6 4,86

NL Nizozemska

1,2 0,5 1,8 3,2 5,3 11,7 13,4 22,1 23,3 10,1 7,4 6,80

NO Norveška

1,5 0,5 2,1 3,5 3,3 11,2 8,3 14,3 21,7 16,8 17,0 7,28

PL Poljska

6,0 4,4 7,2 8,5 8,0 14,9 8,0 11,2 12,0 9,1 10,5 5,61

PT Portugalska

12,4 5,6 8,2 10,9 12,8 16,0 10,4 8,6 6,8 3,5 4,9 4,43

RU Rusija

18,6 10,1 12,5 12,5 8,6 13,3 6,4 6,8 5,4 1,9 3,8 3,58

SE Švedska

2,0 0,5 1,7 3,2 3,3 12,0 8,8 14,5 18,9 11,8 23,3 7,31

SI Slovenija

8,2 2,7 5,6 7,6 9,1 16,1 10,8 11,6 13,1 6,4 8,7 5,49

SK Slovaška

2,2 5,4 8,0 8,6 10,3 16,0 10,9 10,8 12,1 6,3 9,5 5,57

UA Ukrajina

22,9 7,5 8,4 9,3 7,3 11,9 6,3 6,5 5,2 4,8 9,9 4,08

XK Kosovo

30,0 12,9 11,3 11,5 6,5 7,9 4,4 4,2 4,5 1,1 5,7 2,94

Skupaj

10,4 4,4 6,2 7,5 7,2 12,3 8,9 11,9 13,1 7,4 10,7 5,45





487

E27 V xx (Sloveniji) vlada vse državljane ščiti pred revščino.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

43,2 7,7 11,0 9,1 7,5 9,2 3,4 2,2 2,3 1,4 3,0 2,31

BE Belgija

5,4 2,5 7,3 10,4 13,2 15,5 16,5 14,7 9,4 2,2 2,8 5,04

BG Bolgarija

42,6 14,3 13,7 9,3 7,6 6,0 1,8 1,4 1,2 0,7 1,4 1,80

CH Švica

1,5 1,7 3,6 6,3 7,2 13,7 13,8 18,6 18,8 8,4 6,5 6,29

CY Ciper

17,8 8,6 11,6 13,4 10,6 14,4 6,7 6,1 4,5 3,1 3,0 3,65

CZ Češka

25,9 11,0 12,6 14,4 11,6 9,5 5,9 4,0 3,4 1,1 0,6 2,80

DE Nemčija

10,3 4,1 10,0 13,8 10,4 13,7 9,2 11,0 8,9 3,8 5,0 4,62

DK Danska

2,1 1,1 3,9 6,2 7,2 13,5 11,0 18,4 19,4 9,0 8,3 6,38

EE Estonija

25,6 13,5 14,8 14,2 7,9 11,3 5,0 3,7 1,9 0,8 1,2 2,65

ES Španija

23,1 7,8 14,0 13,4 9,7 14,6 7,0 4,6 3,1 1,0 1,8 3,14

FI Finska

1,9 2,6 4,7 7,1 8,5 13,8 15,0 21,8 14,1 6,6 4,0 5,91

FR Francija

7,8 4,0 10,6 13,9 12,3 18,5 12,7 9,3 7,0 1,4 2,6 4,44

GB Velika Britanija

5,0 4,3 8,5 10,0 11,9 15,1 9,0 10,0 10,7 4,6 10,7 5,34

HU Madžarska

29,4 10,1 10,2 8,2 6,4 9,5 6,7 8,4 4,5 3,1 3,5 3,26

IE Irska

6,9 3,8 8,1 9,9 10,7 13,1 9,3 9,8 8,7 7,0 12,5 5,41

IL Izrael

18,4 6,7 10,6 11,4 10,6 13,9 9,9 9,0 4,2 1,1 4,1 3,81

IS Islandija

11,6 6,4 13,5 13,8 12,0 14,0 11,6 7,0 5,3 1,1 3,6 4,00

IT Italija

28,8 9,8 14,2 15,1 8,8 11,7 5,3 2,7 1,5 0,2 1,9 2,61

LT Litva

20,8 21,0 13,1 11,6 9,6 11,4 5,8 3,8 1,6 0,6 0,5 2,63

NL Nizozemska

2,3 1,5 5,3 7,3 11,8 16,0 18,6 18,1 11,5 4,6 2,9 5,62

NO Norveška

1,1 1,8 3,8 7,4 8,9 12,3 13,3 16,6 17,0 8,7 9,2 6,30

PL Poljska

18,3 12,9 17,8 13,8 9,8 12,5 5,1 4,1 3,3 1,3 1,1 3,00

PT Portugalska

22,2 13,4 15,2 14,0 15,5 9,5 5,6 2,4 1,5 0,3 0,4 2,65

RU Rusija

25,6 13,3 13,5 12,3 8,5 11,6 6,3 4,3 2,4 0,8 1,4 2,77

SE Švedska

3,5 2,4 5,8 7,8 7,8 11,9 10,2 14,2 12,3 7,1 17,0 6,20

SI Slovenija

23,8 11,1 13,8 13,1 10,0 11,1 6,1 5,3 2,8 1,4 1,6 2,98

SK Slovaška

13,9 16,8 16,4 13,3 11,5 10,9 5,2 4,3 3,4 1,7 2,5 3,19

UA Ukrajina

41,7 16,5 12,2 11,6 5,1 6,0 1,9 1,0 0,9 1,4 1,7 1,82

XK Kosovo

37,0 14,2 13,5 8,1 7,3 8,5 3,3 3,0 1,8 1,4 1,8 2,24

Skupaj

17,5 8,5 10,8 11,1 9,7 12,2 8,3 8,4 6,5 3,0 4,1 3,91





488

E28 V xx (Sloveniji) vlada volivcem pojasnjuje svoje odločitve.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

23,8 4,0 7,0 8,2 8,6 15,0 5,5 6,0 7,3 2,8 11,8 4,28

BE Belgija

3,6 2,8 6,0 8,7 11,0 19,0 17,4 16,5 9,8 2,7 2,2 5,26

BG Bolgarija

22,2 11,0 12,1 12,1 9,2 13,5 6,7 6,0 3,0 2,1 2,1 3,22

CH Švica

0,4 0,6 1,8 3,3 4,6 11,1 13,9 20,8 24,0 11,2 8,2 6,92

CY Ciper

15,3 7,6 12,0 10,9 9,8 14,9 8,4 6,9 6,1 4,3 3,7 4,03

CZ Češka

16,1 8,7 12,3 15,8 12,0 14,2 9,0 6,3 3,8 0,8 0,9 3,45

DE Nemčija

5,7 4,1 9,5 13,3 11,3 17,7 12,6 11,2 8,7 2,8 3,1 4,77

DK Danska

0,6 1,0 3,2 5,0 6,9 12,0 12,7 21,9 21,9 8,0 6,7 6,54

EE Estonija

12,0 7,8 11,5 13,8 11,5 17,2 8,1 8,1 5,5 2,4 2,1 3,96

ES Španija

21,7 6,9 13,6 13,2 10,7 14,3 7,0 5,1 3,1 1,1 3,1 3,32

FI Finska

0,7 1,3 3,1 5,2 6,5 11,2 14,8 23,0 21,0 9,2 4,0 6,46

FR Francija

3,8 2,8 8,5 12,8 13,5 21,5 14,4 11,2 7,6 1,7 2,3 4,83

GB Velika Britanija

4,3 3,3 7,7 10,1 11,5 17,0 11,6 9,9 9,5 4,9 10,2 5,41

HU Madžarska

21,3 8,4 9,4 9,8 6,7 11,8 7,7 7,6 8,8 3,7 5,0 3,95

IE Irska

5,7 3,5 6,8 9,9 11,8 14,7 9,6 9,9 9,9 6,3 12,0 5,50

IL Izrael

10,7 5,1 7,0 9,4 10,2 17,4 15,0 11,7 6,2 2,0 5,3 4,67

IS Islandija

5,8 7,0 9,9 13,4 11,6 15,7 11,2 11,7 7,0 1,9 4,6 4,61

IT Italija

20,0 7,3 12,6 13,3 11,6 16,4 8,6 5,7 2,3 0,4 1,7 3,32

LT Litva

14,7 9,9 12,1 13,7 12,1 16,9 7,9 6,5 3,9 1,6 0,6 3,54

NL Nizozemska

0,9 1,3 3,0 5,4 11,6 16,3 20,9 22,6 12,9 3,0 2,1 5,86

NO Norveška

0,8 0,4 2,3 5,0 7,7 14,5 14,6 18,9 16,9 9,3 9,6 6,58

PL Poljska

11,8 9,0 16,1 15,1 10,0 16,4 8,2 6,3 3,5 1,9 1,7 3,64

PT Portugalska

13,7 10,3 12,8 14,8 15,7 12,7 6,8 5,0 3,4 1,6 3,2 3,56

RU Rusija

12,7 9,3 10,6 13,0 9,5 16,2 9,8 7,3 6,2 2,5 3,0 4,00

SE Švedska

1,7 1,2 2,6 5,4 6,0 11,5 9,2 16,6 15,8 9,2 20,7 6,92

SI Slovenija

12,1 6,8 10,0 13,8 9,6 18,3 10,7 8,0 5,9 2,0 2,7 4,11

SK Slovaška

8,0 12,2 14,0 13,5 12,4 14,6 7,8 6,9 4,6 2,5 3,4 3,92

UA Ukrajina

26,9 11,1 12,7 14,1 9,9 12,0 4,1 2,9 1,5 1,9 3,0 2,82

XK Kosovo

22,9 11,2 11,6 11,2 9,2 10,5 6,9 3,8 5,0 2,9 5,0 3,41

Skupaj

10,7 6,1 9,0 10,9 10,2 15,1 10,5 10,5 8,4 3,7 4,9 4,59





489

E29 V xx (Sloveniji) vlada sprejema ukrepe za zmanjševanje razlik v dohodkih.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

31,0 4,7 10,9 9,8 5,9 13,5 6,2 6,2 5,4 1,6 4,9 3,34

BE Belgija

5,2 2,7 6,4 9,9 9,9 20,7 19,8 14,5 7,4 1,9 1,6 5,00

BG Bolgarija

43,1 16,0 11,8 10,1 6,7 5,9 1,9 1,6 0,8 0,8 1,3 1,75

CH Švica

2,8 1,7 6,0 9,8 8,8 20,3 15,6 16,7 12,2 4,5 1,6 5,44

CY Ciper

14,0 7,6 13,3 13,4 10,2 14,8 7,8 7,1 5,4 3,9 2,7 3,91

CZ Češka

22,7 10,6 12,1 17,0 12,4 10,7 5,7 5,0 2,2 0,9 0,7 2,91

DE Nemčija

8,7 4,7 10,0 15,0 11,8 18,6 12,2 10,0 6,1 1,2 1,7 4,30

DK Danska

2,3 1,4 3,5 6,6 8,2 19,4 13,7 20,4 16,6 4,2 3,7 5,91

EE Estonija

21,5 12,8 14,1 13,7 8,6 14,0 6,5 4,2 2,3 1,2 1,1 2,95

ES Španija

25,1 7,4 14,1 13,1 10,6 14,0 5,4 4,4 2,6 1,1 2,2 3,03

FI Finska

1,2 1,8 3,8 6,4 8,5 13,6 17,3 23,2 15,7 5,6 3,0 6,03

FR Francija

6,1 4,5 10,2 12,8 14,0 20,8 13,7 9,7 5,1 1,0 2,1 4,44

GB Velika Britanija

5,5 4,9 9,0 10,7 11,3 18,2 11,4 11,0 8,1 3,6 6,4 4,97

HU Madžarska

26,2 9,6 9,6 7,5 6,5 11,9 7,2 7,2 5,2 4,1 5,0 3,58

IE Irska

7,7 4,8 8,7 10,7 12,2 13,9 10,0 9,3 8,3 5,2 9,3 5,03

IL Izrael

19,4 7,1 10,9 12,4 10,9 14,6 10,5 6,4 2,8 1,4 3,7 3,62

IS Islandija

5,0 5,2 9,2 10,5 10,9 18,6 15,1 11,6 8,1 2,1 3,8 4,86

IT Italija

26,3 7,8 14,6 15,6 9,5 12,4 8,0 2,6 2,1 0,1 1,1 2,78

LT Litva

17,3 17,6 15,3 12,9 11,7 12,9 5,9 4,0 1,5 0,7 0,3 2,82

NL Nizozemska

1,6 1,6 4,5 6,4 12,9 18,2 22,0 20,2 8,9 2,5 1,2 5,52

NO Norveška

0,6 0,7 2,8 6,0 8,4 16,7 15,3 21,7 16,1 5,4 6,3 6,25

PL Poljska

19,5 12,6 15,1 14,9 9,4 14,6 5,6 2,9 2,8 1,4 1,1 2,99

PT Portugalska

19,8 14,2 13,6 14,9 12,9 9,2 5,3 2,9 2,8 1,7 2,7 3,00

RU Rusija

22,2 12,7 12,4 12,2 9,9 12,7 7,6 4,8 2,7 1,0 1,9 3,05

SE Švedska

4,0 2,2 4,8 8,7 8,2 13,7 11,7 15,1 13,2 6,3 12,2 5,99

SI Slovenija

21,3 9,9 12,1 14,5 9,4 13,8 7,7 4,6 4,1 1,5 1,2 3,20

SK Slovaška

13,7 13,7 16,3 14,6 12,6 11,8 5,2 4,6 3,6 1,6 2,1 3,28

UA Ukrajina

40,0 15,8 13,5 10,2 6,1 6,9 1,8 1,4 1,2 1,2 2,0 1,92

XK Kosovo

29,7 14,5 14,2 8,2 6,3 9,4 4,4 4,1 3,9 2,3 3,0 2,76

Skupaj

16,0 8,2 10,4 11,4 10,0 14,2 9,6 8,8 5,9 2,4 3,1 3,94

490



In v kolikšni meri drži naslednja trditev za xx (Slovenijo)?

E30 V xx (Sloveniji) politiki pred sprejemanjem odločitev upoštevajo stališča drugih evropskih držav.

sploh ne drži

povsem drži

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

18,1 3,8 6,6 8,2 7,3 12,8 7,4 9,2 11,3 4,5 10,6 4,81

BE Belgija

1,6 1,2 3,5 4,6 8,0 22,5 19,3 21,6 13,7 2,2 1,8 5,81

BG Bolgarija

4,0 3,1 5,2 5,8 7,1 13,8 13,8 13,3 11,5 9,1 13,4 6,12

CH Švica

1,5 1,0 2,9 5,6 6,9 20,7 16,4 21,2 16,5 4,0 3,2 6,02

CY Ciper

6,4 3,6 9,5 13,7 10,0 16,0 11,9 10,3 7,7 3,7 7,3 4,95

CZ Češka

6,0 4,2 9,2 9,4 11,0 26,3 14,3 10,7 5,9 1,5 1,6 4,63

DE Nemčija

2,4 1,4 3,8 8,7 9,4 21,7 14,2 17,1 14,3 3,7 3,2 5,66

DK Danska

0,9 1,2 2,3 3,1 5,6 18,2 13,4 20,6 23,4 7,2 4,1 6,46

EE Estonija

3,9 2,5 5,2 8,2 8,7 19,1 12,0 13,1 11,6 6,7 9,0 5,75

ES Španija

6,3 2,7 5,4 6,8 8,1 19,1 11,7 13,2 13,8 5,6 7,3 5,58

FI Finska

0,3 0,5 1,4 2,6 4,4 14,6 13,2 24,9 26,3 8,4 3,4 6,75

FR Francija

3,5 1,7 5,1 7,3 9,6 25,8 16,8 14,0 10,8 2,3 3,1 5,39

GB Velika Britanija

2,7 2,0 5,9 6,7 8,9 22,9 15,1 14,5 12,9 3,9 4,7 5,61

HU Madžarska

9,9 4,7 9,2 12,0 9,1 18,5 10,9 11,4 7,3 2,8 4,1 4,58

IE Irska

2,1 1,0 2,9 5,2 7,5 12,9 12,4 16,8 18,7 10,3 10,1 6,53

IL Izrael

10,3 2,5 5,9 6,5 7,8 17,4 14,9 13,9 11,5 4,3 5,0 5,19

IS Islandija

2,9 3,9 5,2 9,9 7,2 30,2 14,0 16,6 7,2 2,0 1,0 5,08

IT Italija

9,1 3,5 8,4 9,4 9,2 20,7 14,3 10,3 9,1 2,6 3,3 4,77

LT Litva

4,8 2,6 4,9 9,1 10,1 20,0 12,4 13,0 10,1 6,2 6,8 5,50

NL Nizozemska

0,5 0,4 1,6 2,9 5,1 18,8 20,4 28,5 16,0 4,3 1,5 6,30

NO Norveška

0,9 0,7 2,3 4,5 6,6 21,6 14,7 21,9 18,1 5,0 3,9 6,22

PL Poljska

3,7 2,2 5,9 9,0 8,9 25,9 12,7 11,7 11,6 5,3 3,1 5,35

PT Portugalska

4,0 3,2 6,9 8,8 12,8 19,9 14,1 11,7 7,6 4,8 6,2 5,26

RU Rusija

4,3 2,6 7,3 10,3 10,7 28,0 13,8 11,8 7,2 2,1 2,0 4,93

SE Švedska

2,1 0,8 2,7 4,2 6,4 19,0 12,9 22,1 18,2 5,2 6,4 6,27

SI Slovenija

5,4 3,0 5,6 8,1 9,5 23,6 12,5 13,3 10,5 4,2 4,2 5,27

SK Slovaška

1,1 2,7 4,0 6,1 7,2 17,9 18,2 18,1 13,5 6,2 5,0 5,97

UA Ukrajina

6,7 4,9 5,7 10,0 11,8 24,7 11,9 10,0 6,9 3,2 4,4 4,86

XK Kosovo

12,7 3,7 10,1 10,0 8,5 18,5 8,6 10,0 8,9 3,2 6,0 4,61

Skupaj

4,3 2,3 5,1 7,2 8,4 20,2 13,9 15,7 12,9 4,9 5,1 5,60

491



Pri naslednjih vprašanjih boste najprej izbirali med dvema možnostma. Potem

vas bomo vprašali, kako pomembna je vaša izbira za demokracijo na splošno.

Na koncu pa boste, glede na to vprašanje, ocenili še situacijo v xx (Sloveniji)

danes. Upoštevajte, da pri tem ni pravilnih in napačnih odgovorov, zanima

nas le vaše mnenje.

E31 Obstajajo različna mnenja o tem, ali naj bo v demokraciji vsakomur dovoljeno, da javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna.

Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno?

1 -

Vsakemu naj bo dovoljeno, da javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna.

2 -

Tistim, ki imajo skrajna politična stališča, bi morali preprečiti, da jih izražajo javno.

5 -

odvisno od okoliščin

Država

1

2

5

Al Albanija

64,9

28,7

6,4

BE Belgija

71,1

24,3

4,5

BG Bolgarija

74,3

17,5

8,1

CH Švica

79,6

13,2

7,3

CY Ciper

74,9

10,9

14,2

CZ Češka

55,2

31,6

13,1

DE Nemčija

73,3

18,3

8,3

DK Danska

89,3

7,5

3,2

EE Estonija

67,8

17,7

14,5

ES Španija

80,6

14,7

4,7

FI Finska

83,1

8,9

8,0

FR Francija

85,3

11,6

3,1

GB Velika Britanija

71,4

19,8

8,8

HU Madžarska

51,7

30,0

18,3

IE Irska

74,9

10,3

14,8

IL Izrael

77,5

19,2

3,3

IS Islandija

88,6

10,1

1,4

IT Italija

80,0

10,9

9,1

LT Litva

67,9

16,9

15,1

NL Nizozemska

69,5

24,0

6,6

NO Norveška

66,0

26,0

8,0

PL Poljska

86,3

7,6

6,1

PT Portugalska

80,0

6,7

13,3

RU Rusija

64,7

22,5

12,8

SE Švedska

85,8

8,0

6,2

SI Slovenija

58,0

22,1

19,8

SK Slovaška

58,9

22,6

18,6

UA Ukrajina

78,9

9,4

11,7

XK Kosovo

64,2

17,7

18,1

Skupaj

73,2

16,9

9,9

492



Preskok (E31=1,9)

E32 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da lahko vsakdo javno izraža svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna? Izberite odgovor na kartici.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

0,9 0,1 0,7 0,8 0,5 4,7 3,2 6,9 13,7 7,3 61,1 8,84

BE Belgija

-

0,2 0,2 0,7 0,8 4,9 6,2 18,4 30,1 17,7 20,8 8,05

BG Bolgarija

0,4 0,1 0,3 0,6 0,8 2,8 2,7 7,5 15,9 14,2 54,7 8,90

CH Švica

-

-

0,1 0,3 0,7 2,2 4,0 11,5 27,4 17,0 36,8 8,60

CY Ciper

-

-

0,1 0,2

-

1,0 1,2 3,3 10,1 13,1 70,9 9,44

CZ Češka

0,3

-

0,7 0,6 2,6 11,5 8,1 18,8 20,6 12,1 24,7 7,72

DE Nemčija

0,2 0,1 0,5 0,5 0,8 3,8 3,8 10,6 21,1 15,1 43,4 8,61

DK Danska

-

0,1 0,2 0,2 0,3 1,7 2,4 5,4 20,9 23,6 45,1 8,94

EE Estonija

0,3 0,1 0,4 0,5 1,5 7,9 5,9 12,8 20,1 16,4 34,0 8,22

ES Španija

0,2 0,1 0,3 0,6 0,6 3,8 5,5 12,0 21,0 16,1 39,8 8,52

FI Finska

0,1 0,2 0,3 0,2 0,3 2,1 3,0 8,7 26,3 26,7 32,1 8,63

FR Francija

-

0,1 0,1 0,3 0,8 5,9 7,0 14,1 27,3 16,2 28,3 8,21

GB Velika Britanija

0,3 0,1 0,3 0,6 0,6 5,7 6,0 11,1 23,0 19,6 32,7 8,35

HU Madžarska

0,1 0,2 0,6 1,3 2,1 4,7 6,4 12,4 18,9 11,6 41,8 8,35

IE Irska

0,1 0,4 0,3 0,4 1,1 3,4 5,6 12,6 23,2 16,2 36,9 8,45

IL Izrael

0,2 0,2 0,1 0,4 1,0 3,0 3,6 8,7 17,9 16,8 48,1 8,79

IS Islandija

0,2 0,3 0,3 0,2 0,3 2,8 3,9 10,2 24,8 22,7 34,4 8,58

IT Italija

0,3 0,1 0,3 0,3 0,8 4,9 5,9 12,1 23,2 12,6 39,6 8,44

LT Litva

0,4 0,1 1,3 1,9 1,9 4,3 6,7 11,8 19,4 19,7 32,4 8,17

NL Nizozemska

0,1 0,2 0,2 0,7 0,3 2,4 6,3 15,7 33,3 19,9 21,0 8,19

NO Norveška

0,2 0,2 0,2 0,7 0,4 4,6 4,8 11,7 26,2 22,4 28,7 8,36

PL Poljska

0,2 0,2 0,1 0,4 1,3 3,6 3,1 8,5 18,8 17,7 46,0 8,73

PT Portugalska

0,1 0,2 0,2 0,8 1,7 8,2 10,4 16,3 22,1 10,1 29,9 7,94

RU Rusija

0,6 0,2 1,0 1,2 2,9 10,1 9,0 14,6 18,6 11,2 30,6 7,81

SE Švedska

0,1

-

0,1 0,3 0,5 2,0 2,2 7,4 18,6 17,6 51,3 8,98

SI Slovenija

0,2 0,2 0,3 0,9 1,2 9,2 6,6 11,5 18,3 14,1 37,6 8,23

SK Slovaška

-

0,6 0,3 1,6 3,3 9,4 6,9 11,9 16,4 24,0 25,6 7,94

UA Ukrajina

0,4

-

0,2 0,9 2,3 6,0 5,9 13,7 19,4 16,7 34,5 8,24

XK Kosovo

2,0 0,2 0,3 0,6 1,5 3,8 5,9 9,2 11,0 14,9 50,8 8,56

Skupaj

0,2 0,1 0,3 0,6 1,1 4,7 5,2 11,4 21,3 16,9 37,9 8,44

493



Preskok (E31=1,5,8,9)

E33 S pomočjo kartice ocenite, v kolikšni meri ima v xx (Sloveniji) danes vsakdo možnost javno izraziti svoja politična stališča, tudi če so ta skrajna.

sploh ne

v celoti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

8,7 3,1 5,5 7,6 7,9 14,7 7,6 8,8 12,0 4,0 20,3 5,84

BE Belgija

1,4 1,1 2,6 4,2 4,9 10,9 11,5 20,5 23,7 11,9 7,3 6,75

BG Bolgarija

1,6 1,5 2,1 5,5 6,6 10,5 10,8 15,6 17,9 10,1 17,9 6,87

CH Švica

0,2 0,2 0,6 1,9 2,7 7,8 8,4 16,6 29,7 15,1 16,9 7,65

CY Ciper

1,7 1,3 1,4 4,1 5,0 8,3 6,5 10,0 20,8 12,2 28,8 7,52

CZ Češka

2,3 1,6 4,4 7,5 8,1 18,9 12,5 15,1 14,6 6,7 8,4 6,01

DE Nemčija

1,0 0,6 1,9 3,6 4,7 9,8 7,6 12,6 22,4 15,0 20,9 7,39

DK Danska

0,2 0,3 0,6 1,2 1,1 3,2 5,9 10,2 22,2 22,8 32,3 8,38

EE Estonija

3,4 1,5 4,6 7,6 6,7 16,2 11,1 15,8 14,9 8,9 9,2 6,10

ES Španija

3,9 1,3 3,7 5,7 6,0 14,9 14,0 15,1 16,0 8,1 11,3 6,29

FI Finska

0,2 0,5 0,5 1,2 2,1 4,8 8,0 17,1 29,2 22,9 13,6 7,80

FR Francija

2,2 1,2 3,4 6,0 6,1 12,8 9,8 15,1 20,5 8,2 14,8 6,64

GB Velika Britanija

1,3 0,5 2,7 3,9 4,8 12,9 11,4 15,5 20,2 13,3 13,5 6,94

HU Madžarska

1,9 1,9 4,5 5,9 5,4 15,6 11,6 17,0 14,9 7,1 14,1 6,41

IE Irska

1,1 0,4 1,9 2,3 5,0 9,8 11,0 17,0 22,0 13,1 16,5 7,24

IL Izrael

1,2 0,5 1,2 2,1 4,2 9,1 9,9 14,7 15,3 13,6 28,2 7,61

IS Islandija

0,3 0,6 1,7 1,4 3,3 5,9 6,4 16,3 26,3 19,5 18,4 7,73

IT Italija

3,5 1,2 4,0 7,2 9,6 15,9 12,5 15,9 15,6 5,5 9,3 6,02

LT Litva

3,1 4,5 7,0 10,8 10,9 16,0 12,2 11,7 12,4 6,9 4,6 5,37

NL Nizozemska

0,4 0,2 1,0 1,9 2,8 7,6 10,6 17,3 27,3 18,0 13,1 7,53

NO Norveška

0,3 0,2 0,9 1,1 2,6 6,2 6,7 12,7 25,9 24,2 19,2 7,93

PL Poljska

1,3 1,2 2,9 5,3 5,3 12,8 11,6 16,0 19,4 11,2 12,8 6,75

PT Portugalska

0,6 0,9 2,1 4,5 6,4 20,6 14,5 18,0 17,7 7,0 7,6 6,41

RU Rusija

5,3 4,3 9,2 14,8 12,1 20,1 9,5 9,2 7,4 3,4 4,7 4,75

SE Švedska

1,0 0,4 1,3 2,2 3,0 5,7 5,9 15,3 25,3 17,8 22,1 7,76

SI Slovenija

3,4 1,9 4,6 7,2 6,4 17,6 10,1 15,4 15,8 5,3 12,1 6,11

SK Slovaška

0,4 1,2 4,0 6,1 5,3 12,1 13,4 13,0 19,3 14,1 11,2 6,74

UA Ukrajina

3,5 3,2 6,7 9,8 7,8 17,1 10,9 13,8 10,3 5,2 11,6 5,70

XK Kosovo

6,5 3,9 6,8 5,9 6,9 11,8 15,0 12,5 11,1 5,9 13,8 5,80

Skupaj

2,0 1,4 3,2 5,1 5,6 12,1 10,3 14,8 19,0 11,8 14,9 6,78

494



Preskok (E31=2,9)

E34 Kako pomembno je po vašem mnenju za demokracijo na splošno, da se tistim, ki imajo skrajna politična stališča, prepreči javno izražanje tovrstnih stališč? Izberite odgovor na kartici.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

11,5 2,2 3,1 4,3 1,6 11,5 7,5 7,8 9,3 6,5 34,8 6,67

BE Belgija

0,9 0,4 1,3 3,3 4,7 10,2 11,1 21,3 25,3 10,0 11,5 7,06

BG Bolgarija

2,9 2,0 1,2 3,8 5,5 12,8 13,4 19,8 16,0 8,5 14,0 6,66

CH Švica

0,5

-

1,6 2,1 6,8 14,1 8,9 16,7 31,3 7,3 10,9 7,02

CY Ciper

-

0,9

-

-

1,7 7,8 4,3 4,3 22,6 17,4 40,9 8,48

CZ Češka

0,5 0,2 0,9 2,1 3,5 12,0 11,0 22,4 22,6 11,1 13,7 7,23

DE Nemčija

0,7

-

2,1 2,1 1,9 8,6 8,8 16,1 26,0 11,0 22,7 7,61

DK Danska

3,4 3,4 5,9 3,4 4,2 17,8 6,8 13,6 19,5 6,8 15,3 6,36

EE Estonija

1,3 1,3 2,1 3,4 4,9 17,9 10,1 13,0 19,7 8,3 17,9 6,89

ES Španija

2,7 2,7 3,1 2,7 6,9 14,2 10,0 18,0 18,8 6,9 14,2 6,56

FI Finska

0,5 2,1 2,6 2,6 8,9 18,8 16,7 20,3 19,8 5,7 2,1 6,17

FR Francija

-

0,9 1,8 3,2 8,6 21,6 14,0 14,0 19,4 8,6 8,1 6,51

GB Velika Britanija

1,7 3,6 3,3 3,8 5,7 11,9 7,1 14,5 21,6 9,5 17,3 6,79

HU Madžarska

1,3 0,4 1,9 3,6 4,7 11,9 10,8 14,7 19,1 5,7 26,0 7,24

IE Irska

2,8 0,4 5,9 3,9 14,2 20,5 9,1 15,4 14,6 3,5 9,8 5,90

IL Izrael

0,7

-

2,5 3,2 2,3 13,4 11,2 11,2 16,4 12,1 27,1 7,47

IS Islandija

2,7 1,4 1,4 4,1 5,5 13,7 8,2 26,0 21,9 11,0 4,1 6,50

IT Italija

1,1 1,1 5,3 2,1 5,3 12,6 13,7 18,9 20,0 5,3 14,7 6,72

LT Litva

-

-

1,0 4,4 2,9 13,0 13,3 19,0 22,9 9,5 14,0 7,14

NL Nizozemska

0,2 1,4 0,9 2,3 3,5 11,6 11,6 24,1 27,3 8,3 8,8 7,01

NO Norveška

0,2 1,0 2,2 2,7 3,9 11,6 8,5 16,2 21,1 12,6 20,1 7,34

PL Poljska

2,2 1,5 3,7 5,9 5,2 18,5 5,9 17,8 17,0 7,4 14,8 6,48

PT Portugalska

1,6 0,8 2,4 0,8 8,7 16,5 20,5 12,6 17,3 9,4 9,4 6,57

RU Rusija

1,7 2,9 3,2 7,8 12,2 25,7 10,9 14,7 9,9 4,2 6,7 5,64

SE Švedska

1,4

-

3,5 2,8 4,2 12,5 9,7 21,5 23,6 9,0 11,8 6,92

SI Slovenija

3,2 0,8 2,4 4,5 4,5 23,1 11,7 10,5 20,6 4,9 13,8 6,43

SK Slovaška

0,5 0,5 3,2 3,0 4,0 6,5 10,0 13,7 27,4 17,2 14,0 7,35

UA Ukrajina

5,3 0,6 2,4 3,5 6,5 18,8 12,9 20,6 14,7 3,5 11,2 6,20

XK Kosovo

9,4 1,1 1,7 5,5 6,6 13,3 8,8 12,7 14,4 6,1 20,4 6,31

Skupaj

1,8 1,1 2,3 3,4 5,2 14,0 10,5 16,3 20,3 8,8 16,2 6,88

495



Preskok (E31=2,9); n=255

E35 S pomočjo kartice ocenite,v kolikšni meri je v xx (Sloveniji) danes onemogo-

čeno javno izražanje skrajnih političnih stališč?

sploh ne

v celoti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

22,6 3,1 6,2 8,9 3,1 18,5 10,3 5,8 7,2 5,8 8,6 4,44

BE Belgija

4,3 2,9 6,5 9,9 11,3 17,3 14,6 16,0 13,1 2,0 2,0 5,20

BG Bolgarija

17,6 8,3 11,1 13,9 13,0 14,2 9,0 6,2 3,1 2,2 1,5 3,49

CH Švica

1,6 4,4 6,0 10,4 8,2 18,7 14,3 12,1 14,3 7,1 2,7 5,51

CY Ciper

7,1 6,2 17,7 12,4 8,0 11,5 8,8 10,6 7,1 8,0 2,7 4,50

CZ Češka

0,5 0,3 0,5 1,7 3,1 11,2 10,7 18,5 25,4 12,4 15,5 7,40

DE Nemčija

5,6 3,3 10,9 14,9 12,5 19,0 10,2 11,3 8,4 2,1 1,9 4,60

DK Danska

7,1 7,1 8,9 9,8 8,9 18,8 8,9 10,7 12,5 4,5 2,7 4,79

EE Estonija

3,1 3,1 5,6 9,9 6,8 23,2 14,1 14,7 11,6 4,0 4,0 5,42

ES Španija

8,4 3,6 8,0 9,2 9,6 16,3 15,5 12,4 10,0 4,0 3,2 4,94

FI Finska

3,7 6,8 13,2 13,2 10,0 14,7 14,2 13,2 8,9 2,1

-

4,54

FR Francija

6,4 3,7 11,4 10,5 10,0 20,1 11,4 12,3 6,4 5,0 2,7 4,77

GB Velika Britanija

4,3 5,3 10,3 8,2 9,6 17,5 7,2 14,9 11,8 4,8 6,0 5,22

HU Madžarska

3,1 1,5 6,7 5,7 9,4 14,7 12,4 15,3 16,8 4,2 10,1 5,99

IE Irska

6,9 2,4 6,5 9,7 24,3 16,2 14,6 8,1 7,7 2,0 1,6 4,62

IL Izrael

15,0 5,9 10,5 9,1 10,2 17,0 10,2 8,0 5,7 4,3 4,1 4,22

IS Islandija

4,1 4,1 9,6 9,6 6,8 19,2 15,1 12,3 15,1 2,7 1,4 5,12

IT Italija

11,5

-

5,7 10,3 18,4 17,2 18,4 5,7 5,7 1,1 5,7 4,67

LT Litva

0,9 1,3 3,5 7,6 8,5 19,9 18,4 19,9 16,1 2,2 1,6 5,81

NL Nizozemska

5,6 3,5 9,4 9,9 9,9 14,6 12,4 15,0 12,7 3,5 3,5 5,11

NO Norveška

4,9 5,4 12,8 11,1 9,6 12,3 9,1 11,3 9,6 5,9 7,9 5,07

PL Poljska

7,6 4,5 6,8 7,6 6,1 16,7 14,4 12,9 15,2 1,5 6,8 5,25

PT Portugalska

3,3 2,4 3,3 4,1 14,6 26,0 14,6 15,4 12,2 2,4 1,6 5,39

RU Rusija

5,9 1,5 4,8 10,8 15,2 27,5 13,0 11,2 6,8 2,0 1,3 4,84

SE Švedska

6,5 3,6 7,9 12,2 6,5 20,1 10,1 10,1 13,7 2,9 6,5 5,14

SI Slovenija

6,9 3,0 9,5 8,2 9,1 28,6 11,7 8,7 9,1 2,6 2,6 4,79

SK Slovaška

0,5 0,8 2,3 2,3 3,3 10,0 12,8 17,0 23,8 15,5 11,8 7,20

UA Ukrajina

15,8 6,1 6,7 9,7 5,5 17,6 9,1 13,9 9,1 3,0 3,6 4,46

XK Kosovo

9,1 4,2 4,8 10,3 12,7 12,1 14,5 19,4 7,9 1,8 3,0 4,88

Skupaj

6,4 3,4 7,5 9,0 9,6 17,2 12,1 13,0 12,0 4,7 5,1 5,22

496

E36 Včasih se vlada ne strinja s tem, kar je po mnenju večine ljudi najboljše za državo. Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno?

1 -

Vlada bi morala spremeniti svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi.

2 - Vlada bi morala vztrajati pri svojem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi.

5 - Odvisno od okoliščin.

Država

1

2

5

Al Albanija

81

13

6

BE Belgija

70

24

6

BG Bolgarija

77

11

12

CH Švica

79

12

9

CY Ciper

70

12

18

CZ Češka

61

24

15

DE Nemčija

75

14

11

DK Danska

49

44

7

EE Estonija

75

12

13

ES Španija

83

12

5

FI Finska

60

29

11

FR Francija

71

23

6

GB Velika Britanija

71

19

10

HU Madžarska

58

15

27

IE Irska

56

22

23

IL Izrael

68

21

12

IS Islandija

68

27

5

IT Italija

76

11

13

LT Litva

73

10

17

NL Nizozemska

64

27

8

NO Norveška

63

28

9

PL Poljska

76

15

9

PT Portugalska

80

8

12

RU Rusija

71

15

14

SE Švedska

63

27

11

SI Slovenija

66

12

21

SK Slovaška

69

13

18

UA Ukrajina

75

10

15

XK Kosovo

70

16

14

Skupaj

70

18

13

497



Preskok (E36=1)

E37 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da vlada spremeni svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi? Izberite odgovor s pomočjo lestvice.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,0

-

0,3 0,5 0,5 2,6 4,5 7,9 15,1 9,9 57,5 8,86

BE Belgija

-

0,2 0,2 0,8 0,9 5,6 10,3 23,9 34,7 13,2 10,3 7,63

BG Bolgarija

0,1 0,1 0,5 0,3 0,6 2,8 3,6 12,1 19,0 17,1 43,8 8,68

CH Švica

-

-

0,2 0,2 0,5 2,5 4,1 15,3 32,3 18,0 26,9 8,37

CY Ciper

0,3

-

-

0,3 0,5 1,6 2,3 3,0 15,0 19,3 57,7 9,17

CZ Češka

-

0,4 0,8 1,0 2,3 6,5 6,8 21,4 20,8 13,4 26,6 7,90

DE Nemčija

0,1 0,0 0,5 0,4 0,5 3,6 4,7 13,1 29,8 15,6 31,5 8,37

DK Danska

-

0,3 0,1 0,5 1,0 4,8 4,4 17,5 37,5 15,7 18,2 8,02

EE Estonija

0,4 0,2 0,3 1,1 1,3 6,1 8,0 16,5 21,2 13,6 31,3 8,08

ES Španija

0,3

-

0,2 0,5 1,2 3,8 5,4 11,8 23,1 17,4 36,2 8,45

FI Finska

0,1 0,5 0,2 0,8 0,8 3,2 7,1 19,8 36,9 22,2 8,4 7,83

FR Francija

0,1 0,1 0,4 0,4 1,2 8,4 9,2 25,1 29,5 12,2 13,4 7,60

GB Velika Britanija

0,1 0,1 0,5 0,3 1,0 5,6 7,1 16,4 30,9 15,6 22,4 8,04

HU Madžarska

0,1 0,1 0,7 1,6 2,8 6,9 7,4 13,6 22,6 11,2 33,0 8,03

IE Irska

0,1

-

0,4 0,8 2,0 6,6 7,9 16,0 27,3 15,8 23,1 7,95

IL Izrael

0,3 0,1 0,3 0,5 1,0 3,9 5,2 11,0 24,7 13,2 39,7 8,48

IS Islandija

-

-

0,2 0,6 0,4 2,3 6,5 20,2 35,8 16,3 17,7 8,06

IT Italija

0,3 0,1 0,1 0,1 1,4 4,3 7,7 14,1 29,3 11,4 31,0 8,20

LT Litva

0,1 0,1 0,4 1,1 1,9 4,0 5,4 12,2 22,0 18,8 33,9 8,34

NL Nizozemska

0,3 0,1 0,2 0,6 0,6 3,2 7,0 24,7 40,7 13,7 8,9 7,75

NO Norveška

-

0,1 0,4 0,1 0,8 4,8 8,5 20,1 34,5 16,0 14,7 7,87

PL Poljska

0,4 0,2

-

0,5 0,8 4,4 5,5 12,7 23,1 17,3 35,0 8,40

PT Portugalska

0,3 0,5 0,8 0,5 1,9 6,0 9,0 17,0 22,3 12,5 29,3 7,98

RU Rusija

0,1 0,7 0,6 2,3 2,8 7,9 10,0 11,7 18,9 13,9 31,2 7,89

SE Švedska

-

0,1 0,4 0,8 0,5 3,7 6,2 14,3 27,9 15,7 30,5 8,30

SI Slovenija

-

-

0,1 0,4 1,2 6,5 8,1 12,4 22,7 12,4 36,0 8,29

SK Slovaška

0,1 0,4 0,1 0,5 0,7 2,6 4,7 11,9 24,5 28,0 26,4 8,42

UA Ukrajina

0,6 0,4 0,7 1,3 1,0 5,4 4,1 12,5 18,6 16,6 38,9 8,36

XK Kosovo

0,5 0,3 0,4 0,3 0,1 4,6 4,6 9,0 11,8 13,0 55,5 8,81

Skupaj

0,2 0,2 0,4 0,7 1,2 4,7 6,5 15,1 25,8 15,6 29,7 8,19

498



Preskok (E36=1,5,8)

E38 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto v xx (Sloveniji) danes vlada spremeni svoj politični program v skladu s tem, kar meni večina ljudi?

nikoli

vedno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

29,4 5,0 9,2 8,4 9,7 12,2 6,8 6,3 5,2 1,1 6,8 3,52

BE Belgija

5,1 3,1 7,9 12,5 13,9 20,4 18,2 12,8 5,0 0,7 0,4 4,63

BG Bolgarija

12,1 14,8 13,9 13,3 10,8 14,1 8,3 5,4 3,5 2,7 1,3 3,48

CH Švica

0,6 0,8 1,3 3,5 6,1 14,0 16,1 25,1 21,5 7,5 3,4 6,55

CY Ciper

9,4 8,2 11,6 15,4 12,2 12,2 10,0 9,0 6,8 2,7 2,4 4,13

CZ Češka

17,3 10,1 18,6 11,9 8,1 11,0 5,9 7,1 4,9 2,0 3,1 3,43

DE Nemčija

8,1 4,6 11,8 16,4 13,2 18,7 11,6 9,0 4,8 0,7 1,1 4,12

DK Danska

1,9 1,6 4,1 8,8 9,3 18,7 15,5 18,9 15,7 3,8 1,7 5,69

EE Estonija

15,8 9,0 13,2 16,6 11,7 13,6 8,1 7,0 3,3 1,0 0,8 3,40

ES Španija

26,2 8,8 12,3 13,5 11,0 12,1 5,9 3,8 3,0 1,6 1,8 2,97

FI Finska

2,8 2,5 6,6 12,2 14,0 19,2 17,9 15,9 6,9 1,5 0,5 4,96

FR Francija

6,6 4,2 9,7 12,7 13,4 20,4 13,3 10,0 6,2 1,3 2,1 4,49

GB Velika Britanija

5,6 3,2 9,6 14,3 13,7 17,1 14,7 10,5 7,0 1,5 2,8 4,65

HU Madžarska

15,7 8,8 13,4 13,2 7,9 14,9 9,1 8,7 5,9 1,4 1,2 3,68

IE Irska

7,0 5,0 10,2 13,9 12,4 18,2 12,0 9,6 7,6 2,1 1,9 4,47

IL Izrael

11,1 4,0 8,1 11,6 16,0 22,1 10,0 8,8 4,6 0,9 2,7 4,23

IS Islandija

7,5 5,9 9,4 13,2 13,4 19,8 14,7 8,8 5,7 1,0 0,6 4,27

IT Italija

16,8 7,4 11,3 15,7 12,7 15,7 8,0 6,0 3,3 1,1 1,9 3,52

LT Litva

8,8 10,5 16,8 16,6 12,2 13,2 9,1 7,1 4,5 0,9 0,3 3,60

NL Nizozemska

2,7 2,7 6,8 11,0 12,9 18,5 20,2 15,2 8,0 1,5 0,5 5,04

NO Norveška

2,0 2,5 6,9 10,5 11,5 26,2 17,5 14,5 6,5 1,1 0,7 5,01

PL Poljska

9,0 7,7 13,0 15,8 10,9 16,6 9,7 7,6 6,3 1,7 1,9 4,02

PT Portugalska

15,5 10,2 12,9 18,1 12,7 12,0 6,3 4,7 4,7 1,5 1,5 3,37

RU Rusija

12,8 9,3 13,4 16,3 9,7 16,8 7,9 7,2 4,6 1,2 0,7 3,61

SE Švedska

3,4 3,7 7,2 10,3 9,3 19,4 14,1 16,3 11,0 2,9 2,4 5,21

SI Slovenija

14,7 6,5 12,5 16,8 10,6 17,9 8,1 5,7 4,1 1,4 1,7 3,65

SK Slovaška

6,9 10,9 13,1 16,1 11,3 11,5 9,3 6,8 6,8 3,7 3,5 4,15

UA Ukrajina

19,3 12,3 15,2 14,4 8,1 12,8 6,1 5,3 3,2 1,5 1,6 3,12

XK Kosovo

22,1 4,2 11,6 12,5 10,7 11,1 8,5 6,6 4,4 3,1 5,2 3,76

Skupaj

10,9 6,8 11,1 13,7 11,5 16,2 10,9 9,3 6,1 1,8 1,8 4,10

499



Preskok (E36=2)

E39 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da vlada vztraja pri svojem zastavljenem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi?

Izberite odgovor na lestvici.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

2,8

-

2,1 1,4 2,8 10,6 4,3 12,8 15,6 8,5 39,0 7,74

BE Belgija

0,5 0,2 0,2 0,5 2,3 10,8 11,9 27,5 33,0 8,0 5,3 7,17

BG Bolgarija

-

0,5

-

-

5,9 11,9 12,8 19,6 23,7 10,0 15,5 7,33

CH Švica

0,6

-

0,6 0,6 2,4 12,0 10,8 24,1 31,9 6,6 10,2 7,24

CY Ciper

0,8

-

2,5

-

2,5 6,6 7,4 6,6 23,0 15,6 35,2 8,12

CZ Češka

-

-

0,9 1,2 6,1 16,6 12,1 25,9 14,5 11,2 11,7 6,98

DE Nemčija

0,3

-

1,0 2,5 0,8 10,0 12,0 22,6 27,6 10,8 12,5 7,36

DK Danska

0,3 0,1 0,4 0,3 1,3 5,2 4,2 14,4 35,9 18,5 19,2 8,06

EE Estonija

1,5 0,4 2,2 1,1 3,0 12,4 15,7 19,1 22,8 8,6 13,1 7,01

ES Španija

0,9

-

0,9 0,9 1,4 10,7 12,1 19,6 28,5 9,8 15,0 7,43

FI Finska

0,2 0,3 0,8 0,5 3,3 6,7 7,9 29,2 31,2 15,3 4,6 7,35

FR Francija

0,2

-

0,9 1,3 4,0 15,4 16,3 21,7 22,8 8,0 9,4 6,96

GB Velika Britanija

-

-

0,5 0,5 1,8 9,3 7,8 21,8 31,5 13,0 14,0 7,65

HU Madžarska

1,1 0,4 1,5 3,6 6,9 11,3 7,3 17,2 24,5 4,4 21,9 7,16

IE Irska

0,4

-

1,7 1,3 12,2 8,3 13,2 19,4 22,0 7,5 13,9 6,95

IL Izrael

1,5

-

0,4 1,7 1,9 10,3 10,1 14,5 22,9 11,7 25,2 7,66

IS Islandija

-

1,1

-

-

1,6 6,8 4,7 18,9 40,0 12,1 14,7 7,80

IT Italija

2,1

-

5,2 2,1 4,1 9,3 17,5 22,7 23,7 6,2 7,2 6,61

LT Litva

-

0,5 0,5

-

5,9 13,0 17,3 21,1 22,7 8,1 10,8 7,05

NL Nizozemska

0,2 0,2 0,8 0,2 1,4 6,1 14,3 28,3 34,0 9,6 4,7 7,30

NO Norveška

0,2

-

0,9 0,7 1,6 5,5 10,0 21,2 35,1 12,3 12,5 7,63

PL Poljska

0,7 0,4 1,1 0,7 0,4 5,9 9,6 18,8 28,8 11,1 22,5 7,81

PT Portugalska

-

0,7

-

2,6 1,3 16,4 22,4 34,2 11,8 6,6 3,9 6,64

RU Rusija

2,4 0,9 1,8 4,2 6,6 21,5 18,5 14,6 14,9 5,7 9,0 6,26

SE Švedska

-

-

0,6 0,4 0,6 6,6 4,2 23,9 35,9 10,4 17,3 7,85

SI Slovenija

0,7

-

1,4 2,1 2,8 16,2 14,8 14,1 25,4 4,2 18,3 7,13

SK Slovaška

-

0,5 1,4 5,9 3,2 12,2 9,0 16,7 20,3 18,0 13,1 7,22

UA Ukrajina

-

-

1,7 2,3 1,7 14,8 11,9 22,2 23,9 6,8 14,8 7,17

XK Kosovo

2,4 1,8 3,0

-

7,3 14,0 7,9 12,8 15,2 7,9 27,4 7,15

Skupaj

0,5 0,2 1,0 1,2 3,4 10,2 10,8 20,9 27,0 10,6 14,1 7,34

500



Preskok (E36=2)

E40 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto vlada v xx (Sloveniji) danes vztraja pri svojem zastavljenem političnem programu ne glede na to, kar meni večina ljudi?

nikoli

vedno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

11,7 2,2 6,6 4,4 5,1 15,3 11,7 10,9 8,8 2,9 20,4 5,72

BE Belgija

1,2 0,7 1,6 4,8 6,2 12,9 20,8 21,7 23,1 4,2 2,8 6,35

BG Bolgarija

1,4 4,7 5,1 6,5 12,1 13,6 10,3 19,6 11,7 7,0 7,9 5,86

CH Švica

-

0,6 1,8 3,1 2,5 20,2 21,5 25,8 18,4 3,1 3,1 6,39

CY Ciper

0,9 1,7 4,3 3,4 2,6 12,8 10,3 18,8 20,5 19,7 5,1 6,83

CZ Češka

1,6 2,1 3,2 6,5 5,6 15,3 14,1 22,0 13,7 7,9 8,1 6,27

DE Nemčija

0,5 0,5 2,5 7,1 7,6 18,1 14,8 23,4 18,8 2,5 4,1 6,13

DK Danska

0,7 1,0 4,3 8,1 10,6 16,9 14,0 19,6 17,7 5,0 2,1 5,89

EE Estonija

0,4 0,4 2,3 4,2 4,2 12,2 12,2 14,9 24,4 14,9 9,9 7,02

ES Španija

2,8 0,5 2,8 4,2 2,3 12,1 16,3 14,9 27,4 6,5 10,2 6,72

FI Finska

-

0,3 0,5 0,7 3,0 5,5 14,1 28,7 33,0 11,4 2,8 7,23

FR Francija

1,6 0,7 2,9 4,5 8,5 15,7 16,0 20,4 20,4 4,7 4,5 6,23

GB Velika Britanija

0,8 2,0 3,8 6,0 13,4 15,4 15,6 20,2 19,1 2,5 1,3 5,81

HU Madžarska

-

0,4 1,1 1,8 2,6 13,2 12,1 17,9 24,9 7,0 19,0 7,34

IE Irska

1,3 1,0 2,3 8,4 14,0 17,4 19,9 13,0 14,8 4,8 3,1 5,76

IL Izrael

4,3 0,6 3,6 5,3 10,5 19,0 16,9 14,7 15,0 5,1 4,9 5,80

IS Islandija

0,6 1,7 4,4 11,7 6,7 16,7 13,3 20,6 18,9 3,9 1,7 5,83

IT Italija

2,2 2,2 4,4 11,0 5,5 17,6 18,7 12,1 15,4 3,3 7,7 5,80

LT Litva

0,5 0,5 5,5 8,2 12,6 25,8 17,6 15,4 7,7 4,9 1,1 5,45

NL Nizozemska

0,2 0,8 2,5 6,6 8,9 15,7 20,1 25,7 14,9 3,9 0,6 6,02

NO Norveška

-

0,5 1,2 4,6 6,2 12,7 16,1 25,6 22,6 7,4 3,2 6,60

PL Poljska

1,5 1,9 4,5 9,7 8,6 20,9 11,2 21,6 12,7 4,1 3,4 5,68

PT Portugalska

1,3 5,2 3,2 7,1 9,7 8,4 13,5 25,8 20,0 3,9 1,9 5,92

RU Rusija

3,4 3,4 4,0 9,3 13,0 22,7 12,4 12,4 10,2 2,8 6,2 5,35

SE Švedska

0,4 0,2 2,0 2,2 3,7 10,4 10,4 22,6 31,7 11,1 5,4 7,05

SI Slovenija

1,4 2,1 2,1 7,1 7,9 17,9 15,0 10,7 19,3 8,6 7,9 6,24

SK Slovaška

2,7 0,9 5,0 9,0 14,9 17,6 5,4 17,2 12,2 10,4 4,5 5,76

UA Ukrajina

5,6 1,7 6,1 9,5 11,2 12,8 7,8 16,2 15,6 5,6 7,8 5,67

XK Kosovo

4,5 3,2 7,0 10,2 14,0 14,6 9,6 11,5 15,9 3,8 5,7 5,34

Skupaj

1,5 1,2 3,1 6,0 8,2 15,2 14,7 19,8 19,2 6,2 4,9 6,20

501

E41 Vlada se v nekaterih državah oblikuje iz ene same stranke; v drugih državah pa iz dveh ali več strank, ki so v koaliciji. Katera od izjav na tej kartici je bližje vašim pogledom na to, kaj je boljše za demokracijo na splošno?

1 -

Da vlado oblikuje ena sama stranka.

2 - Da vlado oblikujeta dve ali več strank v koaliciji.

5 - Odvisno od okoliščin.

Država

1

2

5

Al Albanija

26,9

68,1

5,1

BE Belgija

13,7

84,5

1,8

BG Bolgarija

36,7

39,6

23,7

CH Švica

2,7

95,8

1,5

CY Ciper

20,7

66,1

13,1

CZ Češka

13,5

75,5

11,0

DE Nemčija

10,0

84,8

5,2

DK Danska

8,3

88,2

3,5

EE Estonija

10,3

82,1

7,6

ES Španija

35,8

57,2

7,0

FI Finska

2,8

94,5

2,7

FR Francija

27,5

69,4

3,1

GB Velika Britanija

60,0

32,3

7,6

HU Madžarska

12,1

70,3

17,6

IE Irska

22,7

62,5

14,8

IL Izrael

16,2

81,5

2,3

IS Islandija

10,9

88,0

1,1

IT Italija

36,0

56,4

7,7

LT Litva

10,9

68,8

20,4

NL Nizozemska

7,8

89,8

2,4

NO Norveška

23,2

69,8

7,0

PL Poljska

27,3

61,9

10,8

PT Portugalska

38,6

37,3

24,1

RU Rusija

18,4

72,3

9,3

SE Švedska

26,1

64,7

9,3

SI Slovenija

17,3

73,0

9,7

SK Slovaška

21,1

58,4

20,6

UA Ukrajina

26,0

61,4

12,6

XK Kosovo

24,0

61,1

14,9

Skupaj

20,7

69,6

9,6

502



Preskok (E41=1,9)

E42 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da se vlada oblikuje iz ene same stranke? Izberite odgovor na kartici.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

2,4 0,3

-

1,3 2,0 7,7 5,7 6,7 16,5 10,4 46,8 8,26

BE Belgija

0,4 1,2 2,0 1,6 2,0 12,7 11,1 27,8 27,4 5,2 8,7 6,95

BG Bolgarija

0,7 1,7 0,7 0,7 2,5 4,8 6,2 17,3 18,6 18,6 28,1 7,95

CH Švica

-

-

2,6 2,6

-

15,8 18,4 15,8 18,4 10,5 15,8 7,13

CY Ciper

1,4 0,5

-

0,5

-

3,7 1,8 7,4 25,8 21,7 37,3 8,56

CZ Češka

3,4 0,8 2,1 2,1 3,4 12,2 8,8 16,4 26,5 9,7 14,7 6,99

DE Nemčija

1,7 1,4 2,7 3,8 4,5 12,7 11,7 16,2 24,7 6,9 13,7 6,81

DK Danska

-

3,1 0,8

-

1,5 14,6 6,9 20,8 23,8 13,8 14,6 7,32

EE Estonija

1,3 0,9 0,9 4,4 3,1 17,7 9,7 12,4 18,1 7,5 23,9 7,14

ES Španija

1,0 0,5 1,0 0,5 1,0 11,1 7,3 20,9 25,0 11,4 20,4 7,59

FI Finska

3,6

-

-

3,6 3,6 12,7 9,1 29,1 18,2 10,9 9,1 6,82

FR Francija

1,5 0,2 1,1 0,9 2,1 15,9 14,8 23,3 19,9 8,9 11,4 6,98

GB Velika Britanija

0,5 0,1 0,2 0,6 0,8 6,0 8,9 17,1 30,4 17,3 18,1 7,90

HU Madžarska

3,7 0,9 1,9 2,8 4,2 17,7 4,7 15,8 14,4 13,5 20,5 6,98

IE Irska

0,4 0,2 1,1 0,9 3,1 10,9 13,2 20,5 28,8 9,8 11,2 7,26

IL Izrael

0,3 1,2 1,2 1,5 1,7 6,4 7,0 15,5 18,1 15,2 32,1 8,00

IS Islandija

1,3 1,3 1,3

-

1,3 10,1 6,3 32,9 24,1 10,1 11,4 7,28

IT Italija

0,6 0,3 1,2 0,9 2,2 6,2 8,1 17,4 25,9 8,7 28,3 7,85

LT Litva

1,6 0,5 1,6 1,1 3,7 12,6 7,4 13,7 24,2 18,9 14,7 7,36

NL Nizozemska

1,4

-

0,7 2,8 1,4 9,9 9,9 28,9 26,8 13,4 4,9 7,13

NO Norveška

1,4 0,3 0,8 1,1 1,6 13,0 13,0 26,2 26,5 9,2 7,0 7,03

PL Poljska

0,9 0,2 0,7 1,6 1,1 9,1 6,9 14,7 23,8 16,9 24,1 7,85

PT Portugalska

0,1 0,3 0,1 1,5 2,7 15,0 12,8 20,8 16,4 7,7 22,5 7,39

RU Rusija

2,5 3,0 3,8 5,5 9,0 17,0 12,9 9,9 14,8 9,9 11,8 6,20

SE Švedska

0,7 0,2 0,4 3,3 0,4 11,3 13,5 19,1 29,3 4,4 17,3 7,31

SI Slovenija

1,6 0,5 1,1 2,7 3,3 21,3 11,5 17,5 18,0 5,5 16,9 6,85

SK Slovaška

0,8 2,4 4,3 3,5 1,1 10,1 10,4 14,4 16,3 22,1 14,7 7,17

UA Ukrajina

1,8 0,5 2,3 2,1 8,5 14,0 10,6 16,1 17,5 10,3 16,3 6,88

XK Kosovo

3,9 2,3 0,4

-

-

3,5 3,5 5,8 10,8 21,2 48,6 8,42

Skupaj

1,2 0,8 1,1 1,6 2,4 10,7 9,6 17,6 22,5 12,5 20,0 7,45

503



Preskok (E41=1,9)

E43 S pomočjo kartice povejte, kako pogosto se vlada v xx (Sloveniji) oblikuje iz ene same stranke?

nikoli

vedno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

23,4 8,6 10,5 5,9 4,3 8,6 10,9 8,2 7,0 3,5 9,0 4,08

BE Belgija

37,8 8,1 13,4 7,7 5,3 11,0 6,1 4,9 4,1 0,4 1,2 2,53

BG Bolgarija

2,8 4,6 6,0 9,3 9,3 23,3 12,1 13,0 12,9 4,5 2,2 5,28

CH Švica

24,2 6,1 3,0 3,0 6,1 18,2 3,0 15,2 6,1

-

15,2 4,61

CY Ciper

15,3 14,9 8,4 13,4 7,4 8,9 4,0 6,4 8,9 8,9 3,5 4,00

CZ Češka

17,7 8,2 9,5 10,8 7,3 15,1 8,6 7,8 6,0 2,6 6,5 4,05

DE Nemčija

21,6 9,3 21,2 12,3 7,8 11,9 5,9 3,3 2,6 1,5 2,6 3,00

DK Danska

26,8 8,1 5,7 8,9 5,7 19,5 7,3 4,9 7,3 4,1 1,6 3,56

EE Estonija

30,3 8,6 8,6 5,4 6,3 12,7 8,1 9,5 5,4 0,9 4,1 3,38

ES Španija

4,9 1,9 4,8 4,8 4,8 15,8 8,1 11,9 18,8 8,5 15,8 6,41

FI Finska

24,5 5,7 5,7 7,5 3,8 13,2 15,1 9,4 9,4

-

5,7 4,09

FR Francija

4,3 0,4 3,3 2,5 4,8 22,7 12,2 16,3 20,5 6,4 6,6 6,22

GB Velika Britanija

0,7 1,8 2,1 2,1 2,0 9,0 8,0 13,5 26,4 30,7 3,6 7,32

HU Madžarska

8,9 6,6 8,9 12,7 4,7 20,2 8,9 7,5 7,0 4,7 9,9 4,85

IE Irska

5,3 7,4 11,6 12,1 14,0 20,7 10,4 9,3 6,6 1,9 0,6 4,31

IL Izrael

55,4 7,4 6,2 3,1 2,5 8,7 5,9 2,2 4,0 1,5 3,1 2,11

IS Islandija

51,4 4,2 8,3 5,6 5,6 11,1 4,2 2,8 2,8

-

4,2 2,18

IT Italija

44,7 8,9 11,5 7,2 5,6 5,3 5,3 3,6 3,0 2,0 3,0 2,30

LT Litva

17,7 16,7 8,6 15,1 7,0 7,5 10,2 5,9 6,5 3,2 1,6 3,44

NL Nizozemska

43,5 2,9 14,5 9,4 4,3 8,7 6,5 5,8 3,6 0,7

-

2,35

NO Norveška

1,4 4,4 4,2 10,8 12,5 22,2 14,7 17,5 9,7 1,9 0,8 5,19

PL Poljska

32,0 12,4 11,0 9,4 4,8 9,8 5,3 5,5 6,2 1,8 1,8 2,86

PT Portugalska

0,8 2,7 10,0 10,9 13,0 23,1 14,1 10,7 8,7 2,5 3,6 5,11

RU Rusija

4,1 3,5 4,1 7,6 8,9 15,1 9,2 11,9 12,7 10,3 12,7 6,05

SE Švedska

12,3 5,6 7,4 8,4 6,5 16,5 7,4 11,4 15,1 5,6 3,7 4,87

SI Slovenija

41,5 3,8 6,0 5,5 6,6 18,0 8,2 5,5 3,3 0,5 1,1 2,78

SK Slovaška

5,0 6,6 14,0 12,7 11,6 17,1 12,9 8,3 7,4 1,9 2,5 4,43

UA Ukrajina

7,9 4,6 5,3 6,0 6,9 16,4 7,4 10,9 10,6 7,6 16,4 5,82

XK Kosovo

35,9 13,9 13,9 2,5 4,6 4,2 4,6 8,0 4,2 2,5 5,5 2,81

Skupaj

14,3 5,8 7,8 7,6 6,9 15,0 9,0 9,9 11,5 7,2 5,1 4,78

504



Preskok (E41=2,9)

E44 Kako pomembno je za demokracijo na splošno, da se vlada oblikuje iz dveh ali več strank? Izberite odgovor na kartici.

sploh ni pomembno za demokracijo

izjemno pomembno

na splošno

za demokracijo na splošno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

1,0

-

0,8 0,3 1,3 5,7 5,3 8,1 19,7 9,5 48,3 8,52

BE Belgija

0,1 0,1 0,3 0,3 0,8 3,6 8,5 19,2 33,8 17,0 16,4 7,95

BG Bolgarija

0,1 0,3 0,4 2,0 1,3 5,8 5,6 14,1 26,3 16,0 28,1 8,09

CH Švica

-

-

0,1 0,1 0,3 1,5 3,1 9,3 20,3 16,4 49,1 8,93

CY Ciper

0,3 0,3

-

0,3 0,1 1,1 1,6 6,6 18,2 16,9 54,6 9,08

CZ Češka

0,7 0,5 0,3 0,8 2,1 8,0 8,5 20,8 19,6 12,0 26,6 7,80

DE Nemčija

0,5 0,0 1,0 0,8 1,0 4,8 7,2 14,1 27,0 13,0 30,6 8,13

DK Danska

0,2 0,1 0,3 0,6 0,8 3,4 4,2 14,0 30,4 21,8 24,0 8,26

EE Estonija

0,5 0,3 0,5 0,9 1,0 5,1 4,5 13,9 21,0 16,3 36,0 8,33

ES Španija

0,1 0,2 0,5 0,4 0,8 7,4 6,4 18,0 29,0 12,4 24,7 7,98

FI Finska

0,1 0,1 0,2 0,3 0,7 1,6 2,5 8,6 27,7 29,3 28,9 8,61

FR Francija

0,1 0,1 0,3 0,2 1,2 9,6 14,0 24,1 29,4 9,8 11,2 7,42

GB Velika Britanija

-

0,3 0,6 1,8 2,1 10,2 11,8 26,3 25,0 9,0 12,9 7,32

HU Madžarska

0,2 0,3 1,1 1,9 2,9 7,0 7,9 13,1 20,0 14,7 31,0 7,96

IE Irska

0,4

-

0,6 0,9 4,2 9,0 9,2 23,3 25,7 10,4 16,3 7,47

IL Izrael

0,1 0,2 0,5 0,4 0,5 2,5 3,7 8,1 21,5 15,6 46,8 8,77

IS Islandija

0,2

-

0,5 0,5 0,8 3,5 5,7 14,0 36,9 18,3 19,8 8,13

IT Italija

1,0 0,2 0,6 1,3 1,7 4,0 9,4 19,5 28,9 12,3 21,0 7,78

LT Litva

0,1 0,3 1,5 1,5 1,0 5,7 6,8 13,7 22,9 25,0 21,4 7,99

NL Nizozemska

0,2 0,1 0,1 0,1 0,4 2,2 4,0 17,1 38,7 21,1 15,8 8,16

NO Norveška

0,5 0,3 1,1 1,7 1,7 9,2 8,7 23,3 27,7 12,2 13,7 7,44

PL Poljska

0,5 0,3 0,7 1,0 1,1 4,9 6,0 16,4 28,2 14,5 26,4 8,05

PT Portugalska

0,3 0,3 1,2 0,9 1,5 8,2 14,3 23,8 23,0 10,5 15,9 7,43

RU Rusija

0,1 0,1 0,4 0,8 2,0 7,9 6,8 13,1 18,5 15,6 34,6 8,19

SE Švedska

0,4 0,4 0,7 1,9 0,9 10,1 10,0 23,1 29,8 11,0 11,9 7,39

SI Slovenija

0,4 0,1 0,1 0,1 0,2 4,9 5,4 11,6 25,8 16,1 35,2 8,43

SK Slovaška

-

-

0,3 0,4 0,7 5,8 6,4 14,0 21,3 27,5 23,7 8,25

UA Ukrajina

1,5 0,2 0,2 0,9 1,1 5,9 8,2 15,5 22,0 15,5 29,0 8,01

XK Kosovo

1,3

0,6 0,7 2,1 4,8 4,9 12,5 11,3 15,6 46,2 8,45

Skupaj

0,3 0,2 0,5 0,8 1,2 5,4 6,7 15,5 25,5 16,2 27,7 8,11

505



Preskok (E41=2,5,8,9)

E45 In še zadnje vprašanje iz tega sklopa. S pomočjo kartice povejte, kako pogosto se vlada v xx (Sloveniji) oblikuje iz dveh ali več strank, ki so v koaliciji?

nikoli

vedno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AL Albanija

2,2 1,7 4,6 6,8 5,4 10,7 7,2 10,4 13,8 7,1 30,0 6,99

BE Belgija

0,4 0,1 0,3 0,9 0,9 6,1 7,1 11,5 18,3 16,9 37,5 8,34

BG Bolgarija

0,4 5,2 9,7 10,3 7,8 21,9 13,1 10,5 11,5 5,1 4,4 5,30

CH Švica

0,4 0,1 0,1

0,6 3,4 3,4 5,1 12,6 9,3 65,0 9,11

CY Ciper

0,6 0,6 1,8 2,6 3,9 5,3 4,9 8,2 15,3 18,7 38,2 8,13

CZ Češka

0,7 0,2 0,4 1,0 2,5 8,3 6,4 16,5 13,6 15,7 34,5 8,06

DE Nemčija

0,6 0,6 1,2 1,4 1,7 6,2 6,1 11,6 19,4 17,4 33,9 8,14

DK Danska

0,1 0,1 0,3 0,2 0,8 2,6 2,4 7,5 16,9 26,6 42,3 8,82

EE Estonija

1,2 0,6 1,4 1,8 2,6 6,5 4,5 9,3 13,1 12,4 46,7 8,27

ES Španija

22,3 5,5 10,4 9,7 7,5 19,9 7,9 6,3 5,8 1,7 2,9 3,68

FI Finska

0,3 0,0 0,4 0,6 0,5 3,4 3,4 6,3 14,0 18,1 53,0 8,91

FR Francija

2,3 1,4 4,3 4,6 7,5 21,2 16,0 15,9 15,3 4,8 6,7 5,99

GB Velika Britanija

1,5 11,2 20,2 14,9 7,6 16,2 7,8 7,8 5,2 2,2 5,4 4,24

HU Madžarska

1,1 1,0 1,4 2,9 4,1 14,8 11,6 15,3 19,4 12,2 16,4 7,07

IE Irska

0,4 0,2 2,0 3,9 7,6 14,9 11,3 16,1 22,7 11,0 9,8 6,80

IL Izrael

1,2 0,3 0,3 1,0 1,2 3,3 3,5 4,4 8,5 11,4 64,9 8,97

IS Islandija

0,2 0,2 0,3 0,6 1,4 3,8 4,9 9,6 14,2 17,5 47,3 8,68

IT Italija

1,7 1,1 1,5 3,0 3,1 8,9 7,4 11,3 17,9 13,7 30,5 7,65

LT Litva

0,8 0,3 0,7 1,5 1,5 5,5 7,4 11,2 18,5 17,2 35,3 8,19

NL Nizozemska

0,5 0,1 0,4 0,4 0,3 3,1 3,8 9,2 16,1 11,8 54,4 8,84

NO Norveška

0,3 0,3 1,9 6,6 7,6 21,6 15,8 18,4 15,2 7,6 4,7 6,23

PL Poljska

0,5 0,5 1,1 1,9 1,5 6,9 6,4 12,7 20,1 15,1 33,2 8,05

PT Portugalska

1,6 3,0 9,5 12,2 10,9 27,3 13,4 12,1 6,6 1,3 2,1 4,90

RU Rusija

3,7 3,0 6,9 8,1 6,1 14,9 9,1 10,9 10,7 7,7 18,9 6,15

SE Švedska

0,4 0,9 1,8 3,8 3,5 12,4 9,1 15,2 20,9 13,1 18,8 7,27

SI Slovenija

1,2 0,4 1,0 1,9 2,8 9,1 5,3 7,6 11,1 7,5 52,0 8,27

SK Slovaška

0,2 0,7 0,9 3,5 4,8 10,2 10,9 13,6 27,3 21,2 6,6 7,20

UA Ukrajina

2,3 2,6 4,3 6,1 5,0 13,9 10,5 14,4 14,0 9,1 17,8 6,54

XK Kosovo

1,8 0,8 1,1 3,0 2,5 5,5 5,8 8,5 11,6 15,3 44,2 8,16

Skupaj

1,6 1,3 2,7 3,6 3,7 10,2 7,7 11,0 15,2 12,5 30,6 7,46

507

3.4

EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA

RAZISKAVA, ESS 2014, tematska bloka

D – stališča do mednarodnih migracij

in E – o odnosu do zdravja;

mednarodne in medčasovne primerjave;

rezultati meritev v petnajstih državah



Slavko Kurdija, Brina Malnar, Niko Toš, Mitja Hafner-Fink, Samo Uhan, Karl H. Müller, Vlado Miheljak, Ivan Bernik, Živa Broder, May Doušak, Rebeka Falle Zorman, Tina Vovk, Špela Zajšek



Povzetek

To poglavje vsebuje analitičen prikaz rezultatov meritev raziskave ESS 2014

tematskih blokov D in E. Tematski blok D zajema stališča do migracij, tematski blok E pa odnos do zdravja. Prikazani so rezultati meritev v 21 državah. Gradivo nakazuje sorodnosti in razlike v izražanju odnosa do opazovanih pojavov. Vklju-

čene so naslednje vsebine: (D) vidiki priseljevanja, ali je priseljevanje dopustno glede na rasne, nacionalne, verske, izobrazbene in druge značilnosti priseljencev; priseljevanje z gospodarskega in kulturnega vidika; stiki s priseljenci, vrednote in diskriminacija ter (E) prehranske navade, športne in rekreativne dejavnosti, kajenje, uživanje alkohola, uporaba zdravstvenih storitev, ocena zdravstvenih storitev, pomoč znotraj družine in v sosedskem okolju, uporaba alternativnih zdravstvenih storitev, osebno počutje, sreča, zdravstvene težave, družinska situacija itd.

Osnovni pojmi: mednarodne, meddržavne primerjave, mednarodne migracije, diskriminacija glede na raso, državo izvora, izobrazbo; izkušnje z imigranti, vrednote ter osebno zdravje, prehranske navade, kajenje, osebno počutje, sreča itd.

508

(1) Stališča do mednarodnih migracij, ESS 2014,



tematski blok D



Odnos do priseljevanja (Immigration ESS 2014/D) Ljudje iz drugih držav prihajajo živet v xx (Slovenijo) iz različnih razlogov.

Nekateri imajo tu svoje prednike. Drugi prihajajo sem zaradi dela ali zato, da se pridružijo svojim družinam. Tretji pridejo, ker jim tam, kjer so doma, grozi nevarnost. Postavili vam bomo nekaj vprašanj v zvezi s tem.



Povejte prosim, kako pomembna bi morala biti vsaka od naslednjih stvari pri odločanju o tem, ali se lahko nekdo, ki je bil rojen in je odraščal drugje, priseli v xx (Slovenijo). Najprej, kako pomembno je…

D1 … da ima dobro izobrazbo

sploh ni pomembno

izredno pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

1,8 0,7 2,8 3,9 3,0 13,2 8,0 13,6 19,3 10,9 22,8 7,19

BE Belgija

3,3 0,8 2,8 4,8 4,4 12,4 11,1 21,0 23,2 7,8 8,4 6,54

CH Švica

3,5 1,0 2,7 5,6 4,0 15,5 9,4 17,6 20,4 7,8 12,5 6,55

CZ Češka

3,6 1,7 3,7 5,0 6,9 18,2 10,5 14,1 16,9 8,1 11,2 6,25

DE Nemčija

3,8 1,2 3,0 4,7 4,7 12,2 10,3 16,1 19,7 7,2 17,0 6,68

DK Danska

4,2 2,5 4,6 5,1 4,9 14,8 10,9 15,7 21,5 7,7 8,0 6,18

EE Estonija

2,5 1,4 2,1 3,2 3,6 15,2 9,9 16,4 20,4 9,0 16,4 6,87

ES Španija

8,7 1,8 3,1 3,3 4,0 15,6 12,3 14,7 17,1 6,1 13,5 6,14

FI Finska

4,1 2,8 5,1 7,0 6,2 15,0 13,5 19,1 16,4 6,4 4,3 5,81

FR Francija

3,3 1,6 3,4 5,6 4,6 14,5 13,3 17,5 19,9 7,1 9,3 6,34

GB Velika Britanija

2,0 0,8 1,8 3,7 3,7 12,8 10,0 18,4 21,2 11,4 14,1 6,97

HU Madžarska

5,1 1,8 4,2 7,1 7,9 24,7 13,4 13,0 9,6 3,7 9,5 5,63

IE Irska

2,1 1,2 2,1 3,5 4,0 13,1 12,1 17,3 22,3 12,0 10,3 6,81

IL Izrael

8,3 2,9 3,7 4,1 4,9 9,8 8,1 12,0 17,9 10,2 18,2 6,41

LT Litva

1,6 0,9 1,7 3,5 5,0 15,9 9,7 15,3 17,5 12,9 16,0 6,95

NL Nizozemska

4,7 1,6 4,9 5,8 6,1 15,6 15,6 22,2 17,3 3,6 2,8 5,78

NO Norveška

6,6 3,0 8,2 8,6 7,5 21,9 12,8 13,8 11,9 2,8 2,9 5,08

PL Poljska

6,2 3,4 4,6 4,6 4,6 16,7 13,1 16,9 14,2 6,7 9,0 5,90

PT Portugalska

5,9 1,0 2,6 4,9 5,4 17,4 11,7 13,6 16,5 7,0 14,0 6,30

SE Švedska

17,3 5,5 8,5 11,0 7,9 17,5 9,0 10,2 8,0 2,3 3,0 4,14

SI Slovenija

10,7 1,6 3,5 5,9 6,1 19,6 9,6 14,0 14,8 4,5 9,7 5,61

Skupaj

5,0 1,8 3,6 5,1 5,1 15,3 11,1 15,9 17,7 7,7 11,5 6,26

509

D2 … da zna slovensko

sploh ni pomembno

izredno pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

1,6 1,1 2,0 2,2 2,5 6,5 5,8 9,7 16,2 14,3 38,1 7,96

BE Belgija

2,3 1,0 1,9 2,9 2,5 7,1 6,3 15,3 25,9 14,7 20,0 7,44

CH Švica

4,1 0,9 3,1 4,7 2,9 9,1 8,3 13,6 22,1 10,4 20,7 7,01

CZ Češka

1,5 1,5 3,0 6,2 5,7 13,0 11,3 13,7 15,2 11,0 17,8 6,77

DE Nemčija

3,7 1,3 3,6 4,7 3,9 9,3 7,3 11,5 20,2 10,8 23,9 7,06

DK Danska

11,8 5,2 9,6 8,6 7,8 11,3 5,3 8,8 14,5 7,9 9,2 5,10

EE Estonija

7,8 3,3 5,4 7,3 5,8 14,0 8,3 11,9 13,2 8,5 14,5 5,89

ES Španija

9,9 2,2 4,7 4,3 4,8 15,3 11,6 13,4 15,8 6,9 11,1 5,83

FI Finska

8,2 4,5 7,6 9,3 8,3 12,1 9,8 12,3 14,6 7,8 5,4 5,28

FR Francija

1,3 0,6 1,6 2,5 3,2 8,1 8,2 14,5 25,1 13,9 21,0 7,51

GB Velika Britanija

1,0 0,7 1,1 1,9 2,3 5,3 6,0 11,0 20,2 17,4 33,1 8,07

HU Madžarska

2,0 0,4 2,0 3,3 5,4 13,3 10,7 15,2 13,2 6,9 27,5 7,16

IE Irska

1,1 0,8 2,2 2,9 3,4 9,4 9,9 16,7 21,0 12,7 19,9 7,32

IL Izrael

18,5 4,3 5,9 6,5 5,8 10,4 6,5 8,4 10,8 7,5 15,6 5,17

LT Litva

1,2 1,1 1,4 3,0 5,4 11,3 11,8 13,4 15,6 14,8 21,0 7,24

NL Nizozemska

2,7 0,8 2,6 3,1 4,3 6,3 8,8 17,3 27,5 12,0 14,5 7,12

NO Norveška

10,4 3,6 9,0 8,2 6,2 9,8 5,9 9,2 15,7 10,4 11,5 5,55

PL Poljska

2,6 2,5 3,4 4,0 4,1 15,9 11,4 15,7 17,6 9,9 13,1 6,56

PT Portugalska

4,1 0,5 2,2 5,9 4,9 17,2 12,7 10,8 15,6 8,1 18,2 6,58

SE Švedska

27,2 8,2 11,2 8,5 4,5 8,2 3,6 7,3 8,4 5,0 7,9 3,79

SI Slovenija

3,2 1,2 2,6 3,4 2,5 10,7 7,4 11,4 16,8 12,8 27,9 7,33

Skupaj

6,0 2,2 4,0 4,9 4,6 10,5 8,4 12,5 17,5 10,8 18,8 6,58



510

D3 … da prihaja iz krščanskega okolja

sploh

izredno

ni pomembno

pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

33,4 7,5 8,1 9,1 6,5 12,0 5,2 5,1 4,8 2,8 5,5 3,22

BE Belgija

43,7 6,4 9,6 7,3 5,3 13,2 3,5 4,6 4,1 1,3 1,0 2,42

CH Švica

36,7 6,3 10,1 10,4 5,4 12,3 5,5 4,7 5,3 1,5 1,8 2,81

CZ Češka

12,9 5,0 7,2 8,8 9,0 16,8 8,4 10,0 8,6 6,1 7,4 4,83

DE Nemčija

47,4 6,5 10,5 9,7 4,9 11,0 2,6 2,6 2,6 0,9 1,4 2,07

DK Danska

40,5 7,8 10,1 8,2 3,9 11,0 4,2 5,1 5,3 2,2 1,7 2,63

EE Estonija

18,0 7,4 7,8 7,4 6,4 18,1 6,6 9,3 8,1 3,6 7,2 4,36

ES Španija

38,0 5,7 8,2 6,2 4,3 15,3 4,5 4,6 6,7 2,8 3,7 3,09

FI Finska

36,7 8,6 8,2 9,1 6,3 11,8 4,4 5,3 5,7 2,2 1,7 2,82

FR Francija

37,1 7,2 12,4 8,8 4,2 14,5 4,4 3,7 4,2 1,5 1,9 2,67

GB Velika Britanija 36,0 7,5 10,7 8,7 5,9 13,6 4,1 4,4 4,4 1,9 2,7 2,82

HU Madžarska

15,0 3,5 6,3 6,6 7,9 19,3 9,4 12,3 7,9 3,1 8,7 4,85

IE Irska

22,8 9,4 13,0 8,3 7,7 14,8 7,9 6,1 5,6 2,0 2,4 3,41

IL Izrael

9,7 2,7 3,6 4,3 2,9 6,3 4,3 5,2 10,2 9,5 41,4 7,09

LT Litva

6,9 3,4 3,9 6,7 7,8 19,9 10,9 12,4 10,4 8,0 9,6 5,66

NL Nizozemska

47,2 8,6 11,7 7,4 6,1 9,8 3,6 2,7 1,8 0,4 0,6 1,92

NO Norveška

42,3 9,1 10,8 9,5 4,6 11,2 3,0 4,7 2,3 1,4 1,1 2,26

PL Poljska

15,9 5,2 6,0 6,5 6,5 16,7 7,8 8,7 11,6 6,2 8,8 4,91

PT Portugalska

28,7 4,6 7,8 7,0 6,5 16,0 7,3 4,9 5,3 3,2 8,5 3,82

SE Švedska

58,7 8,3 8,6 7,0 3,3 6,8 1,7 2,3 2,2 0,6 0,6 1,48

SI Slovenija

42,7 6,6 7,3 6,3 5,7 12,3 3,6 4,7 4,5 1,5 4,8 2,77

Skupaj

31,4 6,5 8,7 7,8 5,8 13,4 5,4 5,8 5,8 3,1 6,3 3,48

511

D4 .. da je belec

sploh

izredno

ni pomembno

pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

47,9 8,1 9,6 7,3 4,7 9,1 2,8 2,7 3,4 1,7 2,7 2,19

BE Belgija

53,2 7,0 8,4 6,2 3,2 9,7 3,5 2,7 3,9 0,9 1,3 1,96

CH Švica

60,7 7,6 8,9 5,9 2,8 7,2 2,3 1,6 1,7 0,6 0,6 1,41

CZ Češka

15,0 5,0 7,9 9,2 9,4 18,5 8,1 8,2 7,7 4,2 6,8 4,52

DE Nemčija

74,3 6,8 5,9 4,3 2,1 3,6 0,8 0,8 0,8 0,3 0,5 ,82

DK Danska

62,0 7,4 8,5 5,3 3,0 6,5 1,9 1,8 2,2 0,6 0,8 1,40

EE Estonija

21,6 7,9 7,2 8,5 7,5 15,6 5,4 7,2 7,0 3,6 8,5 4,12

ES Španija

56,9 6,9 8,0 4,6 2,5 10,1 2,6 2,5 2,6 1,3 1,9 1,83

FI Finska

54,7 10,3 7,8 6,1 4,4 7,5 1,9 2,9 2,5 0,8 1,0 1,69

FR Francija

56,5 8,2 8,4 6,8 3,7 8,3 2,5 1,8 1,6 0,9 1,3 1,63

GB Velika Britanija 54,3 8,6 10,3 6,5 3,7 8,8 1,9 2,3 1,6 0,4 1,4 1,66

HU Madžarska

15,2 4,9 6,3 7,2 6,0 19,2 8,9 9,6 6,8 2,9 13,1 4,90

IE Irska

38,6 11,6 13,5 7,1 4,6 10,5 5,2 4,2 3,0 0,5 1,1 2,32

IL Izrael

54,6 12,0 6,7 4,4 2,6 5,7 2,6 3,0 2,6 1,6 4,2 1,91

LT Litva

9,6 4,3 4,9 6,3 8,5 21,1 11,1 9,4 9,0 7,4 8,5 5,28

NL Nizozemska

58,2 9,4 9,3 7,5 3,6 7,2 2,6 1,1 0,8 0,2 0,2 1,33

NO Norveška

58,6 8,1 9,9 6,3 3,1 7,0 2,0 2,9 1,3 0,4 0,3 1,44

PL Poljska

35,7 10,1 9,9 6,3 3,9 12,5 5,0 5,9 4,1 2,7 4,0 2,95

PT Portugalska

49,2 6,1 6,0 5,7 4,7 11,3 3,8 3,7 2,0 1,8 5,6 2,48

SE Švedska

74,3 7,2 5,6 4,3 1,9 3,7 1,1 1,0 0,6 0,2 0,1 0,78

SI Slovenija

54,9 8,8 5,9 4,6 2,2 9,7 2,4 3,0 3,5 0,9 4,0 2,04

Skupaj

47,9 8,0 8,0 6,2 4,3 10,0 3,7 3,7 3,3 1,7 3,2 2,31

512

D5 … da je usposobljen za take delovne veščine, ki jih Slovenija potrebuje sploh

izredno

ni pomembno

pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

3,7 1,0 1,8 2,9 4,1 11,7 8,0 13,2 17,9 13,3 22,2 7,15

BE Belgija

5,0 1,4 2,8 2,7 4,1 12,9 10,3 18,0 24,1 10,0 8,9 6,55

CH Švica

5,3 1,4 3,3 4,1 4,2 12,5 9,0 16,5 23,7 9,2 10,8 6,50

CZ Češka

2,3 1,1 1,6 3,7 4,0 12,6 11,7 12,5 17,6 13,4 19,7 7,10

DE Nemčija

5,1 1,9 3,7 5,7 5,2 14,3 10,5 15,1 19,9 7,3 11,4 6,26

DK Danska

8,2 2,8 6,3 6,3 4,0 12,0 9,2 14,1 19,4 8,9 8,9 5,88

EE Estonija

1,8 0,8 1,4 1,5 1,9 9,7 7,0 13,9 20,3 14,6 27,2 7,69

ES Španija

7,9 1,5 3,1 2,7 2,9 12,9 10,0 15,5 17,8 10,8 14,8 6,49

FI Finska

6,3 3,2 4,9 5,5 5,4 11,1 9,3 17,0 20,4 9,9 7,1 6,04

FR Francija

7,1 1,5 4,4 4,5 4,3 17,0 11,1 13,5 19,2 7,2 10,2 6,08

GB Velika Britanija

2,2 0,7 1,6 2,2 2,5 7,7 9,5 13,8 22,9 12,9 24,2 7,53

HU Madžarska

1,9 0,5 1,3 2,0 3,4 10,3 12,0 19,7 17,6 7,4 23,9 7,31

IE Irska

1,6 0,8 1,7 2,9 3,3 11,1 12,5 18,6 21,3 11,3 14,8 7,07

IL Izrael

7,6 2,1 2,3 3,2 3,6 9,4 7,6 11,0 20,8 13,3 19,0 6,78

LT Litva

0,9 0,7 0,8 2,5 2,9 11,0 8,7 15,1 18,5 16,0 23,0 7,55

NL Nizozemska

6,5 1,9 4,4 4,0 5,1 13,5 12,9 23,7 20,1 4,4 3,4 5,89

NO Norveška

9,3 2,8 7,4 8,1 6,2 15,8 9,4 12,4 16,5 6,8 5,3 5,35

PL Poljska

6,2 2,9 3,6 3,9 3,7 12,2 10,4 16,9 17,3 10,4 12,4 6,34

PT Portugalska

4,4 1,1 1,9 2,4 4,5 13,1 8,7 13,7 16,3 10,7 23,2 7,03

SE Švedska

25,0 5,9 8,5 8,1 7,2 13,0 7,9 9,5 8,0 3,3 3,5 3,84

SI Slovenija

5,4 1,7 1,8 2,9 2,9 11,0 8,8 13,6 19,8 8,9 23,1 6,99

Skupaj

5,7 1,7 3,2 3,8 4,0 12,1 9,8 15,1 19,2 10,2 15,2 6,58

513

D6 … da sprejme slovenski način življenja

sploh

izredno

ni pomembno

pomembno

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

2,5 1,1 2,9 3,8 4,7 10,7 7,9 12,6 16,9 13,3 23,6 7,17

BE Belgija

0,9 0,3 1,0 1,0 1,1 4,7 6,2 12,4 22,8 17,6 32,0 8,18

CH Švica

2,2 0,8 1,2 2,0 2,4 9,2 8,5 15,3 22,2 13,9 22,4 7,50

CZ Češka

0,9 0,7 0,5 1,3 3,1 6,8 6,5 8,5 14,2 16,3 41,3 8,24

DE Nemčija

0,8 0,5 1,4 2,4 2,8 8,3 7,8 14,9 22,8 12,3 26,0 7,68

DK Danska

7,6 3,6 6,3 6,6 4,2 12,5 7,6 12,1 17,8 8,8 12,9 5,96

EE Estonija

0,8 0,6 1,2 1,5 1,9 8,9 6,3 12,1 18,9 16,3 31,5 7,94

ES Španija

4,1 1,1 2,1 2,8 2,1 11,0 7,2 14,1 18,1 12,0 25,5 7,27

FI Finska

0,9 0,8 1,2 2,1 2,0 6,4 6,0 12,2 24,8 20,7 22,9 7,85

FR Francija

2,9 0,9 1,8 2,7 3,8 12,7 9,2 12,7 21,9 10,3 21,2 7,15

GB Velika Britanija

1,6 0,6 1,1 1,9 2,0 7,3 7,0 12,2 20,5 14,7 31,2 7,89

HU Madžarska

0,8 0,3 0,2 0,9 1,4 5,8 6,0 12,8 17,2 14,3 40,3 8,33

IE Irska

2,0 1,2 3,7 3,8 4,6 15,4 11,7 17,8 17,9 8,9 13,0 6,64

IL Izrael

6,3 1,4 2,4 3,1 4,3 11,0 8,3 10,4 15,1 14,1 23,4 6,93

LT Litva

2,0 1,0 1,0 2,4 3,7 12,4 9,5 14,5 15,4 15,3 22,9 7,35

NL Nizozemska

1,4 0,3 1,7 1,8 2,1 6,0 7,3 20,0 27,6 14,8 17,0 7,56

NO Norveška

7,0 2,6 5,0 7,1 7,2 15,5 8,6 12,5 16,1 7,9 10,5 5,84

PL Poljska

4,7 2,4 3,5 4,3 4,2 14,3 9,1 13,2 16,6 12,1 15,7 6,55

PT Portugalska

4,6 0,6 3,5 3,4 3,9 15,3 11,8 15,8 17,1 6,5 17,5 6,62

SE Švedska

3,0 2,0 3,7 4,3 3,9 11,3 8,2 13,9 17,6 11,7 20,4 6,91

SI Slovenija

2,6 0,8 1,5 2,1 2,2 10,8 6,4 11,3 18,5 12,4 31,4 7,65

Skupaj

2,7 1,1 2,1 2,8 3,2 10,1 8,0 13,4 19,2 13,3 24,2 7,34

514

D7 Kaj menite, ali priseljenci v splošnem predvsem odvzemajo delovna mesta delavcem v xx (Sloveniji), ali predvsem pomagajo ustvarjati nova delovna mesta?

odvzemajo

ustvarjajo nova

delovna mesta

delovna mesta

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

7,0 3,0 7,4 10,1 10,6 31,3 11,6 10,4 4,3 1,7 2,4 4,64

BE Belgija

6,9 4,2 7,7 10,1 8,9 36,2 9,5 9,7 4,7 1,0 0,9 4,48

CH Švica

2,8 1,7 4,2 8,5 7,6 34,7 12,6 13,9 10,2 2,3 1,5 5,30

CZ Češka

12,5 6,8 12,6 18,2 15,8 22,4 4,8 3,7 2,2 0,3 0,7 3,44

DE Nemčija

2,6 1,2 3,4 4,8 6,3 35,6 13,0 16,0 11,0 3,1 3,0 5,62

DK Danska

2,2 1,5 4,5 5,9 7,9 36,1 11,2 15,9 10,7 2,7 1,3 5,42

EE Estonija

6,1 3,9 3,9 7,8 6,5 32,1 13,6 11,9 8,4 2,4 3,5 5,10

ES Španija

6,6 6,4 9,1 10,0 8,4 29,8 8,7 9,2 6,1 3,0 2,7 4,56

FI Finska

2,3 2,5 3,4 7,6 8,3 31,0 15,5 14,8 10,5 2,9 1,3 5,39

FR Francija

6,9 3,2 6,1 7,4 8,2 34,0 11,3 11,4 6,2 2,6 2,6 4,87

GB Velika Britanija

8,2 3,8 7,0 9,4 8,7 30,8 11,5 10,3 6,2 1,9 2,2 4,65

HU Madžarska

17,9 6,4 11,5 16,6 11,9 21,9 5,9 4,4 1,9 0,3 1,3 3,34

IE Irska

8,6 5,2 8,3 11,7 9,4 26,3 9,6 10,0 6,5 2,2 2,0 4,46

IL Izrael

5,8 5,9 8,0 8,5 8,4 24,3 11,1 10,9 10,4 2,5 4,3 4,93

LT Litva

5,4 4,0 7,1 13,0 13,7 26,3 13,5 8,3 4,3 1,8 2,6 4,59

NL Nizozemska

3,6 2,4 6,0 7,8 10,6 41,1 13,5 10,0 3,8 0,6 0,5 4,79

NO Norveška

0,8 1,1 2,9 4,6 5,1 28,7 15,6 20,9 15,1 3,5 1,8 5,95

PL Poljska

6,6 6,6 10,2 11,2 9,2 30,1 8,8 9,1 5,3 1,5 1,6 4,35

PT Portugalska

14,8 2,3 6,3 8,0 9,0 32,0 9,1 6,2 6,0 1,4 4,9 4,43

SE Švedska

1,2 0,3 1,5 4,0 4,1 27,7 11,9 20,0 17,1 5,2 7,0 6,36

SI Slovenija

8,8 4,5 8,2 11,0 9,4 36,8 7,0 5,9 5,2 1,0 2,4 4,32

Skupaj

6,4 3,7 6,6 9,3 9,0 30,7 11,1 11,2 7,5 2,1 2,4 4,82

515

D8 Večina priseljencev je zaposlena in plačuje davke, obenem pa so deležni zdravstvenega in socialnega varstva. Če upoštevate oboje, ali menite, da priseljenci dobijo več kot dajejo, ali dajejo več kot dobijo?

v celoti gledano

v celoti gledano

več dobijo

več dajejo

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

11,4 5,7 12,5 13,5 10,8 27,1 6,3 6,1 2,6 1,3 2,7 3,89

BE Belgija

6,5 4,1 10,8 15,1 12,0 29,5 8,3 7,4 4,0 1,7 0,6 4,21

CH Švica

3,1 3,6 7,5 12,0 11,0 36,9 8,6 7,9 6,3 1,7 1,4 4,70

CZ Češka

8,9 6,4 10,9 18,0 15,6 27,6 6,5 3,4 2,1 0,3 0,3 3,68

DE Nemčija

3,3 1,4 5,5 11,0 10,6 38,7 8,5 10,5 6,9 1,8 1,8 4,95

DK Danska

2,8 3,3 8,6 14,6 13,0 29,4 8,7 10,7 7,0 1,2 0,8 4,64

EE Estonija

3,4 2,6 3,6 8,3 9,7 42,8 11,0 9,5 5,8 1,5 1,9 4,98

ES Španija

7,2 7,5 15,2 12,9 10,1 29,9 5,5 5,6 4,0 0,9 1,2 3,91

FI Finska

3,4 4,5 8,5 14,4 13,4 28,0 8,2 11,6 5,9 1,2 0,8 4,55

FR Francija

7,2 4,4 9,7 10,5 10,7 37,5 6,3 6,4 4,9 0,9 1,5 4,30

GB Velika Britanija

7,5 5,0 9,1 11,4 9,7 26,4 9,2 10,7 6,8 1,8 2,4 4,52

HU Madžarska

9,8 4,8 13,2 15,5 12,9 28,9 7,0 4,5 2,3 0,6 0,6 3,77

IE Irska

10,5 5,5 10,3 11,1 12,0 24,0 9,2 8,6 5,8 2,0 1,2 4,18

IL Izrael

3,6 2,4 5,9 10,0 9,2 30,7 15,3 10,7 7,6 1,5 3,1 5,07

LT Litva

3,2 3,5 5,9 10,5 13,1 35,6 13,9 8,0 4,4 1,0 0,8 4,69

NL Nizozemska

2,7 3,5 9,2 15,5 16,6 29,8 10,9 7,8 2,8 0,4 0,7 4,37

NO Norveška

1,6 1,6 6,4 12,0 12,2 32,1 12,1 12,4 7,2 1,5 1,1 5,01

PL Poljska

3,2 5,0 7,7 9,8 8,0 38,9 9,1 9,4 6,3 1,3 1,3 4,71

PT Portugalska

12,7 2,7 5,9 9,5 9,6 34,8 7,1 4,8 4,6 2,2 6,1 4,49

SE Švedska

1,5 1,2 5,0 8,7 9,6 31,4 10,7 13,9 10,4 3,6 3,9 5,49

SI Slovenija

4,7 4,1 4,8 9,1 6,7 44,9 8,1 7,8 5,8 1,0 3,0 4,80

Skupaj

5,6 3,9 8,4 12,1 11,4 32,3 9,2 8,6 5,5 1,4 1,7 4,52

516

D9 Ali menite, da so v xx (Sloveniji) problemi s kriminalom zaradi priseljencev postali večji ali manjši?

problemi s kriminalom

problemi s kriminalom

so večji

so manjši

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

16,6 9,2 15,5 18,8 11,5 21,2 3,2 2,1 1,3 0,3 0,3 2,98

BE Belgija

9,8 9,1 14,2 19,5 13,4 23,4 4,0 3,5 2,2 0,8 0,1 3,41

CH Švica

7,5 6,1 15,6 19,1 15,4 23,1 3,9 4,7 3,2 0,7 0,7 3,66

CZ Češka

10,3 6,9 15,4 19,7 16,9 23,6 3,5 2,5 1,0 0,2

-

3,32

DE Nemčija

8,7 5,5 12,7 19,6 17,1 26,4 3,9 3,2 1,9 0,6 0,4 3,61

DK Danska

7,4 6,3 13,3 17,3 14,9 28,5 3,3 3,9 3,7 0,9 0,3 3,76

EE Estonija

3,4 3,0 7,0 12,2 15,0 46,1 6,4 3,9 1,6 0,4 1,0 4,37

ES Španija

8,0 7,2 15,0 20,6 12,8 28,8 3,3 2,1 1,3 0,4 0,3 3,47

FI Finska

5,9 7,1 11,8 20,3 19,8 25,7 3,2 3,1 2,0 0,8 0,2 3,66

FR Francija

7,3 4,2 9,4 12,7 13,2 36,3 5,5 4,8 3,2 1,3 2,1 4,20

GB Velika Britanija

8,7 5,8 11,0 14,6 12,9 33,3 5,5 4,7 2,2 0,9 0,5 3,85

HU Madžarska

13,2 5,4 15,1 16,7 14,3 26,3 4,7 3,3 0,6 0,2 0,1 3,33

IE Irska

7,4 3,8 9,6 13,4 12,2 36,1 7,9 5,2 3,3 0,8 0,3 4,13

IL Izrael

7,7 5,7 11,8 17,7 14,0 20,9 7,1 4,9 5,7 2,5 2,0 4,08

LT Litva

3,4 4,1 7,2 14,5 18,3 37,2 7,5 4,8 2,5 0,4 0,2 4,25

NL Nizozemska

7,2 5,5 14,9 22,2 19,7 21,5 4,5 2,7 1,5 0,3

-

3,48

NO Norveška

9,4 10,5 18,3 22,5 15,4 14,3 2,8 3,3 2,2 0,8 0,4 3,17

PL Poljska

2,7 4,2 7,7 9,5 9,1 52,3 6,2 4,8 2,4 0,6 0,5 4,47

PT Portugalska

21,1 4,1 8,6 12,5 12,1 30,1 4,9 3,4 1,5 0,7 1,1 3,40

SE Švedska

6,0 5,7 11,6 18,3 14,4 30,5 4,1 4,6 3,2 1,2 0,4 3,91

SI Slovenija

8,0 2,7 11,7 15,4 12,5 35,0 5,1 3,7 3,4 1,2 1,3 4,05

Skupaj

8,4 5,8 12,2 17,2 14,8 29,3 4,8 3,8 2,4 0,8 0,6 3,75

517



Pomislite na priseljence iz drugih držav, ki so drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije). Koliko bi ali ne bi imeli proti, če bi nekdo izmed njih…

D10 … postal vaš šef

sploh ne bi

imel/-a bi zelo

imel/-a nič proti

veliko proti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

BE Belgija

34,6 7,3 12,9 8,9 5,5 11,2 4,9 4,4 4,3 2,3 3,7 2,91

CH Švica

42,7 7,2 12,2 9,2 4,9 9,9 3,9 4,0 2,5 1,7 1,8 2,33

CZ Češka

10,0 4,3 6,3 9,0 7,6 20,4 7,9 9,7 9,7 4,2 10,9 5,16

DE Nemčija

43,3 9,3 12,4 9,6 4,7 9,8 2,7 2,6 2,4 0,9 2,1 2,14

DK Danska

44,6 10,6 12,5 7,2 3,3 9,0 2,2 2,2 4,0 1,7 2,8 2,19

EE Estonija

21,9 7,8 9,0 8,0 6,3 19,0 5,1 6,5 5,2 2,8 8,6 3,98

ES Španija

57,3 6,1 7,6 5,4 2,8 9,3 2,3 2,0 3,0 1,2 3,1 1,88

FI Finska

34,0 11,4 11,8 10,0 6,5 12,0 4,7 3,3 3,3 1,0 2,0 2,58

FR Francija

37,9 9,3 10,5 8,7 4,7 12,8 4,1 3,5 4,2 1,5 3,0 2,65

GB Velika Britanija 41,7 8,4 10,5 7,3 5,2 13,1 2,9 3,9 2,6 1,5 2,9 2,46

HU Madžarska

15,6 2,4 5,6 9,2 8,8 20,8 8,1 8,5 7,1 3,0 10,9 4,81

IE Irska

35,1 9,3 12,3 7,8 5,6 11,6 5,5 3,6 4,0 2,0 3,2 2,78

IL Izrael

26,3 11,3 7,4 6,5 4,9 8,6 4,4 5,6 6,6 4,0 14,4 4,07

LT Litva

17,0 7,8 7,5 8,9 8,2 17,7 5,8 7,6 5,6 3,3 10,6 4,40

NL Nizozemska

44,1 11,2 14,3 10,3 4,9 6,7 2,8 2,3 2,1 0,6 0,7 1,86

NO Norveška

44,7 12,6 13,6 8,4 3,6 8,6 2,3 2,7 2,1 0,7 0,6 1,84

PL Poljska

34,8 12,5 10,4 7,3 5,3 12,0 3,7 2,9 3,6 2,8 4,9 2,81

PT Portugalska

42,6 5,0 9,0 7,2 4,0 13,3 4,0 3,7 2,7 2,0 6,4 2,81

SE Švedska

64,9 8,8 9,0 5,4 2,5 5,1 1,1 1,5 0,8 0,2 0,6 1,11

SI Slovenija

46,2 7,0 9,2 6,9 4,6 12,9 2,6 3,1 2,3 1,6 3,6 2,35

Skupaj

36,4 8,6 10,2 8,1 5,3 12,2 4,1 4,2 4,0 2,0 5,0 2,89

518

D11 … se poročil z nekom iz vašega bližnjega sorodstva sploh ne bi

imel/-a bi zelo

imel/-a nič proti

veliko proti

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

BE Belgija

31,6 6,3 10,5 8,1 5,3 14,1 4,5 5,2 6,0 2,8 5,6 3,35

CH Švica

45,4 7,1 11,8 8,8 4,5 9,7 3,0 3,4 3,0 1,3 2,1 2,21

CZ Češka

10,1 3,7 5,7 9,1 6,9 21,5 7,2 8,2 8,8 6,5 12,4 5,31

DE Nemčija

47,2 8,4 10,0 8,2 3,9 10,6 2,8 2,7 3,2 1,0 2,0 2,12

DK Danska

42,8 10,1 9,6 6,4 3,8 9,0 3,6 3,2 4,9 2,2 4,3 2,54

EE Estonija

21,3 8,0 8,4 7,5 6,2 18,4 4,9 4,9 5,7 4,4 10,3 4,16

ES Španija

49,9 6,9 6,6 5,5 4,4 10,1 2,7 3,4 3,7 2,1 4,6 2,39

FI Finska

40,7 12,5 11,6 7,1 5,5 9,2 3,5 3,7 2,9 1,3 2,0 2,26

FR Francija

36,5 8,3 9,4 8,9 4,8 12,0 4,2 4,0 5,3 2,9 3,7 2,92

GB Velika Britanija 45,1 7,5 9,7 7,4 4,4 12,2 4,0 2,9 2,8 1,2 2,8 2,33

HU Madžarska

16,5 3,5 6,2 7,3 7,6 20,1 6,9 7,9 7,0 4,8 12,0 4,85

IE Irska

35,7 9,3 11,8 8,5 5,9 11,2 3,7 4,9 3,9 1,7 3,4 2,75

IL Izrael

15,8 6,4 4,4 4,4 2,9 8,3 4,5 5,1 6,9 7,8 33,4 6,04

LT Litva

15,9 5,7 6,1 7,7 7,7 19,6 7,5 9,2 4,8 4,7 11,0 4,70

NL Nizozemska

43,9 9,3 12,7 7,9 4,7 8,9 3,9 3,2 2,5 1,1 1,7 2,15

NO Norveška

43,9 9,8 10,9 8,7 3,9 9,1 2,7 3,5 3,3 1,9 2,3 2,26

PL Poljska

33,8 12,4 8,5 7,2 4,8 13,4 3,6 3,8 3,9 2,8 5,8 3,00

PT Portugalska

43,3 6,0 7,9 8,6 5,8 11,5 3,0 2,9 2,5 2,0 6,5 2,69

SE Švedska

65,3 7,4 8,2 5,2 2,9 5,6 1,2 1,1 1,2 0,7 1,1 1,22

SI Slovenija

50,7 8,4 6,5 6,3 3,9 11,6 2,5 2,2 2,5 1,7 3,6 2,16

Skupaj

36,1 7,9 8,8 7,4 5,0 12,3 4,1 4,3 4,3 2,8 6,9 3,13

519

D12 Z uporabo kartice povejte, kako bi opisali območje, sosesko, v kateri živite sedaj?

1 - območje, kjer skoraj nihče ni drugačnega narodnostnega izvora kot večina prebivalcev xx (Slovenije)

2 - območje, kjer je nekaj ljudi drugačnega narodnostnega izvora 3 - območje, kjer je veliko ljudi drugačnega narodnostnega izvora Država

1

2

3

AT Avstrija

31,0

49,7

19,2

BE Belgija

46,9

38,8

14,3

CH Švica

27,4

51,5

21,1

CZ Češka

45,3

45,2

9,5

DE Nemčija

37,3

49,3

13,4

DK Danska

54,2

36,0

9,8

EE Estonija

47,7

39,7

12,6

ES Španija

34,6

46,9

18,5

FI Finska

55,1

38,4

6,5

FR Francija

32,6

45,5

21,9

GB Velika Britanija

38,4

42,9

18,7

HU Madžarska

47,4

44,6

8,0

IE Irska

36,8

48,8

14,3

IL Izrael

68,5

23,4

8,1

LT Litva

63,7

31,5

4,8

NL Nizozemska

49,0

36,6

14,5

NO Norveška

37,5

51,3

11,2

PL Poljska

81,3

17,2

1,4

PT Portugalska

65,9

28,5

5,6

SE Švedska

44,8

42,2

13,0

SI Slovenija

44,0

43,2

12,7

Skupaj

46,8

40,7

12,4

520

D13 Prosim povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z naslednjo trditvijo: Za državo je bolje, če ima večina ljudi enake navade in običaje.

1 - močno soglašam

2 - soglašam

3 - niti soglašam, niti ne soglašam

4 - ne soglašam

5 - sploh ne soglašam

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

9,0

29,4

32,3

21,3

8,0

BE Belgija

16,0

29,4

22,2

24,6

7,8

CH Švica

6,2

27,1

35,4

24,5

6,7

CZ Češka

29,5

40,6

22,3

6,0

1,6

DE Nemčija

3,8

22,5

39,7

26,5

7,6

DK Danska

7,0

22,5

29,4

33,9

7,2

EE Estonija

14,8

37,1

29,6

15,7

2,8

ES Španija

12,3

34,2

27,8

21,3

4,3

FI Finska

16,3

38,8

22,3

18,8

3,8

FR Francija

17,3

22,6

25,7

25,1

9,2

GB Velika Britanija

12,1

30,7

25,5

25,9

5,8

HU Madžarska

16,4

40,4

29,8

11,3

2,1

IE Irska

9,0

31,8

28,3

25,8

5,2

IL Izrael

13,3

22,8

32,6

22,1

9,2

LT Litva

18,6

43,6

30,8

6,3

0,6

NL Nizozemska

8,5

24,3

26,0

34,0

7,2

NO Norveška

6,5

23,5

30,5

33,9

5,6

PL Poljska

15,1

41,8

25,0

15,9

2,2

PT Portugalska

9,5

41,9

26,3

17,5

4,9

SE Švedska

4,7

22,8

37,6

26,8

8,2

SI Slovenija

11,5

42,8

26,8

16,5

2,5

Skupaj

12,4

31,5

29,1

21,6

5,5

521

D14 Kako dobro ali slabo je za državo, da ima zakon, ki prepoveduje rasno ali narodnostno diskriminacijo na delovnem mestu?

zelo slabo

zelo dobro

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

5,3 2,1 3,2 3,3 5,8 17,5 8,4 13,2 14,4 7,7 19,1 6,48

BE Belgija

3,5 1,5 2,6 3,2 2,4 12,0 7,6 14,4 20,7 11,1 21,0 7,08

CH Švica

5,9 2,2 4,9 3,6 2,8 10,5 5,1 9,8 17,7 9,5 28,1 6,94

CZ Češka

2,9 1,4 4,1 6,4 6,9 20,8 10,5 14,7 13,2 7,4 11,7 6,15

DE Nemčija

4,9 1,7 2,8 3,2 2,5 14,6 5,1 10,3 18,0 11,1 25,7 7,04

DK Danska

12,0 4,2 5,8 4,7 3,1 12,4 4,2 8,0 12,6 9,5 23,4 6,06

EE Estonija

5,1 2,5 2,4 3,5 3,6 17,9 6,2 11,2 13,3 9,0 25,2 6,77

ES Španija

5,7 2,5 3,6 3,0 3,0 11,5 5,6 11,5 16,3 12,9 24,4 6,93

FI Finska

1,7 1,1 1,5 1,7 1,5 4,9 2,8 7,2 18,6 19,6 39,4 8,27

FR Francija

3,6 0,8 3,5 2,1 1,8 10,0 5,4 10,3 19,7 10,9 32,0 7,51

GB Velika Britanija

3,2 1,0 2,4 1,6 1,9 8,1 4,1 8,2 15,4 11,9 42,2 7,93

HU Madžarska

3,9 1,3 2,5 4,7 5,5 16,9 9,7 13,9 17,0 7,9 16,6 6,56

IE Irska

3,0 1,5 3,7 3,7 3,1 10,2 6,4 10,4 15,0 11,7 31,3 7,33

IL Izrael

3,1 0,7 0,7 1,1 1,8 5,8 5,1 9,0 13,2 15,9 43,5 8,19

LT Litva

0,6 0,2 0,6 2,0 2,6 14,7 8,8 15,0 15,0 15,3 25,0 7,58

NL Nizozemska

1,2 0,6 1,3 1,4 1,0 5,6 4,3 12,9 24,8 15,5 31,5 8,08

NO Norveška

1,2 0,6 0,7 0,8 0,4 4,1 2,9 5,8 16,8 17,0 49,8 8,69

PL Poljska

2,2 2,6 2,4 2,4 3,1 12,6 6,3 10,5 16,1 14,5 27,2 7,33

PT Portugalska

4,6 0,8 2,4 1,7 2,0 10,4 6,4 9,3 15,0 9,8 37,4 7,57

SE Švedska

4,1 1,8 2,7 1,8 1,2 4,8 1,9 5,8 15,7 12,6 47,6 8,09

SI Slovenija

5,6 2,6 3,3 3,0 3,3 9,2 3,1 6,0 10,9 8,6 44,4 7,47

Skupaj

3,8 1,5 2,6 2,8 2,8 11,2 5,7 10,5 16,3 12,1 30,6 7,36

522

D15 Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo in zaprosijo za status begunca, ker se bojijo preganjanja v svoji državi. S pomočjo kartice povejte, koliko soglašate ali ne soglašate s trditvijo: Država bi morala biti velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca.

1 - močno soglašam

2 - soglašam

3 - niti soglašam, niti ne soglašam

4 - ne soglašam

5 - sploh ne soglašam

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

9,9

28,1

25,2

24,6

12,2

BE Belgija

6,3

23,9

25,4

30,1

14,3

CH Švica

8,1

26,3

30,6

25,1

9,8

CZ Češka

3,2

18,1

34,1

27,6

17,0

DE Nemčija

8,2

32,6

26,8

25,8

6,6

DK Danska

10,9

34,8

25,3

22,6

6,4

EE Estonija

4,7

20,7

27,7

35,0

11,9

ES Španija

16,9

42,6

24,3

11,9

4,3

FI Finska

14,0

36,4

27,7

17,3

4,5

FR Francija

21,3

36,4

24,4

11,8

6,1

GB Velika Britanija

10,3

35,9

26,0

21,1

6,7

HU Madžarska

4,6

18,3

38,0

27,2

11,9

IE Irska

13,3

43,3

22,5

16,2

4,7

IL Izrael

5,5

14,3

38,7

21,6

19,9

LT Litva

1,5

28,2

48,2

16,8

5,3

NL Nizozemska

7,0

24,8

21,2

38,4

8,6

NO Norveška

13,7

43,1

24,8

14,9

3,4

PL Poljska

10,4

53,0

28,1

6,9

1,6

PT Portugalska

15,5

53,2

23,6

5,8

1,9

SE Švedska

15,6

44,7

29,9

7,7

2,1

SI Slovenija

4,8

34,5

36,6

20,3

3,8

Skupaj

9,6

32,2

29,1

21,0

8,1

523

D16 Kaj menite, koliko izmed vsakih 100 ljudi, ki zdaj živijo v xx (Sloveniji), je bilo rojenih izven xx (Slovenije)?

Država

%

AT Avstrija

26,72

BE Belgija

29,07

CH Švica

31,27

CZ Češka

9,01

DE Nemčija

22,76

DK Danska

13,57

EE Estonija

21,59

ES Španija

21,84

FI Finska

9,48

FR Francija

26,04

GB Velika Britanija

27,27

HU Madžarska

11,20

IE Irska

20,38

IL Izrael

34,56

LT Litva

11,16

NL Nizozemska

23,83

NO Norveška

16,20

PL Poljska

9,14

PT Portugalska

24,79

SE Švedska

20,63

SI Slovenija

23,18

Skupaj

21,03

524

D17b Kako v primerjavi z ljudmi, kot ste vi, ki ste bili rojeni v xx (Sloveniji), vlada obravnava tiste, ki so pred kratkim prišli živet sem iz drugih držav?

Odgovorite s pomočjo te kartice.

1 - precej bolje

2 - malo bolje

3 - enako

4 -

malo slabše

5 -

precej slabše

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

12,0

25,7

31,1

25,9

5,3

BE Belgija

10,3

24,7

40,3

21,6

3,1

CH Švica

6,0

18,2

41,1

31,2

3,5

CZ Češka

7,2

27,0

52,6

12,0

1,2

DE Nemčija

5,6

17,2

27,8

39,3

10,1

DK Danska

3,2

13,5

40,4

36,1

6,8

EE Estonija

3,2

12,1

69,9

13,9

0,9

ES Španija

11,3

26,3

41,3

17,9

3,2

FI Finska

2,6

13,0

43,0

38,5

2,9

FR Francija

13,8

20,7

36,3

24,0

5,2

GB Velika Britanija

19,7

26,4

37,6

14,1

2,2

HU Madžarska

7,9

31,6

45,8

11,9

2,8

IE Irska

18,1

29,2

37,0

12,9

2,8

IL Izrael

16,1

26,5

31,8

18,3

7,3

LT Litva

4,5

15,6

65,4

13,0

1,5

NL Nizozemska

6,4

20,3

45,2

25,5

2,6

NO Norveška

2,8

17,1

43,6

31,1

5,4

PL Poljska

4,3

24,8

48,7

21,2

1,0

PT Portugalska

8,8

27,4

51,4

11,7

0,6

SE Švedska

2,4

10,3

36,8

42,1

8,4

SI Slovenija

4,2

13,9

46,9

30,4

4,6

Skupaj

8,4

21,2

43,0

23,5

4,0

525



Odgovarjajo vsi!

D18 Ali menite, da so zaradi ljudi, ki prihajajo živet v xx (Slovenijo), vera in verski običaji na splošno ogroženi ali obogateni? Odgovorite s pomočjo kartice.

vera in verski

vera in verski

običaji so ogroženi

običaji so obogateni

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

9,4 2,6 7,9 12,1 11,0 29,2 7,9 10,3 6,4 1,3 1,7 4,78

BE Belgija

3,7 2,9 7,2 12,2 11,0 34,2 9,2 10,5 6,1 1,7 1,3 4,86

CH Švica

2,0 1,7 5,0 7,9 9,3 39,6 10,1 10,6 8,7 2,3 2,9 5,07

CZ Češka

7,3 3,3 9,1 17,3 14,6 31,0 7,5 4,9 2,7 1,0 1,4 3,64

DE Nemčija

2,6 1,1 4,6 9,0 9,0 36,9 10,3 12,0 9,0 2,7 2,8 5,14

DK Danska

2,2 1,8 7,7 10,7 8,9 36,8 8,2 11,2 7,8 2,2 2,5 5,00

EE Estonija

3,5 2,8 4,5 9,4 7,7 40,0 11,5 9,0 6,3 2,2 3,1 3,85

ES Španija

2,2 2,0 6,3 7,4 6,7 43,0 8,6 10,7 7,9 2,7 2,5 4,56

FI Finska

1,6 1,9 3,7 5,0 5,7 28,2 12,7 19,0 13,9 6,0 2,2 4,01

FR Francija

7,4 4,0 9,3 12,0 9,1 33,1 7,2 8,2 5,7 2,5 1,6 4,77

GB Velika Britanija

7,5 3,8 8,9 12,1 10,8 31,4 8,3 8,5 4,5 1,9 2,3 5,14

HU Madžarska

3,6 1,5 5,6 10,1 9,7 35,7 12,2 10,0 5,5 1,4 4,5 3,42

IE Irska

2,8 2,5 7,6 8,7 11,4 35,0 10,8 9,1 7,7 1,2 3,0 4,76

IL Izrael

3,0 3,2 6,8 11,2 11,1 27,8 12,8 10,1 7,8 2,8 3,4 3,98

LT Litva

2,3 1,8 5,5 10,7 13,9 37,1 13,1 7,8 5,4 1,3 1,1 3,55

NL Nizozemska

2,2 2,2 5,7 11,4 10,9 36,1 12,3 11,4 6,0 0,9 0,9 5,05

NO Norveška

2,4 2,6 7,4 10,0 9,0 35,3 12,4 10,4 6,0 1,5 3,1 5,31

PL Poljska

1,5 2,2 5,5 7,2 7,1 40,3 9,4 11,5 10,7 2,0 2,6 2,14

PT Portugalska

7,3 1,8 3,4 6,2 8,4 42,2 7,8 7,5 7,9 1,3 6,3 3,83

SE Švedska

2,1 1,3 4,0 8,0 7,0 35,3 10,1 13,7 10,7 2,9 4,8 5,86

SI Slovenija

4,1 2,3 5,1 8,1 7,8 45,6 5,9 7,4 6,4 2,4 4,7 4,32

Skupaj

3,8 2,4 6,3 10,0 9,7 35,4 10,1 10,3 7,3 2,2 2,7 4,45

526

D19 Ali imate kaj dobrih prijateljev, ki so drugačnega narodnostnega izvora od večine ljudi v Sloveniji? ČE DA, je teh precej ali le nekaj?

1 -

da, kar precej jih imam

2 -

da, nekaj jih imam

3 -

nobenega

Država

1

2

3

AT Avstrija

15,6

38,9

45,5

BE Belgija

14,9

42,3

42,7

CH Švica

23,5

41,7

34,8

CZ Češka

3,9

24,3

71,8

DE Nemčija

15,8

36,6

47,5

DK Danska

10,2

45,9

44,0

EE Estonija

13,9

30,8

55,3

ES Španija

21,5

33,5

45,0

FI Finska

8,6

30,8

60,6

FR Francija

10,2

55,8

33,9

GB Velika Britanija

21,7

36,8

41,5

HU Madžarska

3,2

24,5

72,3

IE Irska

11,8

35,9

52,3

IL Izrael

9,2

35,7

55,1

LT Litva

20,9

18,6

60,5

NL Nizozemska

19,1

35,9

45,0

NO Norveška

19,4

38,0

42,6

PL Poljska

7,6

11,9

80,5

PT Portugalska

8,5

39,4

52,1

SE Švedska

26,3

42,5

31,2

SI Slovenija

10,0

51,8

38,2

Skupaj

14,2

35,3

50,6

527

D20 Kako pogosto imate pri svojih vsakodnevnih opravkih stike z ljudmi, ki so drugačnega narodnostnega izvora od večine ljudi v xx (Sloveniji)?

V mislih imamo javni prevoz, srečevanje na ulici, v trgovinah ali v bivalnem okolju. Prosim ocenite s pomočjo kartice.

1 - nikoli

2 - manj kot enkrat na mesec

3 - enkrat na mesec

4 -

večkrat na mesec

5 -

enkrat na teden

6 -

večkrat na teden

7 -

vsak dan

Država

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

8,3

10,2

7,0

16,3

9,9

24,1

24,3

BE Belgija

9,3

9,7

6,7

14,0

8,1

24,6

27,7

CH Švica

4,6

9,2

7,6

13,9

10,9

25,3

28,5

CZ Češka

20,5

16,0

9,2

21,2

9,1

14,9

9,2

DE Nemčija

5,9

8,8

5,3

15,5

7,4

23,5

33,5

DK Danska

5,6

10,2

7,5

12,9

11,2

24,1

28,5

EE Estonija

18,9

21,3

8,4

10,5

8,2

13,2

19,4

ES Španija

16,9

10,5

5,3

12,2

7,3

17,9

29,9

FI Finska

8,7

22,6

13,0

14,3

10,2

18,6

12,5

FR Francija

8,6

10,1

8,5

16,7

8,5

19,8

27,7

GB Velika Britanija

5,1

9,4

6,9

12,6

10,2

22,9

33,0

HU Madžarska

29,6

17,4

5,6

14,5

6,9

13,6

12,4

IE Irska

9,8

11,8

6,8

11,1

12,1

21,9

26,5

IL Izrael

23,0

9,4

9,7

14,1

10,5

14,7

18,5

LT Litva

27,0

18,6

6,5

11,9

7,4

13,9

14,7

NL Nizozemska

5,2

10,1

6,0

15,1

8,0

28,1

27,6

NO Norveška

2,6

8,2

7,5

12,6

8,4

27,7

33,1

PL Poljska

57,2

16,1

6,7

8,4

2,6

5,1

3,9

PT Portugalska

19,0

17,1

10,2

15,9

6,8

15,3

15,7

SE Švedska

1,6

4,5

3,6

10,1

6,8

23,8

49,5

SI Slovenija

15,5

13,7

10,0

12,4

7,9

13,3

27,3

Skupaj

14,1

12,5

7,4

13,7

8,6

19,5

24,1

528



Preskok (D20=2-7)

D21 Če pomislite na te stike, kako dobri ali slabi se vam zdijo na splošno?

Odgovorite s pomočjo kartice.

zelo slabi

zelo dobri

00

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

Država

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

AT Avstrija

0,8 0,4 1,9 4,0 5,3 27,0 10,6 17,4 19,2 6,2 7,1 6,39

BE Belgija

0,5 0,5 0,7 1,9 2,6 17,4 10,2 25,0 25,4 9,5 6,5 6,94

CH Švica

0,2 0,5 1,6 1,9 2,3 20,7 10,9 18,8 28,2 7,8 7,2 6,86

CZ Češka

2,2 1,2 3,3 7,4 9,2 30,7 10,9 13,2 10,4 5,1 6,2 5,70

DE Nemčija

0,6 0,4 1,6 2,5 4,1 23,4 7,8 16,2 25,8 9,9 7,8 6,78

DK Danska

0,6 0,4 1,3 2,9 4,0 18,2 5,5 14,8 27,7 13,8 10,8 7,09

EE Estonija

0,3 0,6 0,8 1,4 3,1 36,9 8,8 12,7 18,0 7,8 9,7 6,56

ES Španija

0,1 0,1 0,4 1,1 2,2 30,7 12,4 19,7 19,6 7,2 6,5 6,66

FI Finska

0,6 0,2 0,7 1,2 2,8 21,4 8,8 17,3 25,2 14,1 7,7 7,03

FR Francija

0,1 0,3 0,7 1,6 2,1 22,0 10,8 18,6 23,5 11,1 9,2 7,00

GB Velika Britanija

0,2 0,2 0,9 1,9 3,1 20,5 7,7 16,6 22,7 11,8 14,4 7,17

HU Madžarska

2,9 1,7 4,4 7,1 9,3 37,5 12,5 12,5 6,9 2,4 2,8 5,24

IE Irska

0,1 0,3 1,0 1,6 4,1 18,3 10,6 16,9 22,9 11,7 12,4 7,10

IL Izrael

3,7 3,3 2,3 3,0 3,6 22,0 7,7 10,7 16,2 9,9 17,4 6,57

LT Litva

0,1 0,1 1,9 2,4 3,0 28,5 9,8 18,6 21,8 8,5 5,3 6,59

NL Nizozemska

0,3 0,5 0,5 0,7 1,6 10,4 11,5 28,5 31,4 9,6 4,9 7,18

NO Norveška

1,4 1,4 2,6 5,7 5,5 23,6 11,9 18,4 16,4 8,3 4,9 6,18

PL Poljska

0,2

0,6 1,1 1,4 26,8 7,8 14,3 25,1 10,8 12,0 7,09

PT Portugalska

0,2 0,1 1,2 1,1 2,8 37,8 12,7 12,4 13,9 6,0 11,9 6,52

SE Švedska

0,8 0,4 1,3 1,4 1,8 22,8 7,9 17,7 25,0 10,4 10,5 6,98

SI Slovenija

0,3 0,3 0,7 2,1 3,1 22,2 8,1 16,0 21,9 9,5 15,8 7,11

Skupaj

0,8 0,6 1,4 2,5 3,7 24,0 9,7 17,2 21,7 9,4 9,1 6,73

529



Odgovarjajo vsi!

D22 Kako močno se čutite povezani s Slovenijo? Odgovorite s pomočjo kartice.

1 - zelo močno

2 - močno

3 - ne preveč močno

4 -

sploh se ne čutim povezan/-e

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

51,6

40,3

7,3

0,7

BE Belgija

31,4

54,8

12,0

1,8

CH Švica

56,2

40,0

3,6

0,3

CZ Češka

62,8

33,3

3,1

0,8

DE Nemčija

35,0

50,5

13,4

1,1

DK Danska

68,0

28,1

3,7

0,2

EE Estonija

42,5

45,7

9,8

2,0

ES Španija

55,0

33,4

8,5

3,1

FI Finska

65,8

30,2

3,7

0,4

FR Francija

48,8

44,4

5,9

0,8

GB Velika Britanija

36,6

43,1

17,0

3,3

HU Madžarska

53,8

39,6

5,9

0,7

IE Irska

52,9

40,5

5,8

0,8

IL Izrael

68,1

24,0

6,3

1,6

LT Litva

36,7

53,1

8,7

1,5

NL Nizozemska

39,1

53,5

6,7

0,7

NO Norveška

70,9

26,5

2,4

0,2

PL Poljska

56,9

39,1

3,7

0,3

PT Portugalska

48,2

42,8

7,4

1,7

SE Švedska

60,7

35,1

4,0

0,2

SI Slovenija

33,1

47,4

17,7

1,8

Skupaj

50,7

40,5

7,6

1,2

530



Ljudje imajo pogosto različne poglede na naslednja vprašanja.

D23 Ali menite, da se pripadniki nekaterih ras ali narodov že rodijo manj inteligentni od drugih?

1 - da

2 - ne

Država

1

2

AT Avstrija

12,5

87,5

BE Belgija

17,0

83,0

CH Švica

14,6

85,4

CZ Češka

41,2

58,8

DE Nemčija

9,2

90,8

DK Danska

10,4

89,6

EE Estonija

34,2

65,8

ES Španija

12,0

88,0

FI Finska

12,6

87,4

FR Francija

10,8

89,2

GB Velika Britanija

18,2

81,8

HU Madžarska

34,5

65,5

IE Irska

16,7

83,3

IL Izrael

26,8

73,2

LT Litva

22,0

78,0

NL Nizozemska

6,5

93,5

NO Norveška

3,0

97,0

PL Poljska

11,3

88,7

PT Portugalska

40,1

59,9

SE Švedska

2,3

97,7

SI Slovenija

24,3

75,7

Skupaj

17,8

82,2



531

D24 Ali menite, da se pripadniki nekaterih ras ali narodov že rodijo bolj delavni od drugih?

1 - da

2 - ne

Država

1

2

AT Avstrija

41,0

59,0

BE Belgija

40,8

59,2

CH Švica

53,7

46,3

CZ Češka

45,7

54,3

DE Nemčija

38,5

61,5

DK Danska

38,9

61,1

EE Estonija

58,3

41,7

ES Španija

35,7

64,3

FI Finska

52,1

47,9

FR Francija

50,9

49,1

GB Velika Britanija

45,6

54,4

HU Madžarska

35,7

64,3

IE Irska

45,0

55,0

IL Izrael

31,9

68,1

LT Litva

34,5

65,5

NL Nizozemska

12,9

87,1

NO Norveška

21,2

78,8

PL Poljska

29,5

70,5

PT Portugalska

67,4

32,6

SE Švedska

15,3

84,7

SI Slovenija

34,0

66,0

Skupaj

39,5

60,5

532

D25 Če pomislite na svet kot je danes, ali bi rekli, da so nekatere kulture mnogo boljše kot druge, ali so vse kulture enakovredne?

1 - nekatere kulture so mnogo boljše kot druge

2 - vse kulture so enakovredne

Država

1

2

AT Avstrija

33,1

66,9

BE Belgija

36,0

64,0

CH Švica

35,9

64,1

CZ Češka

57,1

42,9

DE Nemčija

37,2

62,8

DK Danska

59,9

40,1

EE Estonija

34,9

65,1

ES Španija

43,4

56,6

FI Finska

38,8

61,2

FR Francija

26,3

73,7

GB Velika Britanija

55,7

44,3

HU Madžarska

29,3

70,7

IE Irska

48,8

51,2

IL Izrael

57,3

42,7

LT Litva

33,2

66,8

NL Nizozemska

42,0

58,0

NO Norveška

64,7

35,3

PL Poljska

40,0

60,0

PT Portugalska

55,9

44,1

SE Švedska

41,5

58,5

SI Slovenija

36,3

63,7

Skupaj

43,2

56,8

533



Vprašal/-a vas bom o različnih skupinah ljudi, ki bi lahko prišli živet v xx (Slovenijo) iz drugih držav. S pomočjo kartice prosim povejte, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli…

D26 Judom iz drugih držav, da pridejo in živijo v xx (Sloveniji)?

mnogim naj dovoli

nekaterim

zelo redkim

nikomur

priselitev

naj dovoli

naj dovoli

naj ne dovoli

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

22,6

40,3

26,1

11,0

2,26

BE Belgija

14,4

51,8

23,2

10,6

2,30

CH Švica

21,0

53,5

19,7

5,7

2,10

CZ Češka

9,7

35,9

36,7

17,7

2,62

DE Nemčija

46,5

41,3

9,6

2,6

1,68

DK Danska

29,5

49,7

18,1

2,7

1,94

EE Estonija

17,7

46,6

25,1

10,6

2,29

ES Španija

19,1

36,0

32,7

12,2

2,38

FI Finska

20,5

35,4

39,1

5,0

2,29

FR Francija

18,0

58,3

16,7

7,1

2,13

GB Velika Britanija

21,5

50,4

21,5

6,7

2,13

HU Madžarska

6,8

20,4

38,3

34,5

3,01

IE Irska

17,4

39,7

33,0

10,0

2,36

IL Izrael

77,2

10,4

7,8

4,6

1,40

LT Litva

18,2

36,2

26,3

19,3

2,47

NL Nizozemska

20,6

50,1

25,1

4,2

2,13

NO Norveška

28,6

52,0

17,1

2,3

1,93

PL Poljska

14,4

40,8

30,6

14,2

2,45

PT Portugalska

6,8

41,6

23,4

28,2

2,73

SE Švedska

48,0

44,0

6,9

1,0

1,61

SI Slovenija

12,5

47,8

23,9

15,8

2,43

Skupaj

25,4

41,2

23,4

10,0

2,18

534

D27 Muslimanom iz drugih držav, da pridejo in živijo v xx (Sloveniji)?

mnogim naj dovoli

nekaterim

zelo redkim

nikomur

priselitev

naj dovoli

naj dovoli

naj ne dovoli

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

13,0

32,8

33,8

20,4

2,62

BE Belgija

10,0

42,7

28,4

18,9

2,56

CH Švica

11,9

44,3

31,2

12,6

2,45

CZ Češka

1,5

13,2

29,6

55,7

3,40

DE Nemčija

25,1

46,2

22,0

6,6

2,10

DK Danska

15,9

38,1

35,3

10,7

2,41

EE Estonija

4,0

23,9

29,3

42,7

3,11

ES Španija

14,7

28,3

35,4

21,6

2,64

FI Finska

11,5

25,7

45,1

17,7

2,69

FR Francija

12,9

52,5

21,6

13,1

2,35

GB Velika Britanija

12,9

42,0

27,9

17,3

2,49

HU Madžarska

2,5

8,3

33,5

55,6

3,42

IE Irska

11,8

31,7

33,1

23,4

2,68

IL Izrael

2,8

12,2

25,1

59,9

3,42

LT Litva

5,9

25,2

30,9

38,1

3,01

NL Nizozemska

12,6

41,3

33,0

13,1

2,47

NO Norveška

19,1

46,6

25,8

8,6

2,24

PL Poljska

6,6

25,3

33,5

34,6

2,96

PT Portugalska

4,4

31,7

29,4

34,5

2,94

SE Švedska

38,6

42,7

14,9

3,8

1,84

SI Slovenija

9,5

45,0

24,2

21,3

2,57

Skupaj

12,0

32,9

29,5

25,6

2,69



535

D28 Romom iz drugih držav, da pridejo in živijo v xx (Sloveniji)?

mnogim naj dovoli

nekaterim

zelo redkim

nikomur

priselitev

naj dovoli

naj dovoli

naj ne dovoli

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

13,1

27,9

32,8

26,2

2,72

BE Belgija

7,2

32,6

29,2

31,0

2,84

CH Švica

9,1

35,4

35,7

19,9

2,66

CZ Češka

1,4

10,3

25,1

63,2

3,50

DE Nemčija

20,5

38,7

27,9

12,9

2,33

DK Danska

10,7

26,1

37,9

25,3

2,78

EE Estonija

3,1

15,1

26,6

55,2

3,34

ES Španija

13,6

24,3

33,2

28,9

2,78

FI Finska

9,6

20,3

46,9

23,2

2,84

FR Francija

10,8

39,8

30,3

19,1

2,58

GB Velika Britanija

9,6

31,6

29,6

29,1

2,78

HU Madžarska

1,9

6,3

26,0

65,8

3,56

IE Irska

6,3

21,1

29,8

42,8

3,09

IL Izrael

3,2

13,1

22,8

60,9

3,41

LT Litva

4,0

18,2

28,9

49,0

3,23

NL Nizozemska

11,3

34,4

37,7

16,6

2,60

NO Norveška

11,1

36,5

33,7

18,7

2,60

PL Poljska

7,2

27,2

37,0

28,7

2,87

PT Portugalska

3,2

24,0

28,1

44,7

3,14

SE Švedska

37,6

40,4

16,4

5,6

1,90

SI Slovenija

7,3

32,3

28,1

32,3

2,85

Skupaj

9,8

26,2

30,4

33,6

2,88



536

D29 Randomizacija anketirancev v štiri skupine: 1 - skupina A

2 - skupina B

3 -

skupina C

4 -

skupina D



Preskok (D29=1)

D30 S pomočjo iste kartice prosim povejte, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje strokovnjakov iz revne evropske države (Bosne in Hercegovine) v xx (Slovenijo)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 -

zelo redkim naj dovoli

4 -

nikomur naj ne dovoli

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

24,3

25,7

25,7

24,3

BE Belgija

25,6

25,5

24,1

24,9

CH Švica

25,1

25,0

25,0

24,9

CZ Češka

23,7

25,5

25,4

25,4

DE Nemčija

24,6

24,7

25,6

25,2

DK Danska

26,8

24,1

24,3

24,7

EE Estonija

19,0

28,1

34,3

18,7

ES Španija

26,6

23,8

23,6

26,0

FI Finska

25,3

25,5

24,0

25,2

FR Francija

24,5

24,2

27,8

23,5

GB Velika Britanija

24,5

25,6

24,3

25,7

HU Madžarska

25,3

24,2

26,4

24,1

IE Irska

25,9

24,8

24,6

24,7

IL Izrael

25,2

24,1

23,3

27,4

LT Litva

24,6

24,0

25,9

25,5

NL Nizozemska

23,0

26,0

25,5

25,4

NO Norveška

25,4

25,4

24,3

24,9

PL Poljska

26,5

23,0

25,1

25,5

PT Portugalska

26,2

26,2

24,6

22,9

SE Švedska

26,5

25,3

24,3

23,8

SI Slovenija

25,9

25,1

23,9

25,1

Skupaj

24,9

25,0

25,4

24,7

537



Preskok (D29=2)

D31 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje strokovnjakov iz druge revne drževe izven Evrope (Kitajske) v xx (Slovenijo)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 -

zelo redkim naj dovoli

4 -

nikomur naj ne dovoli

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

21,0

46,8

25,1

7,1

BE Belgija

14,7

49,9

23,6

11,8

CH Švica

26,4

56,5

15,5

1,6

CZ Češka

9,2

34,5

39,5

16,8

DE Nemčija

48,7

41,7

7,8

1,8

DK Danska

27,6

48,4

21,8

2,3

EE Estonija

19,7

48,8

23,6

7,9

ES Španija

21,0

35,8

30,0

13,2

FI Finska

29,6

42,4

26,9

1,2

FR Francija

24,9

58,7

12,9

3,5

GB Velika Britanija

21,0

53,1

19,9

6,0

HU Madžarska

11,8

27,3

44,3

16,5

IE Irska

23,7

40,9

29,9

5,5

IL Izrael

11,1

31,4

27,4

30,1

LT Litva

26,3

35,6

32,9

5,2

NL Nizozemska

18,5

43,3

26,2

12,1

NO Norveška

34,7

50,3

13,9

1,1

PL Poljska

19,2

51,6

22,4

6,8

PT Portugalska

10,8

49,5

25,7

13,9

SE Švedska

41,0

45,1

11,9

2,0

SI Slovenija

21,1

52,7

17,1

9,1

Skupaj

23,7

44,2

23,7

8,4

538



Preskok (D29=2)

D32 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija) dovoli priseljevanje nekvalificiranih delavcev iz revne evropske države (Bosne in Hercegovine) v xx (Slovenijo)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 -

zelo redkim naj dovoli

4 -

nikomur naj ne dovoli

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

19,4

39,4

28,3

12,9

BE Belgija

14,1

53,3

20,1

12,5

CH Švica

20,2

54,8

20,5

4,5

CZ Češka

7,2

37,6

39,8

15,5

DE Nemčija

43,0

43,7

11,8

1,5

DK Danska

25,4

49,6

22,3

2,8

EE Estonija

8,7

38,2

31,6

21,5

ES Španija

20,9

33,5

31,2

14,4

FI Finska

17,7

37,1

38,8

6,3

FR Francija

18,1

59,0

14,8

8,1

GB Velika Britanija

20,5

54,2

20,7

4,6

HU Madžarska

8,2

25,7

41,5

24,6

IE Irska

12,9

36,6

36,0

14,5

IL Izrael

15,8

31,1

25,9

27,1

LT Litva

14,7

42,5

30,8

11,9

NL Nizozemska

14,9

47,7

28,3

9,2

NO Norveška

26,3

48,0

22,1

3,6

PL Poljska

16,5

45,5

29,0

9,1

PT Portugalska

11,6

59,9

19,6

8,9

SE Švedska

41,8

40,9

14,5

2,7

SI Slovenija

15,5

51,1

18,3

15,1

Skupaj

19,2

43,6

26,1

11,1

539



Preskok (D29=2)

D33 S pomočjo iste kartice povejte, v kolikšnem obsegu naj xx (Slovenija ) dovoli priseljevanje nekvalificiranih delavcev iz druge revne drževe izven Evrope (Kitajske) v xx (Slovenijo)?

1 - mnogim naj dovoli priselitev

2 - nekaterim naj dovoli

3 -

zelo redkim naj dovoli

4 -

nikomur naj ne dovoli

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

5,0

31,1

38,5

25,5

BE Belgija

7,1

37,7

32,3

22,9

CH Švica

12,1

48,2

31,3

8,4

CZ Češka

2,4

19,2

44,1

34,3

DE Nemčija

20,2

41,8

28,1

9,9

DK Danska

10,8

42,9

34,1

12,2

EE Estonija

8,1

41,0

35,5

15,3

ES Španija

9,0

16,4

31,5

43,1

FI Finska

8,9

17,6

45,6

27,8

FR Francija

10,3

49,6

28,5

11,5

GB Velika Britanija

8,7

27,5

28,7

35,1

HU Madžarska

2,1

7,4

34,3

56,3

IE Irska

10,3

30,1

37,1

22,6

IL Izrael

6,1

20,5

26,9

46,5

LT Litva

9,2

34,2

27,0

29,6

NL Nizozemska

5,8

28,8

38,3

27,1

NO Norveška

18,5

43,9

31,2

6,4

PL Poljska

11,0

36,6

37,9

14,6

PT Portugalska

4,2

33,2

31,9

30,6

SE Švedska

25,2

41,8

22,8

10,1

SI Slovenija

7,5

45,9

32,5

14,2

Skupaj

9,8

32,7

33,2

24,3

540

(2) O odnosu do zdravja, ESS 2014,



tematski blok E

E1 S pomočjo kartice prosim povejte, kako pogosto jeste sadje, pri čemer ne upoštevajte pitja sadnih sokov.

1 - 3-krat dnevno ali več

2 - 2-krat dnevno

3 -

1-krat dnevno

4 -

manj kot 1-krat dnevno a vsaj 4-krat tedensko

5 -

manj kot 4-krat tedensko a vsaj 1-krat tedensko

6 -

manj kot 1-krat tedensko

7 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

4,1

16,0

43,3

20,2

11,7

3,4

1,4

BE Belgija

10,6

21,1

33,7

11,0

12,3

8,5

2,8

CH Švica

11,4

23,2

38,8

12,1

9,3

3,9

1,3

CZ Češka

4,0

12,4

37,2

24,2

14,1

7,1

0,9

DE Nemčija

8,3

22,3

39,7

13,4

10,2

5,0

1,2

DK Danska

12,7

26,2

33,6

12,5

8,7

5,2

1,1

EE Estonija

8,2

20,2

40,2

18,6

8,0

4,5

0,2

ES Španija

16,1

30,9

28,9

10,8

7,8

4,0

1,5

FI Finska

10,7

22,1

38,3

16,3

8,7

3,5

0,3

FR Francija

11,3

27,3

28,4

13,3

9,2

8,4

2,2

GB Velika Britanija

17,9

23,4

30,7

10,3

9,2

6,6

2,0

HU Madžarska

2,8

9,0

30,3

28,0

22,3

7,4

0,3

IE Irska

12,3

25,0

35,8

12,5

7,3

4,8

2,3

IL Izrael

11,6

23,9

33,2

13,7

10,4

5,5

1,7

LT Litva

7,0

17,8

32,6

24,1

11,4

6,6

0,5

NL Nizozemska

6,9

25,6

36,7

12,5

10,1

5,4

2,9

NO Norveška

11,1

26,7

33,1

15,3

9,1

4,3

0,3

PL Poljska

7,5

18,6

41,8

17,8

8,6

5,0

0,6

PT Portugalska

27,5

31,8

25,2

6,0

4,9

3,6

0,9

SE Švedska

7,3

20,9

33,9

16,6

12,8

7,4

1,1

SI Slovenija

9,6

25,2

45,7

10,5

5,6

2,8

0,7

Skupaj

10,2

22,2

35,3

15,4

10,2

5,5

1,3

541

E2 S pomočjo iste kartice prosim povejte, kako pogosto jeste zelenjavo ali solato, pri čemer ne upoštevajte krompirja.

1 - 3-krat dnevno ali več

2 - 2-krat dnevno

3 -

1-krat dnevno

4 -

manj kot 1-krat dnevno a vsaj 4-krat tedensko

5 -

manj kot 4-krat tedensko a vsaj 1-krat tedensko

6 -

manj kot 1-krat tedensko

7 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

1,7

9,6

46,2

28,8

11,1

1,9

0,7

BE Belgija

4,0

18,6

63,0

8,7

4,4

1,0

0,4

CH Švica

5,9

24,0

53,0

10,4

5,0

1,4

0,3

CZ Češka

2,9

9,7

34,3

27,0

17,6

7,7

0,8

DE Nemčija

2,8

14,9

49,6

22,4

8,4

1,7

0,3

DK Danska

5,9

21,5

42,6

16,6

11,1

2,1

0,1

EE Estonija

4,4

17,9

48,0

18,1

8,1

3,0

0,4

ES Španija

4,5

16,7

35,9

23,8

15,1

3,0

1,0

FI Finska

6,8

25,8

44,2

13,8

6,2

2,7

0,5

FR Francija

5,2

36,8

34,2

14,1

5,8

3,1

0,7

GB Velika Britanija

13,5

24,4

40,6

11,3

7,0

2,4

0,8

HU Madžarska

1,8

6,5

27,9

33,3

23,7

6,4

0,5

IE Irska

8,1

19,9

53,5

11,6

3,9

2,1

1,0

IL Izrael

13,3

26,8

37,9

10,1

8,3

2,6

1,1

LT Litva

7,3

22,7

40,5

19,9

6,1

3,5

0,1

NL Nizozemska

1,1

6,8

70,1

18,0

3,2

0,6

0,2

NO Norveška

6,1

18,8

53,2

15,1

5,7

0,9

0,1

PL Poljska

6,0

15,7

48,8

20,9

6,3

2,1

0,2

PT Portugalska

8,5

37,0

32,1

12,2

6,1

3,5

0,6

SE Švedska

6,9

25,3

44,9

13,9

6,5

2,0

0,4

SI Slovenija

5,9

17,9

57,1

12,2

4,8

1,6

0,5

Skupaj

5,9

19,7

45,4

17,4

8,4

2,7

0,5

542

E3 Koliko dni v zadnjih sedmih dneh ste hitro hodili ali se ukvarjali s športom ali s kakšno drugo telesno dejavnostjo 30 minut ali več?

1 -

0 dni

2 -

en dan

3 -

dva dni

4 -

tri dni

5 -

štiri dni

6 -

pet dni

7 -

šest dni

8 -

sedem dni

Država

1

2

3

4

5

6

7

8

AT Avstrija

20,8

7,6

16,6

15,0

8,7

10,0

3,6

17,8

BE Belgija

26,8

13,0

12,8

11,4

8,0

8,4

2,8

16,7

CH Švica

12,8

11,4

14,0

14,2

8,0

7,2

3,9

28,5

CZ Češka

22,4

14,0

16,3

14,3

8,5

9,8

2,6

12,1

DE Nemčija

14,0

10,9

12,3

14,2

10,0

8,6

3,9

26,1

DK Danska

16,3

10,0

13,5

13,0

10,5

9,0

2,9

24,9

EE Estonija

17,8

8,1

11,9

11,3

7,8

10,2

4,6

28,1

ES Španija

30,1

8,2

9,8

9,1

6,9

8,4

3,7

23,9

FI Finska

11,3

8,2

12,1

15,4

12,7

11,5

5,4

23,5

FR Francija

33,3

15,8

13,0

11,8

5,6

5,3

2,3

13,0

GB Velika Britanija

26,6

8,3

9,5

12,0

7,7

7,4

3,1

25,3

HU Madžarska

47,5

7,9

12,7

9,5

2,9

7,9

1,7

9,9

IE Irska

19,4

4,4

9,8

12,8

13,0

13,3

3,4

23,9

IL Izrael

37,4

11,2

13,9

14,0

6,2

5,3

4,2

7,8

LT Litva

19,6

6,9

14,7

12,7

9,8

11,0

3,6

21,7

NL Nizozemska

18,4

9,4

13,5

12,7

11,0

7,2

3,4

24,3

NO Norveška

19,7

10,0

14,8

16,2

10,7

8,7

3,4

16,4

PL Poljska

34,3

7,9

9,5

8,9

5,8

7,1

4,7

21,9

PT Portugalska

49,3

8,9

8,9

7,6

4,5

2,9

2,3

15,7

SE Švedska

17,9

10,6

12,7

13,5

11,7

7,7

3,9

22,1

SI Slovenija

27,6

12,0

12,9

11,2

5,8

5,0

2,1

23,4

Skupaj

24,2

9,7

12,6

12,6

8,6

8,4

3,5

20,5

543

E4 Pomislite na kajenje cigaret. Kateri opis na tej kartici najbolje opisuje vaše kadilske navade?

1 - kadim vsak dan

2 - kadim, vendar ne vsak dan

3 -

sedaj ne kadim, včasih sem

4 - kadil/-a sem samo nekajkrat

5 -

nikoli nisem kadil/-a

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

25,5

3,7

16,1

9,0

45,7

BE Belgija

20,7

2,1

22,7

9,0

45,5

CH Švica

21,2

4,6

20,2

10,4

43,6

CZ Češka

21,4

5,2

12,4

8,4

52,5

DE Nemčija

22,5

3,8

25,1

11,7

37,0

DK Danska

18,1

4,3

30,7

12,3

34,6

EE Estonija

20,3

4,1

19,5

10,6

45,5

ES Španija

24,6

2,7

25,4

4,0

43,3

FI Finska

15,1

5,3

26,0

17,0

36,6

FR Francija

25,0

2,7

23,5

9,6

39,1

GB Velika Britanija

16,4

3,6

25,2

9,1

45,7

HU Madžarska

27,0

2,0

12,5

7,6

50,9

IE Irska

20,2

2,6

19,6

5,8

51,8

IL Izrael

20,2

2,2

11,2

3,6

62,8

LT Litva

22,2

3,6

13,5

13,4

47,3

NL Nizozemska

20,4

3,2

30,8

8,3

37,3

NO Norveška

12,4

4,7

28,7

16,1

38,0

PL Poljska

23,6

3,3

21,0

7,9

44,2

PT Portugalska

18,4

2,3

15,9

7,0

56,4

SE Švedska

9,5

3,6

31,3

19,6

36,1

SI Slovenija

20,0

4,2

22,3

8,8

44,7

Skupaj

20,4

3,5

21,4

9,9

44,9



544



Preskok (E4=1,2);

E5 Koliko cigaret na dan običajno pokadite?



Povprečne vrednosti:

Država

AT Avstrija

16,87

BE Belgija

14,60

CH Švica

12,82

CZ Češka

12,36

DE Nemčija

13,28

DK Danska

12,00

EE Estonija

13,01

ES Španija

11,95

FI Finska

11,74

FR Francija

11,94

GB Velika Britanija

12,17

HU Madžarska

15,90

IE Irska

13,88

IL Izrael

14,94

LT Litva

12,89

NL Nizozemska

12,32

NO Norveška

9,65

PL Poljska

14,86

PT Portugalska

12,26

SE Švedska

9,92

SI Slovenija

13,15

Skupaj

13,19

545



Odgovarjajo vsi!

E6 Kako pogosto ste v zadnjih 12 mesecih (to je od ‚…‘ lani) pili pijačo, ki vsebuje alkohol? Na primer vino, pivo, žgane pijače ali katere koli druge pijače, ki vsebujejo alkohol. Izberite odgovor na kartici.

1 -

vsak dan

2 -

večkrat na teden

3 -

enkrat na teden

4 -

2–3 krat na mesec

5 -

enkrat na mesec

6 -

manj kot enkrat mesečno

7 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

7,3

19,6

18,6

13,0

7,2

11,6

22,7

BE Belgija

9,9

23,7

18,5

10,7

7,3

12,8

17,0

CH Švica

9,9

20,4

22,9

14,6

7,3

10,9

14,0

CZ Češka

4,3

10,9

17,3

16,6

11,2

16,1

23,6

DE Nemčija

7,0

22,5

20,3

16,1

9,1

13,9

11,1

DK Danska

8,9

24,3

20,6

17,6

8,6

13,2

6,7

EE Estonija

1,8

7,3

15,9

15,0

14,8

24,1

21,0

ES Španija

15,6

13,7

17,3

9,4

6,3

12,4

25,3

FI Finska

1,6

11,7

20,8

19,2

11,2

21,2

14,3

FR Francija

13,5

16,6

20,5

11,4

6,7

12,7

18,6

GB Velika Britanija

6,9

26,0

17,5

10,2

5,4

14,2

19,8

HU Madžarska

3,4

7,8

7,8

9,8

6,6

17,5

47,2

IE Irska

2,5

13,5

27,1

13,0

7,5

11,1

25,2

IL Izrael

1,5

5,7

15,3

4,7

6,7

8,4

57,8

LT Litva

1,8

7,1

10,9

15,4

11,7

22,9

30,1

NL Nizozemska

12,9

25,3

14,7

9,2

7,2

11,2

19,6

NO Norveška

0,5

15,8

20,6

20,7

11,9

19,1

11,4

PL Poljska

2,3

7,3

14,4

12,6

14,7

23,1

25,6

PT Portugalska

21,9

8,9

12,3

7,5

5,8

11,3

32,2

SE Švedska

1,7

15,9

23,9

19,8

9,8

16,8

12,1

SI Slovenija

7,1

12,7

17,6

10,8

12,9

16,1

22,7

Skupaj

6,4

15,2

18,0

13,2

9,0

15,2

23,1

546

E10 Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih popili takšno ali večjo količino alkoholnih pijač? Je bilo to…

1 - vsak dan ali skoraj vsak dan

2 - vsak teden

3 -

vsak mesec

4 -

manj kot enkrat na mesec

5 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

4,6

14,6

15,5

30,3

35,0

BE Belgija

1,5

16,9

18,0

26,5

37,1

CH Švica

2,1

10,1

16,1

31,7

40,0

CZ Češka

2,0

15,6

26,0

39,7

16,8

DE Nemčija

2,1

12,0

20,8

34,9

30,2

DK Danska

1,9

10,9

24,2

45,1

18,0

EE Estonija

1,3

9,6

19,7

39,1

30,3

ES Španija

2,4

8,3

13,0

29,2

47,1

FI Finska

1,1

13,2

23,4

35,1

27,3

FR Francija

0,9

6,9

15,5

31,6

45,1

GB Velika Britanija

5,1

27,7

16,2

24,0

27,1

HU Madžarska

3,0

9,2

11,5

34,5

41,8

IE Irska

3,2

36,5

21,3

25,4

13,6

IL Izrael

1,6

17,4

16,7

27,5

36,8

LT Litva

2,9

16,1

17,3

42,3

21,4

NL Nizozemska

2,5

12,9

15,1

25,1

44,4

NO Norveška

0,6

14,6

25,4

38,0

21,5

PL Poljska

1,6

9,4

15,0

38,8

35,2

PT Portugalska

6,9

7,9

11,3

25,7

48,2

SE Švedska

1,3

22,3

24,5

32,9

19,0

SI Slovenija

1,1

6,0

13,8

37,5

41,7

Skupaj

2,3

14,8

18,6

33,1

31,1

547

E11 Kakšna je vaša višina brez čevljev?



Povprečne vrednosti:

Država

AT Avstrija

171,38

BE Belgija

170,87

CH Švica

170,99

CZ Češka

171,97

DE Nemčija

172,26

DK Danska

173,75

EE Estonija

170,14

ES Španija

167,69

FI Finska

171,00

FR Francija

169,15

GB Velika Britanija

169,10

HU Madžarska

169,22

IE Irska

170,19

IL Izrael

168,14

LT Litva

171,06

NL Nizozemska

173,74

NO Norveška

173,83

PL Poljska

169,20

PT Portugalska

165,05

SE Švedska

172,76

SI Slovenija

170,79

Skupaj

170,61

548

E12 Kakšna je vaša teža (brez čevljev)?



Povprečne vrednosti:

Država

AT Avstrija

75,169

BE Belgija

73,469

CH Švica

72,254

CZ Češka

76,329

DE Nemčija

77,051

DK Danska

75,855

EE Estonija

75,426

ES Španija

72,432

FI Finska

76,711

FR Francija

71,468

GB Velika Britanija

75,417

HU Madžarska

75,250

IE Irska

73,760

IL Izrael

72,399

LT Litva

75,044

NL Nizozemska

76,588

NO Norveška

76,922

PL Poljska

74,104

PT Portugalska

70,931

SE Švedska

76,274

SI Slovenija

76,932

Skupaj

74,810

549

E13 S katerim zdravstvenim delavcem na tej kartici ste govorili o vašem zdravju v zadnjih 12 mesecih, to je od ‚…‘ lani.

1 -

splošni zdravnik

2 -

zdravnik specialist (zobozdravniki ne štejejo)

5 -

z nikomer od navedenih

Država

1

2

5

AT Avstrija

77,0

50,5

16,0

BE Belgija

80,9

45,2

12,5

CH Švica

70,2

40,3

18,8

CZ Češka

71,5

32,7

20,5

DE Nemčija

81,3

63,6

8,5

DK Danska

79,2

39,4

16,0

EE Estonija

73,5

51,0

18,1

ES Španija

78,8

48,1

14,6

FI Finska

69,2

42,5

15,7

FR Francija

82,4

47,3

12,1

GB Velika Britanija

75,2

33,1

19,7

HU Madžarska

65,7

32,4

31,1

IE Irska

67,1

18,0

29,7

IL Izrael

80,1

58,7

17,1

LT Litva

62,1

24,5

33,3

NL Nizozemska

71,8

42,8

22,2

NO Norveška

78,1

27,5

17,6

PL Poljska

70,3

45,1

20,2

PT Portugalska

81,0

40,4

9,1

SE Švedska

57,3

34,6

23,7

SI Slovenija

78,5

41,4

15,0

Skupaj

73,8

41,5

18,8

550

E14 Ali se vam je v zadnjih 12 mesecih - to je od ‚…‘ lani - kdaj zgodilo, da zaradi kateregakoli od razlogov, navedenih na kartici, niste mogli opraviti zdravniškega pregleda ali zdravljenja, ki ste ga potrebovali?

1 - da

2 - ne

Država

1

2

AT Avstrija

5,6

94,4

BE Belgija

10,2

89,8

CH Švica

6,4

93,6

CZ Češka

6,2

93,8

DE Nemčija

15,7

84,3

DK Danska

6,9

93,1

EE Estonija

17,8

82,2

ES Španija

12,3

87,7

FI Finska

17,9

82,1

FR Francija

19,2

80,8

GB Velika Britanija

13,0

87,0

HU Madžarska

6,0

94,0

IE Irska

6,7

93,3

IL Izrael

18,9

81,1

LT Litva

11,9

88,1

NL Nizozemska

3,9

96,1

NO Norveška

12,9

87,1

PL Poljska

21,8

78,2

PT Portugalska

18,7

81,3

SE Švedska

9,8

90,2

SI Slovenija

8,8

91,2

Skupaj

12,1

87,9

551



Preskok (E14=1)

E15 Kaj so razlogi, da niste prišli do zdravniške obravnave ali dobili ustreznega zdravljenja? Izberite ustrezne odgovore na kartici.

1 - nisem ga mogel/-la plačati

2 - nisem mogel/-la biti odsoten/-na z dela

3 - imel/-a sem druge obveznosti

4 - zdravljenje, ki sem ga potreboval/-a, ni bilo na voljo v moji bližini 5 - čakalna doba je bila predolga

6 - niso sprejemali naročil

7 - drugo

Država

1

2

3

4

5

6

7

AT Avstrija

0,4

0,9

1,0

0,5

2,1

2,7

0,1

BE Belgija

2,0

1,9

1,5

0,3

3,1

1,8

0,8

CH Švica

1,1

1,6

1,0

0,1

0,9

1,4

0,5

CZ Češka

0,8

1,0

1,1

1,2

1,7

1,2

0,1

DE Nemčija

1,5

2,7

1,5

0,9

5,1

6,0

1,9

DK Danska

0,6

0,9

0,3

0,4

2,3

1,9

1,0

EE Estonija

1,2

0,9

0,9

1,7

10,1

7,0

1,4

ES Španija

1,5

2,3

0,7

0,2

4,5

3,4

0,8

FI Finska

0,9

1,9

1,8

1,5

6,4

7,0

2,1

FR Francija

4,5

3,2

2,9

0,5

4,9

5,3

1,7

GB V. Britanija

0,6

1,4

0,8

0,6

2,7

8,0

1,2

HU Madžarska

0,9

0,6

0,5

1,6

2,9

1,9

0,3

IE Irska

1,4

0,8

0,3

0,2

2,6

2,0

0,1

IL Izrael

2,7

3,9

3,5

5,9

11,2

9,2

1,8

LT Litva

1,4

1,8

0,3

2,0

4,8

5,3

0,4

NL Nizozemska

1,5

0,5

0,4

0,4

0,7

0,5

0,4

NO Norveška

0,6

1,7

1,0

1,1

4,8

4,5

1,3

PL Poljska

1,2

1,5

1,6

3,2

11,1

9,3

1,0

PT Portugalska

4,4

2,4

2,4

0,5

5,3

6,5

1,3

SE Švedska

0,3

1,0

1,2

0,8

2,2

2,6

2,7

SI Slovenija

0,6

0,9

1,7

0,5

4,4

0,7

0,8

Skupaj

1,4

1,7

1,3

1,2

4,6

4,4

1,1

552



Preskok (E14=2,8)

E16 Je bilo to zato ker…

1 - ste lahko opravili zdravniški pregled ali zdravljenje, ki ste ga potrebovali?

2 - ali ker v zadnjih 12 mesecih niste potrebovali zdravniškega pregleda ali zdravljenja?

Država

1

2

AT Avstrija

80,3

19,7

BE Belgija

76,9

23,1

CH Švica

78,1

21,9

CZ Češka

56,3

43,7

DE Nemčija

85,4

14,6

DK Danska

74,5

25,5

EE Estonija

65,5

34,5

ES Španija

79,8

20,2

FI Finska

75,1

24,9

FR Francija

78,5

21,5

GB Velika Britanija

72,6

27,4

HU Madžarska

51,8

48,2

IE Irska

52,5

47,5

IL Izrael

55,8

44,2

LT Litva

55,9

44,1

NL Nizozemska

68,8

31,2

NO Norveška

70,8

29,2

PL Poljska

65,0

35,0

PT Portugalska

84,5

15,5

SE Švedska

60,4

39,6

SI Slovenija

72,1

27,9

Skupaj

69,0

31,0

553



Odgovarjajo vsi!

E17 Ali zaradi katerega od razlogov, navedenih na kartici, namenite del svojega časa za skrb ali pomoč članom družine, prijateljem, sosedom ali drugim?

Pri tem ne upoštevajte ničesar, kar sodi k vašemu plačanemu delu.

1 - da

2 - ne

Država

1

2

AT Avstrija

21,5

78,5

BE Belgija

38,0

62,0

CH Švica

36,9

63,1

CZ Češka

34,7

65,3

DE Nemčija

34,8

65,2

DK Danska

42,8

57,2

EE Estonija

30,8

69,2

ES Španija

27,8

72,2

FI Finska

43,6

56,4

FR Francija

38,2

61,8

GB Velika Britanija

30,9

69,1

HU Madžarska

8,5

91,5

IE Irska

25,8

74,2

IL Izrael

36,2

63,8

LT Litva

20,0

80,0

NL Nizozemska

37,0

63,0

NO Norveška

39,2

60,8

PL Poljska

35,0

65,0

PT Portugalska

34,7

65,3

SE Švedska

39,0

61,0

SI Slovenija

33,1

66,9

Skupaj

32,6

67,4

554



Preskok (E17=1)

E18 Koliko ur tedensko na splošno porabite za to?

Odgovorite s pomočjo kartice.

55 - (manj kot 1 uro na teden)

1 -

1 – 10 ur tedensko

2 - 11 – 20 ur tedensko

3 -

21 – 30 ur tedensko

4 -

31 – 40 ur tedensko

5 -

41 – 50 ur tedensko

6 -

več kot 50 ur tedensko

Država

55

1

2

3

4

5

6

AT Avstrija

14,5

61,1

11,1

4,5

1,3

2,4

5,3

BE Belgija

6,0

78,6

7,0

3,0

1,9

1,2

2,2

CH Švica

15,4

71,2

8,2

2,0

1,3

0,5

1,4

CZ Češka

8,9

66,5

12,7

3,4

2,4

1,5

4,5

DE Nemčija

3,9

77,9

10,4

3,1

0,8

1,0

2,9

DK Danska

32,6

57,1

6,6

1,6

0,2

0,3

1,7

EE Estonija

12,6

57,4

12,9

4,8

2,4

1,5

8,4

ES Španija

5,9

58,7

11,0

6,9

2,7

2,3

12,6

FI Finska

4,1

84,7

6,1

2,5

0,8

0,2

1,7

FR Francija

12,9

71,4

10,0

1,6

0,7

0,7

2,7

GB Velika Britanija

8,6

61,3

12,2

4,0

2,4

2,4

8,9

HU Madžarska

4,3

58,3

16,5

4,3

5,8

1,4

9,4

IE Irska

5,8

57,2

15,6

6,6

3,5

1,7

9,6

IL Izrael

2,3

73,0

12,0

3,7

2,2

1,1

5,7

LT Litva

9,3

54,2

13,3

6,9

3,1

1,2

12,1

NL Nizozemska

10,3

73,6

8,8

1,7

0,7

1,3

3,7

NO Norveška

2,3

88,7

4,5

2,3

0,5

0,9

0,7

PL Poljska

7,2

65,8

9,9

4,8

2,8

1,9

7,6

PT Portugalska

10,8

53,4

11,5

7,3

1,6

1,9

13,6

SE Švedska

9,9

78,3

6,8

1,6

1,3

0,4

1,7

SI Slovenija

2,8

79,4

8,3

3,3

0,8

0,8

4,8

Skupaj

8,9

69,6

9,9

3,6

1,7

1,2

5,2

555



Odgovarjajo vsi!

E19 Katerih načinov zdravljenja, ki so navedeni na kartici, ste se osebno poslužili v zadnjih 12 mesecih, torej od ‚…‘ lani?

1 - akupunktura

2 - akupresura

3 - kitajska medicina

4 - kiropraktika

5 - osteopatija

6 - homeopatija

7 - zdravljenje z zelišči

8 - hipnoterapija

9 - zdravljenje z masažo

10 - fizioterapija

11 - refleksna terapija

12 - duhovno zdravljenje

Država

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

AT Avstrija

4,0 1,4 2,5 1,7 2,8 10,9 6,4 0,3 24,0 13,3 3,4 0,2

BE Belgija

2,4 0,2 0,6 1,6 10,5 7,0 3,8 0,3 8,0 15,1 1,4 1,5

CH Švica

6,1 1,3 3,5 4,4 8,6 9,7 5,3 0,7 18,7 19,7 2,0 1,3

CZ Češka

1,4 0,7 0,8 0,9 0,7 2,8 9,2 0,2 16,7 7,0 0,9 2,2

DE Nemčija

5,6 1,1 1,6 4,2 5,7 12,8 4,8 0,4 25,5 23,0 2,3 1,2

DK Danska

9,2 1,1 0,9 11,9 1,5 1,1 2,3 0,7 15,0 19,2 5,3 2,5

EE Estonija

2,3 2,1 1,4 1,9 1,0 2,0 19,4 0,1 18,6 10,3 1,0 3,3

ES Španija

2,7 0,3 0,5 1,2 3,1 2,8 4,8 0,3 7,5 15,6 1,0 1,1

FI Finska

5,1 1,6 1,7 4,2 2,3 2,0 2,4 0,2 28,0 22,0 3,4 1,3

FR Francija

3,9 0,2 1,4 0,8 19,5 13,2 6,5 0,5 4,0 20,1 1,8 1,4

GB Velika Britanija

3,8 0,8 1,0 2,3 3,2 1,4 4,2 0,4 8,6 14,5 2,9 1,8

HU Madžarska

0,9 0,2 0,3 0,4 1,3 2,9 5,1 0,2 5,1 7,1 0,6 0,2

IE Irska

4,4 0,3 0,6 2,0 1,3 1,3 2,6 0,3 8,4 11,4 3,6 2,7

IL Izrael

6,8 0,9 1,1 1,8 0,7 1,6 2,7 0,4 7,5 13,4 3,6 1,1

LT Litva

1,1 0,2 0,2

0,1 7,7 22,1 0,2 13,9 9,4 0,3 2,8

NL Nizozemska

2,4 0,7 0,9 2,6 2,7 4,2 1,0 0,4 4,0 29,0 0,9 1,8

NO Norveška

7,8 0,6 0,6 11,3 1,8 1,1 1,5 0,4 12,5 18,9 0,6 2,6

PL Poljska

0,7 0,1 0,4 0,5 0,8 0,7 4,7 0,1 8,0 8,9 0,2 0,9

PT Portugalska

3,7 0,1 0,2 0,2 1,7 1,9 2,1 0,2 5,0 12,1 0,6 0,9

SE Švedska

6,2 0,9 1,3 9,7 1,6 1,1 1,8 0,1 16,9 19,4 1,7 1,7

SI Slovenija

2,0 1,1 1,3 1,2 0,3 2,9 10,5 0,2 13,0 14,8 2,0 2,9

Skupaj

3,9 0,8 1,1 2,9 3,4 4,6 6,0 0,3 13,2 15,5 2,0 1,7

556



Zdaj vam bomo našteli različne vrste razpoloženj in vas povprašali ali ste se v preteklem tednu morda tudi vi tako počutili.

Prosim povejte, koliko časa prejšnji teden ...

E20 … ste se počutili depresivno?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

66,2

29,4

2,9

1,5

BE Belgija

66,5

27,8

3,8

1,9

CH Švica

71,0

25,5

2,4

1,1

CZ Češka

48,5

41,1

7,9

2,5

DE Nemčija

64,4

29,8

4,5

1,4

DK Danska

79,4

16,8

2,7

1,1

EE Estonija

53,8

37,9

6,9

1,3

ES Španija

57,1

34,5

5,8

2,6

FI Finska

84,8

12,9

1,7

0,6

FR Francija

62,8

31,5

3,9

1,8

GB Velika Britanija

72,8

22,1

2,7

2,4

HU Madžarska

36,5

49,4

11,6

2,5

IE Irska

75,2

20,6

2,8

1,4

IL Izrael

69,2

24,5

4,6

1,7

LT Litva

46,0

47,4

5,7

0,8

NL Nizozemska

72,7

23,4

2,7

1,3

NO Norveška

82,3

15,4

1,9

0,4

PL Poljska

57,9

30,0

9,8

2,3

PT Portugalska

56,6

33,8

5,9

3,7

SE Švedska

76,3

20,0

2,6

1,2

SI Slovenija

71,9

23,0

4,1

1,0

Skupaj

65,1

28,6

4,6

1,6



557

E21 … ste imeli občutek, da vse stvari delate s težavo?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

51,6

38,5

7,5

2,3

BE Belgija

52,3

37,1

7,7

2,8

CH Švica

54,2

38,0

5,9

1,9

CZ Češka

44,6

37,3

12,4

5,7

DE Nemčija

41,9

44,9

10,1

3,1

DK Danska

53,9

36,4

7,1

2,5

EE Estonija

37,5

43,6

14,9

4,0

ES Španija

51,6

35,5

8,1

4,8

FI Finska

66,4

27,6

4,0

2,0

FR Francija

54,4

35,2

7,6

2,8

GB Velika Britanija

50,2

36,7

9,3

3,9

HU Madžarska

42,4

43,4

11,3

3,0

IE Irska

57,4

35,1

5,6

1,9

IL Izrael

53,8

32,3

10,0

3,9

LT Litva

48,6

44,1

6,3

1,0

NL Nizozemska

57,2

33,9

6,4

2,5

NO Norveška

65,4

29,7

3,8

1,1

PL Poljska

52,2

32,7

11,8

3,3

PT Portugalska

32,4

35,7

17,3

14,7

SE Švedska

61,0

31,8

5,4

1,8

SI Slovenija

59,3

29,9

8,3

2,5

Skupaj

51,6

36,6

8,6

3,3



558



Prosim povejte, koliko časa prejšnji teden ...

E22 … ste imeli nemiren spanec?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

2

4

AT Avstrija

49,3

39,2

7,7

3,9

BE Belgija

40,0

40,2

13,7

6,1

CH Švica

48,6

38,0

9,7

3,7

CZ Češka

47,8

36,1

11,0

5,2

DE Nemčija

41,8

40,2

12,4

5,6

DK Danska

50,6

33,9

10,7

4,7

EE Estonija

41,6

40,1

13,2

5,1

ES Španija

45,2

35,4

12,4

7,0

FI Finska

47,4

41,6

8,2

2,8

FR Francija

41,5

37,6

12,8

8,0

GB Velika Britanija

40,4

38,0

13,4

8,2

HU Madžarska

21,7

57,9

16,4

4,0

IE Irska

52,9

35,7

8,7

2,6

IL Izrael

54,4

31,0

10,4

4,2

LT Litva

36,1

50,7

10,9

2,3

NL Nizozemska

47,6

37,8

10,7

3,9

NO Norveška

48,6

40,5

8,0

2,9

PL Poljska

57,6

25,0

12,3

5,1

PT Portugalska

40,2

36,4

13,8

9,7

SE Švedska

52,4

33,9

9,5

4,3

SI Slovenija

50,2

31,9

14,6

3,4

Skupaj

45,4

38,3

11,4

4,9

559

E23 … ste bili srečni?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

6,0

20,2

44,5

29,3

BE Belgija

2,0

14,8

48,8

34,4

CH Švica

2,2

13,5

46,0

38,3

CZ Češka

4,6

16,1

52,2

27,0

DE Nemčija

4,1

24,6

50,0

21,4

DK Danska

5,2

18,7

47,6

28,6

EE Estonija

5,6

26,3

50,4

17,6

ES Španija

4,2

20,7

45,3

29,7

FI Finska

4,1

19,0

55,3

21,6

FR Francija

2,6

19,4

47,3

30,7

GB Velika Britanija

3,3

19,3

49,2

28,2

HU Madžarska

7,2

25,3

49,1

18,4

IE Irska

2,7

14,5

46,8

35,9

IL Izrael

7,2

28,3

45,5

19,0

LT Litva

4,5

36,7

46,8

12,0

NL Nizozemska

1,7

12,3

50,4

35,6

NO Norveška

3,3

19,7

53,1

23,9

PL Poljska

7,3

18,6

39,1

35,1

PT Portugalska

7,2

29,3

30,6

32,8

SE Švedska

4,0

18,0

45,4

32,7

SI Slovenija

3,3

15,9

60,1

20,6

Skupaj

4,4

20,8

48,0

26,8



560



Prosim povejte, koliko časa prejšnji teden ...

E24 … ste se počutili osamljeno?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

73,4

20,6

4,2

1,8

BE Belgija

74,0

19,6

3,8

2,5

CH Švica

79,0

17,4

2,5

1,0

CZ Češka

59,8

29,6

7,1

3,5

DE Nemčija

79,9

16,8

2,4

0,9

DK Danska

83,0

13,9

1,7

1,3

EE Estonija

65,9

26,2

5,7

2,1

ES Španija

69,5

21,8

5,9

2,8

FI Finska

81,2

15,8

1,5

1,5

FR Francija

68,3

23,3

5,2

3,1

GB Velika Britanija

75,0

19,9

2,9

2,2

HU Madžarska

62,7

26,1

7,8

3,4

IE Irska

71,2

24,0

3,1

1,7

IL Izrael

71,6

21,3

5,5

1,6

LT Litva

55,7

36,8

6,2

1,4

NL Nizozemska

81,9

15,4

1,9

0,9

NO Norveška

79,5

17,4

2,2

1,0

PL Poljska

73,4

14,8

8,2

3,6

PT Portugalska

64,8

24,6

5,1

5,5

SE Švedska

72,7

22,4

3,0

2,0

SI Slovenija

74,4

19,0

5,3

1,2

Skupaj

72,1

21,5

4,3

2,1

561



E25 … ste uživali v življenju?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

6,5

25,4

42,7

25,4

BE Belgija

2,7

15,1

47,5

34,8

CH Švica

2,8

15,2

42,3

39,7

CZ Češka

8,4

23,0

45,3

23,3

DE Nemčija

6,6

27,4

44,2

21,7

DK Danska

3,7

18,9

42,4

34,9

EE Estonija

5,0

25,7

49,7

19,7

ES Španija

9,8

26,2

39,5

24,5

FI Finska

3,0

18,4

50,1

28,5

FR Francija

2,5

13,6

42,2

41,7

GB Velika Britanija

2,6

19,4

43,7

34,3

HU Madžarska

9,4

28,9

46,0

15,7

IE Irska

2,5

14,8

46,4

36,3

IL Izrael

10,0

29,0

40,0

21,1

LT Litva

5,0

35,6

46,5

12,9

NL Nizozemska

2,0

14,2

47,2

36,6

NO Norveška

1,8

11,1

46,5

40,5

PL Poljska

6,1

18,3

35,6

40,1

PT Portugalska

10,3

28,3

35,2

26,2

SE Švedska

5,2

24,3

42,8

27,7

SI Slovenija

5,1

17,9

53,7

23,3

Skupaj

5,3

21,9

44,3

28,5

562



Prosim povejte, koliko časa prejšnji teden ...



E26 … ste bili žalostni?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

65,0

30,1

3,6

1,2

BE Belgija

57,6

36,4

4,2

1,8

CH Švica

61,8

35,0

2,2

1,0

CZ Češka

49,9

39,2

7,5

3,4

DE Nemčija

64,4

31,3

3,4

0,9

DK Danska

67,9

28,9

2,5

0,8

EE Estonija

43,4

48,6

6,0

1,9

ES Španija

43,9

46,2

6,4

3,5

FI Finska

73,1

24,4

1,8

0,7

FR Francija

52,6

42,1

3,4

1,8

GB Velika Britanija

57,6

37,5

2,8

2,0

HU Madžarska

43,5

46,2

8,1

2,2

IE Irska

61,6

33,7

3,2

1,5

IL Izrael

54,5

37,9

5,8

1,8

LT Litva

30,2

63,6

5,2

1,0

NL Nizozemska

60,8

35,9

2,4

0,9

NO Norveška

70,7

26,8

1,7

0,8

PL Poljska

56,1

32,0

8,1

3,7

PT Portugalska

39,8

49,8

5,3

5,1

SE Švedska

63,5

32,6

2,5

1,5

SI Slovenija

53,5

39,1

6,1

1,3

Skupaj

55,8

38,0

4,4

1,8



563

E27 … se nekako niste mogli spraviti v pogon?

nikoli ali

ves čas ali

skoraj nikoli

le malo časa

večino časa

skoraj ves čas

1

2

3

4

Država

1

2

3

4

AT Avstrija

65,7

29,3

3,5

1,5

BE Belgija

57,9

34,2

5,2

2,7

CH Švica

71,2

24,7

3,1

0,9

CZ Češka

39,0

42,4

13,7

4,9

DE Nemčija

62,2

33,4

3,4

1,0

DK Danska

59,6

33,2

5,1

2,1

EE Estonija

49,3

40,9

7,4

2,4

ES Španija

49,8

40,2

6,7

3,2

FI Finska

51,7

39,3

6,4

2,6

FR Francija

73,7

22,2

2,8

1,3

GB Velika Britanija

55,9

36,9

4,8

2,5

HU Madžarska

44,8

42,7

9,7

2,9

IE Irska

62,5

32,4

3,7

1,4

IL Izrael

70,6

22,9

5,0

1,5

LT Litva

40,1

54,1

4,7

1,1

NL Nizozemska

50,5

39,3

7,1

3,0

NO Norveška

62,7

32,0

4,0

1,3

PL Poljska

54,4

33,4

8,3

3,9

PT Portugalska

36,3

52,1

5,5

6,1

SE Švedska

55,1

36,4

5,8

2,6

SI Slovenija

53,4

37,2

8,4

1,1

Skupaj

55,9

36,0

5,8

2,3

564

E28 Katere od zdravstvenih težav, navedenih na kartici, ste imeli oziroma izkusili v zadnjih 12 mesecih, to je od ‚…‘ lani.

Povejte mi samo črke pred ustreznimi odgovori.

01 - Z težave s srcem ali krvnim obtokom

02 - F visok krvni tlak

03 - T težave z dihanjem, kot so napadi astme ali piskanje v pljučih 04 - K alergije

05 - H bolečine v hrbtu ali vratu

06 - Y bolečine v mišicah ali sklepih rok

07 - Q bolečine v mišicah ali sklepih nog ali stopal 08 - E težave z želodcem ali prebavo

09 - L težave povezane s kožnimi boleznimi

10 - B hude glavobole

11 - M sladkorno bolezen

Država

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

AT Avstrija

10,0 16,9 6,0

8,8 32,9 15,5 17,0 11,3 8,5 11,5 3,6

BE Belgija

8,8 16,1 9,4 14,6 50,3 25,5 27,1 20,6 7,9 15,8 4,2

CH Švica

7,0 13,3 6,7 11,9 40,1 19,8 23,7 15,0 9,3 16,1 3,3

CZ Češka

5,0 13,4 4,5

8,2 22,9 10,2 11,4 7,3

4,4

8,9

5,4

DE Nemčija

12,8 23,0 10,4 16,3 52,4 22,6 26,9 20,8 13,1 19,8 5,9

DK Danska

8,0 18,8 9,3 17,0 46,3 23,5 26,7 16,0 12,3 12,0 5,3

ES Španija

9,0 15,1 7,6 11,5 40,4 26,4 27,1 15,1 7,6 15,2 5,0

FI Finska

11,9 22,6 11,5 17,2 51,6 25,8 33,8 21,3 16,8 16,2 7,5

FR Francija

7,6 11,9 10,5 13,9 50,4 28,8 26,0 18,3 9,4 24,0 4,4

GB Velika Britanija

7,6 19,2 13,0 11,6 36,7 22,3 27,7 17,3 12,3 12,1 5,9

HU Madžarska

12,1 22,6 4,7

6,5 17,6 14,4 16,3 7,1

3,1

9,5

6,9

IE Irska

4,4 10,3 6,4

5,1 21,0 10,5 13,3 8,8

5,6

5,9

2,5

IL Izrael

7,5 12,8 6,0

5,6 21,3 12,0 14,9 8,5

4,6

9,1

8,3

LT Litva

15,3 19,4 3,7

4,0 24,1 9,3 11,9 12,3 2,8

8,7

2,9

NL Nizozemska

9,7 17,1 10,2 13,0 39,9 20,9 22,5 13,9 9,6 13,4 5,9

NO Norveška

6,7 13,5 11,3 20,5 41,5 25,6 26,4 16,6 10,9 9,5

3,0

PL Poljska

17,7 18,9 5,3 10,0 33,6 24,1 23,0 13,7 4,5 13,6 5,3

PT Portugalska

13,8 24,2 10,1 16,3 43,6 32,6 35,1 17,2 6,6 20,9 11,5

SE Švedska

7,8 18,3 9,3 16,6 44,9 25,5 25,7 21,0 8,8 10,8 4,8

SI Slovenija

11,9 24,1 8,2 10,4 42,1 21,8 23,9 16,7 4,6 12,0 6,5

Skupaj

9,6 17,4 8,2 11,6 37,2 20,2 22,5 14,8 8,2 13,2 5,4

565



Preskok (E28=01-11)

E29 In katere od zdravstvenih težav, ki ste jih imeli oziroma izkusili v zadnjih 12 mesecih, so vas na kakršenkoli način ovirale pri vaših vsakodnevnih aktivnostih? Ponovno mi povejte le črke pred ustreznimi odgovori.

1 -

Z težave s srcem ali krvnim obtokom

2 - F visok krvni tlak

3 -

T težave z dihanjem, kot so napadi astme ali piskanje v pljučih 4 -

K alergije

5 -

H bolečine v hrbtu ali vratu

6 -

Y bolečine v mišicah ali sklepih rok

7 -

Q bolečine v mišicah ali sklepih nog ali stopal

8 -

E težave z želodcem ali prebavo

9 -

L težave povezane s kožnimi boleznimi

10 - B hude glavobole

11 - M sladkorno bolezen

Država

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

AT Avstrija

5,0

3,0

3,3

2,6 13,8 7,4

9,2

3,6

1,4

5,6

1,3

BE Belgija

3,6

2,5

4,0

2,9 23,5 10,9 13,2 6,3

1,1

6,7

1,2

CH Švica

2,5

2,3

2,5

2,8 17,1 7,7 11,9 5,3

1,7

7,6

0,9

CZ Češka

3,3

5,4

2,7

3,9 13,5 5,3

7,1

3,3

1,7

4,9

3,1

DE Nemčija

5,6

3,9

5,3

5,3 25,3 10,8 13,9 8,0

2,4 11,0 2,0

DK Danska

3,1

2,0

3,5

4,8 22,6 12,1 14,2 5,6

1,9

7,5

1,2

ES Španija

3,4

1,9

2,5

2,0 15,0 11,4 12,4 4,2

0,9

5,0

1,2

FI Finska

4,0

2,4

4,2

3,9 22,0 11,2 17,2 6,7

2,4

8,2

1,9

FR Francija

2,7

1,5

3,7

1,6 22,3 12,1 12,1 5,0

0,9

9,8

1,3

GB Velika Britanija

2,8

2,6

6,1

2,4 19,3 11,1 15,1 6,4

2,4

7,2

2,1

HU Madžarska

7,1

7,3

2,6

1,5 10,1 9,1 11,2 2,4

0,7

3,5

2,2

IE Irska

1,7

2,7

2,5

1,3 11,5 4,4

7,4

3,2

1,4

3,6

1,1

IL Izrael

3,7

3,7

2,2

1,8

9,7

5,2

8,1

3,8

1,2

4,1

2,2

LT Litva

10,8 13,7 2,6

2,0 17,8 6,4

8,8

5,8

1,1

6,3

1,8

NL Nizozemska

3,9

2,7

4,8

3,5 20,3 10,3 11,5 5,7

1,7

8,5

1,8

NO Norveška

1,7

1,5

4,2

3,9 20,1 11,4 13,3 4,6

1,3

5,8

0,6

PL Poljska

8,0

6,9

2,3

3,4 20,6 13,4 14,4 4,8

1,2

7,2

2,2

PT Portugalska

3,5

4,3

3,5

3,4 15,4 13,3 16,0 3,5

0,7

6,6

3,6

SE Švedska

2,8

1,8

3,2

3,0 17,5 8,5 11,6 5,8

0,9

6,4

0,7

SI Slovenija

4,3

4,3

4,2

2,2 22,5 11,8 14,3 5,1

0,8

6,5

2,3

Skupaj

4,2

3,9

3,5

2,9 17,9 9,4 11,9 5,1

1,5

6,7

1,7

566



Odgovarjajo vsi!

E30 Ali imate oziroma ste kdaj imeli katero od zdravstvenih težav, ki so navedene na tej kartici? ČE DA, ali jih imate sedaj ali ste jih imeli že prej?

1 - da, imam jih sedaj

2 - da, imel sem jih prej

3 -

ne, nikoli jih nisem imel

Država

1

2

3

AT Avstrija

3,4

8,8

87,8

BE Belgija

2,9

5,0

92,1

CH Švica

8,7

7,9

83,5

CZ Češka

2,8

6,5

90,8

DE Nemčija

3,4

7,7

88,9

DK Danska

5,7

6,2

88,1

ES Španija

2,0

4,3

93,7

FI Finska

3,2

5,4

91,4

FR Francija

3,2

5,0

91,7

GB Velika Britanija

3,5

6,9

89,6

HU Madžarska

16,1

7,0

77,0

IE Irska

4,8

4,3

90,9

IL Izrael

7,0

4,7

88,3

LT Litva

7,3

8,9

83,8

NL Nizozemska

3,7

6,2

90,2

NO Norveška

1,7

7,2

91,1

PL Poljska

5,6

3,9

90,5

PT Portugalska

2,4

6,5

91,1

SE Švedska

2,5

8,5

88,9

SI Slovenija

2,6

6,6

90,8

Skupaj

4,6

6,3

89,1

567

E31 S pomočjo te kartice povejte, kako pogosto je v obdobju vašega odraščanja prihajalo do resnih konfliktov med člani vašega gospodinjstva?

1 - vedno

2 - pogosto

3 -

včasih

4 -

komaj kdaj

5 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

1,9

8,9

25,2

33,5

30,4

BE Belgija

2,2

10,7

24,4

31,0

31,7

CH Švica

2,2

10,4

24,8

33,2

29,5

CZ Češka

0,5

6,1

24,7

30,4

38,3

DE Nemčija

2,2

12,4

31,5

35,1

18,8

DK Danska

1,9

12,6

20,2

36,5

28,9

EE Estonija

0,8

10,3

38,7

29,5

20,7

ES Španija

0,8

4,6

10,8

25,4

58,3

FI Finska

1,6

9,9

37,1

33,5

17,9

FR Francija

3,5

11,9

20,3

27,8

36,6

GB Velika Britanija

3,1

10,0

19,9

30,9

36,1

HU Madžarska

0,6

9,1

33,2

34,6

22,5

IE Irska

1,4

6,0

21,6

30,3

40,8

IL Izrael

3,1

7,0

31,2

25,3

33,4

LT Litva

0,4

9,3

41,7

32,6

16,0

NL Nizozemska

1,7

12,2

24,0

30,6

31,5

NO Norveška

2,0

5,7

19,0

33,8

39,6

PL Poljska

0,8

6,3

28,6

28,9

35,4

PT Portugalska

1,4

7,7

19,9

30,9

40,1

SE Švedska

1,7

10,5

26,2

38,8

22,7

SI Slovenija

1,1

8,5

29,0

30,0

31,5

Skupaj

1,7

9,1

26,7

31,5

31,0

568

E32 S pomočjo iste kartice povejte še, kako pogosto ste v času vašega odraščanja vi in vaša družina doživljali hujše finančne težave?

1 - vedno

2 - pogosto

3 -

včasih

4 -

komaj kdaj

5 -

nikoli

Država

1

2

3

4

5

AT Avstrija

3,6

10,6

22,6

25,9

37,3

BE Belgija

2,4

8,9

18,7

21,5

48,6

CH Švica

2,8

9,3

19,9

22,2

45,7

CZ Češka

2,0

12,1

30,6

28,2

27,0

DE Nemčija

3,0

10,1

24,4

28,5

34,0

DK Danska

3,0

8,9

16,2

28,5

43,4

EE Estonija

4,4

20,6

39,9

20,8

14,3

ES Španija

4,2

10,0

22,0

20,0

43,7

FI Finska

4,5

11,9

33,6

30,3

19,7

FR Francija

3,9

12,7

23,2

22,8

37,4

GB Velika Britanija

5,4

13,3

28,4

23,3

29,5

HU Madžarska

2,8

17,5

35,1

24,3

20,3

IE Irska

4,0

13,3

33,3

24,8

24,7

IL Izrael

6,4

13,0

28,1

16,8

35,7

LT Litva

3,0

17,9

41,0

24,2

13,9

NL Nizozemska

2,9

10,2

13,3

23,6

50,1

NO Norveška

1,5

5,5

16,1

25,7

51,2

PL Poljska

3,2

14,8

37,5

21,5

23,1

PT Portugalska

5,6

19,0

29,7

24,7

21,0

SE Švedska

2,6

8,7

17,6

28,8

42,3

SI Slovenija

4,0

16,1

29,9

18,9

31,1

Skupaj

3,6

12,6

27,1

24,1

32,6



ČETRTI DEL

OSNOVNI VREDNOTNI

PRESEKI IN STRUKTURE

V EVROPSKIH DRŽAVAH,

ESS 2002–2014

571

4.1

VREDNOTNI PRESEKI

IN STRUKTURE – uvodno pojasnilo

V tem delu (4.0) knjige VP XI. je dokumentiran podatkovni sklad raziskave ESS

2010–2014,1 ki mu, poleg presečnih (2.1) in medčasovnih prikazov (2.2) rezultatov raziskav na slovenskih in mednarodnih vzorcih, prikazov na izbranih (začetnih in zaključnih) presečnih datotekah na mednarodnih vzorcih (3.0), dodajamo še strnjen pregled celotne (izbrane) problemske, medčasovne in medkulturne primerjalne slike vrednotnega opredeljevanja prebivalstev evropskih družb in držav.

Priprava gradiv, ki so prikazana v poglavjih 4.2 in 4.3, je potekala tako, da smo iz celotnega obsega variabel bloka A, B in C (glej vprašalnik 2.1) izbrali 22 ključnih dimenzij, ki predstavljajo tri zaokrožene vsebinske komplekse: vrednotenje države in posameznika v njej (politično zaupanje, ocena uspešnosti delovanja države, zadovoljstvo z demokracijo, politični aktivizem, udeleževanje volitev), socialno zaupanje (socialno zaupanje, zaupanje v soljudi, povezanost posameznikov z ljudmi v neposrednem okolju itd.) in končno, osnovne vrednote (država naj zagotavlja enakost dohodkov, konservativni oz. libertarni pogledi na izenačevanje položaja istospolnih, pogledi na imigrante različnih izvorov, religioznost-sekularnost, le-vo-desno samoopredeljevanje). Večina izbranih dimenzij se opira neposredno na posamezna vprašanja iz trajnega dela vprašalnika ESS, del dimenzij pa je rezultat strnjevanja, vse pa smo poimenovali kot indekse. Preureditev je terjala poenotenje merskih izhodišč; poenotenje lestvic smo izvedli tako, da vse potekajo v smeri od nesoglasja k soglasju, od nezadovoljstva k zadovoljstvu, od nezaupanja k zaupanju, od negativnega izhodišča k pritrjevanju, pa tudi od leve proti desni itd.2

Izbor dimenzij – oblikovanje indeksov (4.1). Tako smo v prvem koraku oblikovali 22 indeksov, kot sledi3:

-

indeks 1 – zadovoljstvo z demokracijo (B30; 0–10; )

-

indeks 2 – politično zaupanje (v parlament, pravni sistem, politike, politične stranke; B6 + B7 + B9 + B10/4; 0–10; )

1.

Potek raziskave ESS 2002–2014 je dokumentiran v knjigi Vrednote v prehodu V., Slovenija v evropskih primerjavah, Dokumenti SJM, Ljubljana, 2012, 578 str.

2.

Program rekodiranja je dostopen v dokumentaciji ESS, CJMMK.

3.

Poleg oznake indeksa je navedena njegova povzeta vsebina, zabeležena so vprašanja iz vprašalnika, obseg lestvice in prikaz povprečij rezultatov meritve

572

-

indeks 3 – zadovoljstvo z delovanjem države (vlade, gospodarstva, šolstva, zdravstva; B28 + B29 + B31 + B32/4; 0-10; )4

-

indeks 4 – zadovoljstvo s stanjem gospodarstva (B28; 0–10; )

-

indeks 5 – zadovoljstvo z delovanjem vlade (B29; 0–10; )

-

indeks 6 – zadovoljstvo s stanjem v šolstvu (B31; 0–10; )

-

indeks 7 – zadovoljstvo s stanjem zdravstva (B32; 0–10; )

-

indeks 8 – zaupanje v evropski parlament (B11; 0–10; )

-

indeks 9 – širitev evropske unije (zavzemanje za širitev pristojnosti EU; B37; 0–10; )

-

indeks 10 – socialno zaupanje (zaupanje v soljudi, v poštenost, v pomoč; A 4 + A5 + A6/3; 0–10; )

-

indeks 11 – zadovoljstvo z življenjem (kot celoto; B27; 0–10; )

-

indeks 12 – sreča (izpovedovanje osebne sreče; C1; 0–10; )

-

indeks 13 – liberalno-egalitarna usmerjenost (država naj skrbi za zmanjševanje razlik v dohodkih; B33; 1–5; )

-

indeks 14 – konservativno-libertarna usmerjenost (odnos do istospolnih; B34; 1–5; )

-

indeks 15 – diskriminatorno-libertarna usmerjenost (odnos do migrantov; B34 + B 39 + B40/3; 1–4; )

-

indeks 16 – socialna vključenost (pogostost stikov, druženj; C3 + C4/2; 0–

6; )

-

indeks 17 – levo-desna samoopredelitev (B26; 0–10; )

-

indeks 18 – politični aktivizem (seštevek oblik političnih aktivnosti; B15–

B21; 0–7; )

-

indeks 19 – udeležba na volitvah (zadnjih parlamentarnih; B13; 0–1, povprečno število odgovorov »da«, 0–1,00)

-

indeks 20 – cerkvena religioznost – sekularnost (vernost, obredi, molitve; C15 + C16 + C17/3; recode 0–10; )

-

indeks 21 – zdravje (slabo – dobro osebno zdravje; C7; 1–5; )

-

indeks 22 – zadovoljstvo z dohodkom (v gospodinjstvu se izredno težko –

brez težav, preživljajo; F42; 1–4; )5.

V podatkovno matrico, ki prikazuje izbrane indekse(1–22), so uvrščeni podatki iz vseh datotek držav, ki so izvedle program ESS v časovnih presekih 2002–2014.

Skupaj je tako uvrščenih 36 držav in med njimi 17 držav, ki so sodelovale v vseh sedmih ponovitvah raziskave; štiri so sodelovale le enkrat (Albanija, Kosovo, Latvija, Romunija) oz. dvakrat (Hrvaška, Italija, Turčija) itd. S prvo meritvijo je v podatkovni matrici zastopanih 22 držav, z zadnjo (dostopno) meritvijo (ESS

4.

Vsebina indeksa 3 je po komponentah prikazana v indeksih 4–7.

5.

Polne formulacije vprašanj, ki so vključena v posamezne indekse, so zapisane v vprašalniku ESS 2016 (poglavje 2.2 v tej knjigi).

573

2014) pa 21 držav itd. Iz pregleda je očitno, da so se srednje- in vzhodnoevropske, postsovjetske države ter izvenevropske (Turčija) države v program ESS vključevale kasneje in iz njega tudi prej izstopale (npr. Grčija, Italija, Ciper, Bolgarija, Hrva-

ška, Rusija, Slovaška, Ukrajina). Pri nekaterih med njimi je to očitno povezano z zaostrovanjem kriz in nezmožnostjo financiranja programov ESS, pri drugih pa izstopajo politični razlogi ali zgolj nezainteresiranost oz. brezbrižnost nacionalnih družboslovnih skupnosti (npr. Italija). Zaradi izstopov iz programa ESS so okrnjeni njegovi ustanovni cilji. Prav v družbah, državah v krizi, je ohranjanje raziskovalnega programa ESS pomembno za razumevanje kriznih pojavov in procesov v njim – in v celotni Evropi.

Dalje, pregled umestitve posameznih dimenzij – indeksov, pokaže na razpone v ocenah (zadovoljstvu, zaupanju, soglasju, počutju…) med populacijami v opazovanih državah ter njihovo spreminjanje v časovnem razponu ESS, 2002–2014.

Tako npr. pregled časovnega razporejanja podatkov nakaže, da je zadovoljstvo z demokracijo, politično zaupanje, zadovoljstvo z delom vlade, zaupanje v EU

parlament, podpora širitvi pristojnosti EU v večini držav v bolj ali manj izrazitem upadanju. Na večini preostalih dimenzij zaznamo nihanja, dvige oz. upadanja, brez jasno nakazanih trendov. Itd.

Razvrščanje držav v vrednotno-kulturne regije (4.3). V drugem koraku smo opravili preizkuse povezanosti izbranih dimenzij, indeksov, na posameznih nacionalnih vzorcih oz. z vključitvijo vseh nacionalnih vzorcev v posameznih časovnih presekih. Poleg tega smo opravili preizkuse razvrščanja v skupine (cluster analysis) na celotnem obsegu 22 indeksov oz. po skupinah indeksov, kot so zgoraj prikazane, za vse države, za posamezne časovne preseke.6 Itd.

Na osnovi pregleda celotnega gradiva in rezultatov preliminarnih analiz smo oblikovali predlog razvrstitve držav v skupine oz. kulturno-vrednotne regije. Glede na jakost sprejemanja ali odklanjanja oz. soglašanj ali nesoglašanj z vsebinami v analizo vključenih dimenzij, se države razvrščajo kaskadno, stopnjevito – in vendar v izrazite skupine med seboj bolj povezanih držav. Tako smo v poglavju 4.3 podali predlog razvrstitve (taksonomijo) v raziskavo vključenih držav v naslednje skupine: skandinavsko, zahodnoevropsko, južnoevropsko in sredozemsko, srednje- in vzhodnoevropsko ter Rusijo in Ukrajino (postsovjetsko). Smiselnosti uvrstitev držav v pet skupin – na opazovanih treh sklopih dimenzij pretežno pritrjujejo rezultati meritev, prikazani v tabelah 1–12. Tako največ zaupanja v državo in njeno delovanje beležimo med Skandinavci, daleč najmanj med Vzhodnoevro-pejci, med Ukrajinci, Rusi itd. ter v drugem preseku (2014) med Grki – in izrazito med Slovenci. V tretjem problemskem razsežju »vrednote« (indeks 13, 14, 15) se nakazana kaskadna razvrstitev pokaže še pri vrednotenju istospolnih (indeks 14), 6.

Rezultatov teh preliminarnih preizkusov v to knjigo ne vključujemo.

574

kjer se Skandinavci izkažejo kot najbolj tolerantni, Grki, Čehi, Madžari, Estonci in Ukrajinci pa kot najmanj tolerantni oz. najbolj diskriminatorno usmerjeni.

Nasprotno pa se za več poseganja države v zmanjševanje dohodkovnih razlik najbolj zavzemajo prebivalci iz srednje- in vzhodnoevropskih, južnoevropskih in postsovjetskih, najmanj pa iz zahodnoevropskih in skandinavskih držav. V odnosu do migrantov so razlike med skupinami držav zabrisane – in vendar so Švedi in Norvežani med bolj tolerantnimi, Grki, Madžari in Čehi pa najbolj odbojni, itd.

V poglavju 4.2 in 4.3 prikazana in prirejena empirična gradiva vzpodbujajo in odpirajo možnost poglobljene analize.

575

4.2

ESS, TEMATSKI BLOKI A, B, C:

izbrane dimenzije, prikazane

kot srednje vrednosti za vse države

in vse meritve



Niko Toš, Živa Broder, Špela Zajšek



Povzetek

V sestavku je prikazan potek sintetizacije kazalcev (vprašanj) osnovnih tematskih blokov A, B, C na raven 22 osnovnih dimenzij (indeksov). Prikazano je oblikovanje indeksov. Podatkovni obseg raziskave ESS, ki vključuje meritve v vseh valovih, je prikazan na ravni srednjih vrednosti za vse države, za vsako opravljeno meritev, v vseh časovnih presekih, za vsako izbrano dimenzijo; dodana so povprečja za dimenzije v vseh časovnih presekih skupaj ter za vse vključene države v vseh časovnih presekih skupaj in za vse vključene države skupaj. Izbrane dimenzije s prikazanimi rezultati ( ) odpirajo strnjen pogled na celoten mednarodni in medčasovni obseg raziskave ESS.

Osnovni pojmi: medčasovne primerjave, mednarodne primerjave, politično zaupanje, socialno zaupanje, zadovoljstvo s sistemom, religioznost, sekularizacija, socialno omrežje itd.

576

Indeks 1: Zadovoljstvo z demokracijo

INDEKS1: B30; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014

Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,74

-

3,74

Avstrija

5,63

5,96

5,99

-

-

-

5,25

5,74

Belgija

5,49

5,55

5,48

5,17

5,20

5,85

5,30

5,44

Bolgarija

-

-

2,91

2,63

3,28

3,20

-

3,02

Švica

6,55

6,35

6,86

6,87

7,03

7,34

7,30

6,85

Ciper

-

-

6,55

6,53

5,76

4,88

-

5,93

Češka

4,86

4,65

-

4,86

4,85

5,04

5,20

4,90

Nemčija

5,28

5,27

5,24

5,53

5,30

6,15

5,99

5,54

Danska

7,20

7,23

7,41

7,33

6,91

7,29

7,09

7,21

Estonija

-

4,61

4,88

4,56

5,08

4,90

4,83

4,81

Španija

5,65

6,03

5,89

5,79

5,10

4,01

4,27

5,25

Finska

6,30

6,64

6,72

6,48

6,23

6,80

5,88

6,44

Francija

4,90

4,87

4,66

4,59

4,24

5,10

4,29

4,66

Velika Britanija

5,08

5,13

4,93

4,88

4,98

5,53

5,17

5,10

Grčija

5,79

6,17

-

4,39

2,99

-

-

4,81

Hrvaška

-

-

-

3,85

3,83

-

-

3,84

Madžarska

4,86

4,13

3,61

3,16

4,46

4,52

4,16

4,16

Irska

4,99

5,69

5,89

4,47

4,94

5,45

4,90

5,19

Izrael

5,03

-

-

5,05

5,18

5,89

5,00

5,23

Islandija

-

5,81

-

-

-

5,70

-

5,75

Italija

5,01

-

-

-

-

4,13

-

4,62

Litva

-

-

-

-

3,62

5,01

4,59

4,47

Luksemburg

6,68

6,48

-

-

-

-

-

6,58

Latvija

-

-

-

3,35

-

-

-

3,35

Nizozemska

5,83

5,64

6,06

6,20

6,16

6,28

5,98

6,01

Norveška

6,13

6,22

6,61

6,66

6,90

7,22

7,21

6,67

Poljska

4,13

3,78

4,40

4,82

5,04

4,91

4,41

4,49

Portugalska

4,60

3,43

4,29

4,11

3,62

3,92

3,66

3,94

Romunija

-

-

-

4,04

-

-

-

4,04

Rusija

-

-

3,82

4,10

3,98

3,92

-

3,96

Švedska

6,07

5,88

6,30

6,43

6,71

6,97

6,77

6,43

Slovenija

4,42

4,57

4,63

4,77

3,29

3,66

3,02

4,08

Slovaška

-

3,90

4,79

4,85

4,10

5,00

-

4,55

Turčija

-

4,89

-

4,00

-

-

-

4,39

Ukrajina

-

4,42

3,46

2,85

3,35

3,48

-

3,52

Kosovo

-

-

-

-

-

4,06

-

4,06

Skupaj

5,49

5,32

5,25

4,87

4,80

5,19

5,27

5,15

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

577

Indeks 2: Politično zaupanje (v parlament, pravni sistem, politike, politične stranke) INDEKS2: B6 + B7 + B9 + B10/4; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,36

-

3,36

Avstrija

5,28

5,01

5,11

-

-

-

5,10

5,13

Belgija

4,83

4,89

5,05

4,88

4,82

5,09

5,00

4,94

Bolgarija

-

-

2,70

2,38

2,79

2,53

-

2,59

Švica

5,90

5,81

5,95

5,96

6,01

6,22

6,29

6,00

Ciper

-

-

5,44

5,57

4,81

3,93

-

4,94

Češka

3,94

3,52

-

3,78

3,76

3,78

4,43

3,84

Nemčija

5,11

4,87

4,94

5,20

5,06

5,38

5,44

5,15

Danska

6,65

6,73

6,80

6,73

6,46

6,71

6,48

6,65

Estonija

-

4,55

4,70

4,53

4,82

4,52

4,80

4,65

Španija

4,51

4,85

4,89

4,68

4,44

3,75

4,08

4,46

Finska

6,31

6,42

6,50

6,48

6,18

6,47

6,19

6,37

Francija

4,70

4,55

4,56

4,73

4,49

4,56

4,50

4,59

Velika Britanija

4,89

4,78

4,67

4,83

4,77

5,02

4,95

4,84

Grčija

5,25

4,93

-

3,92

2,98

-

-

4,25

Hrvaška

-

-

-

3,20

2,92

-

-

3,05

Madžarska

4,73

4,00

3,88

3,18

4,29

4,32

4,20

4,11

Irska

4,97

5,11

4,96

4,65

4,63

4,67

4,71

4,81

Izrael

5,19

-

-

4,25

4,20

4,51

4,38

4,51

Islandija

-

6,02

-

-

-

5,43

-

5,69

Italija

5,13

-

-

-

-

3,94

-

4,60

Litva

-

-

-

-

3,09

3,93

4,19

3,79

Luksemburg

5,72

5,84

-

-

-

-

-

5,78

Latvija

-

-

-

3,11

-

-

-

3,11

Nizozemska

5,32

5,20

5,57

5,76

5,69

5,71

5,64

5,55

Norveška

5,90

5,79

5,95

6,04

6,24

6,43

6,63

6,12

Poljska

3,76

3,03

3,43

3,61

3,97

3,57

3,41

3,55

Portugalska

4,19

3,73

3,92

3,80

3,41

3,28

3,65

3,69

Romunija

-

-

-

3,80

-

-

-

3,80

Rusija

-

-

3,49

3,81

3,59

3,43

-

3,58

Švedska

5,85

5,44

5,66

5,74

6,19

5,90

6,10

5,83

Slovenija

4,10

3,98

4,19

4,31

3,39

3,52

3,37

3,85

Slovaška

-

3,44

4,20

4,26

3,64

3,34

-

3,78

Turčija

-

5,51

-

5,36

-

-

-

5,43

Ukrajina

-

4,01

2,49

1,96

2,27

2,00

-

2,55

Kosovo

-

-

-

-

-

3,55

-

3,55

Skupaj

5,13

4,83

4,72

4,48

4,32

4,43

4,94

4,67

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

578

Indeks 3: Zadovoljstvo z delovanje države (vlade, gospodarstva, šolstva, zdravstva) INDEKS3: B28 + B29 + B31 + B32/4; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,76

-

3,76

Avstrija

5,52

5,39

5,67

-

-

-

5,12

5,44

Belgija

5,93

5,84

6,10

5,55

5,70

6,13

5,81

5,87

Bolgarija

-

-

3,05

3,02

3,32

2,98

-

3,10

Švica

5,76

5,73

6,31

6,31

6,47

6,93

6,91

6,29

Ciper

-

-

6,09

5,56

5,05

4,01

-

5,16

Češka

4,59

4,72

-

4,82

4,41

4,80

5,37

4,78

Nemčija

3,94

4,01

4,25

4,43

4,69

5,43

5,62

4,63

Danska

6,56

6,62

6,74

6,22

5,88

6,26

6,35

6,37

Estonija

-

4,61

4,97

4,50

5,12

4,73

5,10

4,84

Španija

4,84

5,35

5,33

4,75

4,36

3,63

3,68

4,55

Finska

6,59

6,87

6,97

6,59

6,56

6,68

5,98

6,60

Francija

4,60

4,68

4,73

4,50

4,41

4,61

4,27

4,54

Velika Britanija

4,94

5,16

5,01

4,61

4,96

4,99

5,16

4,97

Grčija

4,05

4,48

-

3,03

2,34

-

-

3,46

Hrvaška

-

-

-

3,89

3,83

-

-

3,86

Madžarska

4,50

3,59

3,34

3,08

4,12

3,95

3,82

3,79

Irska

4,96

5,67

5,56

3,90

4,06

4,12

4,68

4,68

Izrael

4,29

-

-

4,55

4,86

5,15

4,93

4,76

Islandija

-

6,15

-

-

-

5,01

-

5,50

Italija

4,50

-

-

-

-

3,86

-

4,21

Litva

-

-

-

-

3,53

4,68

4,64

4,34

Luksemburg

6,30

6,19

-

-

-

-

-

6,24

Latvija

-

-

-

2,97

-

-

-

2,97

Nizozemska

5,20

5,22

5,81

5,74

5,83

5,74

5,64

5,58

Norveška

5,49

5,70

6,03

5,99

6,45

6,79

6,75

6,13

Poljska

3,73

3,51

4,06

4,37

4,54

4,09

4,05

4,04

Portugalska

3,47

3,22

3,71

3,65

3,51

3,20

3,71

3,49

Romunija

-

-

-

3,93

-

-

-

3,93

Rusija

-

-

3,96

4,17

4,08

3,89

-

4,03

Švedska

5,18

5,09

5,60

5,45

6,13

5,92

5,57

5,54

Slovenija

4,65

4,71

4,98

4,80

4,25

4,06

3,76

4,48

Slovaška

-

4,19

4,81

4,82

4,02

4,26

-

4,42

Turčija

-

5,28

-

4,43

-

-

-

4,80

Ukrajina

-

3,66

2,89

2,43

2,86

3,18

-

3,02

Kosovo

-

-

-

-

-

3,62

-

3,62

Skupaj

4,95

4,97

5,00

4,51

4,53

4,71

5,11

4,80

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

579

Indeks 4: Zadovoljstvo s stanjem gospodarstva

INDEKS4: B28; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014

Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,15

-

3,15

Avstrija

5,24

5,21

6,16

-

-

-

4,88

5,41

Belgija

5,32

5,09

5,44

4,30

5,04

4,97

4,81

5,00

Bolgarija

-

-

2,81

2,46

2,52

2,05

-

2,42

Švica

5,03

5,31

6,53

5,88

6,58

6,97

7,09

6,10

Ciper

-

-

5,75

4,85

4,19

2,14

-

4,21

Češka

3,79

3,76

-

3,78

3,53

3,91

4,73

3,91

Nemčija

3,03

3,51

4,39

4,24

5,33

5,87

6,28

4,69

Danska

6,86

6,97

7,54

6,19

5,39

5,54

6,20

6,36

Estonija

-

4,62

5,53

3,56

4,18

4,12

4,76

4,44

Španija

4,82

5,27

5,32

3,60

2,76

2,17

2,91

3,78

Finska

6,16

6,51

6,76

6,09

6,03

6,00

4,88

6,05

Francija

3,51

3,77

3,78

3,06

3,37

3,19

2,97

3,37

Velika Britanija

5,15

5,33

5,21

3,15

3,53

3,81

4,73

4,37

Grčija

3,55

3,51

-

2,38

1,34

-

-

2,68

Hrvaška

-

-

-

3,03

2,59

-

-

2,80

Madžarska

4,15

3,24

2,94

1,87

3,21

3,40

3,82

3,26

Irska

4,53

6,52

6,33

2,63

2,53

2,87

4,30

4,17

Izrael

2,61

-

-

4,30

4,76

4,61

4,59

4,17

Islandija

-

6,22

-

-

-

3,89

-

4,90

Italija

4,18

-

-

-

-

2,71

-

3,53

Litva

-

-

-

-

2,98

4,05

4,24

3,83

Luksemburg

6,56

6,31

-

-

-

-

-

6,43

Latvija

-

-

-

1,85

-

-

-

1,85

Nizozemska

5,34

4,99

6,17

5,50

5,71

5,18

5,30

5,45

Norveška

6,00

6,35

7,06

6,50

7,46

7,96

7,68

6,95

Poljska

2,84

3,24

4,13

4,47

4,48

4,22

4,10

3,89

Portugalska

3,13

2,75

3,28

2,89

2,41

2,10

3,02

2,77

Romunija

-

-

-

3,61

-

-

-

3,61

Rusija

-

-

3,65

3,60

3,73

3,81

-

3,70

Švedska

5,13

5,01

5,95

5,00

6,44

6,08

6,17

5,65

Slovenija

4,14

4,51

4,95

4,30

2,90

2,59

2,57

3,76

Slovaška

-

3,20

4,74

4,74

3,60

3,67

-

4,01

Turčija

-

4,78

-

3,15

-

-

-

3,86

Ukrajina

-

3,23

2,41

1,60

2,34

2,80

-

2,50

Kosovo

-

-

-

-

-

2,80

-

2,80

Skupaj

4,54

4,68

5,03

3,82

3,92

4,07

4,79

4,36

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

580

Indeks 5: Zadovoljstvo z delovanjem vlade

INDEKS5: B29; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,18

-

3,18

Avstrija

3,92

4,30

4,20

-

-

-

3,86

4,08

Belgija

5,17

4,75

5,04

3,93

3,67

5,08

4,54

4,61

Bolgarija

-

-

2,93

2,35

3,52

2,84

-

2,92

Švica

5,54

5,25

5,90

5,94

5,92

6,55

6,38

5,88

Ciper

-

-

6,15

5,91

4,92

3,35

-

5,07

Češka

3,90

3,51

-

3,77

3,47

3,63

4,51

3,77

Nemčija

3,22

3,51

3,73

4,26

3,84

4,86

5,08

4,08

Danska

5,84

5,89

5,78

5,47

4,62

4,80

5,00

5,33

Estonija

-

4,04

4,79

3,57

4,35

3,89

4,33

4,14

Španija

4,29

5,10

4,81

4,09

2,99

2,55

2,81

3,79

Finska

5,79

6,20

6,25

5,92

5,43

5,84

4,39

5,69

Francija

4,21

4,24

3,86

3,90

3,54

3,53

2,95

3,73

Velika Britanija

4,39

4,39

4,06

3,62

4,33

4,07

4,29

4,15

Grčija

4,10

4,55

-

2,75

1,85

-

-

3,30

Hrvaška

-

-

2,93

2,49

-

-

2,70

Madžarska

4,89

3,29

2,78

2,01

4,44

3,69

3,58

3,55

Irska

5,00

5,18

5,30

2,79

3,59

3,37

3,91

4,13

Izrael

3,82

-

-

3,71

3,94

4,44

3,93

3,97

Islandija

-

5,04

-

-

-

3,74

-

4,30

Italija

4,03

-

-

-

-

2,88

-

3,52

Litva

-

-

-

-

2,72

4,29

4,11

3,79

Luksemburg

6,26

6,06

-

-

-

-

-

6,16

Latvija

-

-

-

1,85

-

-

-

1,85

Nizozemska

4,25

4,45

5,43

5,53

5,29

5,13

5,11

5,00

Norveška

4,37

4,40

4,77

5,16

5,30

5,85

5,61

5,02

Poljska

3,20

2,50

2,96

3,63

3,95

3,43

3,14

3,26

Portugalska

3,63

2,62

3,68

3,32

2,45

2,17

3,06

2,97

Romunija

-

-

-

3,59

-

-

-

3,59

Rusija

-

-

4,43

4,93

4,52

4,27

-

4,54

Švedska

5,22

4,63

5,01

5,12

6,08

5,58

5,32

5,25

Slovenija

4,30

4,40

4,50

4,55

2,71

2,64

2,91

3,75

Slovaška

-

3,14

4,96

4,77

3,64

4,00

-

4,12

Turčija

-

5,80

-

4,07

-

-

-

4,82

Ukrajina

-

4,40

2,32

1,66

2,34

2,61

-

2,69

Kosovo

-

-

-

-

-

3,22

-

3,22

Skupaj

4,46

4,42

4,45

3,94

3,84

4,02

4,25

4,17

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

581

Indeks 6: Zadovoljstvo s stanjem v šolstvu

INDEKS6: B31; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

4,79

-

4,79

Avstrija

6,22

5,58

5,68

-

-

-

5,11

5,68

Belgija

6,30

6,33

6,57

6,55

6,64

6,78

6,42

6,51

Bolgarija

-

-

3,77

4,02

4,19

4,11

-

4,05

Švica

6,17

6,13

6,25

6,44

6,58

7,01

6,87

6,45

Ciper

-

-

6,28

5,71

5,63

5,50

-

5,76

Češka

5,73

6,26

-

6,34

5,96

6,13

6,12

6,12

Nemčija

4,65

4,29

4,48

4,51

4,74

5,19

5,20

4,73

Danska

7,21

7,24

7,50

7,40

7,15

7,78

7,62

7,42

Estonija

-

5,50

5,35

5,82

6,00

5,89

6,02

5,78

Španija

4,90

5,26

5,19

5,21

5,24

4,55

4,22

4,95

Finska

7,79

7,89

7,92

7,69

7,83

8,01

7,83

7,85

Francija

5,04

4,96

5,00

5,02

4,73

5,31

4,91

5,00

Velika Britanija

5,32

5,54

5,54

5,73

5,73

5,84

5,66

5,63

Grčija

4,54

5,08

-

3,63

3,15

-

-

4,09

Hrvaška

-

-

-

5,16

5,19

-

-

5,18

Madžarska

5,18

4,52

4,38

4,61

4,97

4,75

4,52

4,71

Irska

6,32

6,89

6,71

6,00

5,99

6,09

6,30

6,32

Izrael

4,74

-

-

3,94

4,64

5,11

5,03

4,70

Islandija

-

6,79

-

-

-

6,83

-

6,81

Italija

5,07

-

-

-

-

4,90

-

5,00

Litva

-

-

-

-

4,36

5,44

5,14

5,03

Luksemburg

5,39

5,35

-

-

-

-

-

5,37

Latvija

-

-

-

4,64

-

-

-

4,64

Nizozemska

5,66

5,83

5,73

5,76

5,95

6,16

6,11

5,88

Norveška

6,14

6,36

6,41

6,31

6,65

6,88

6,90

6,50

Poljska

4,96

5,14

5,24

5,60

5,90

5,24

5,42

5,34

Portugalska

3,79

3,94

4,25

4,03

4,63

4,47

4,31

4,21

Romunija

-

-

-

4,56

-

-

-

4,56

Rusija

-

-

4,31

4,57

4,34

4,03

-

4,31

Švedska

5,26

5,50

5,62

5,65

5,74

5,74

5,04

5,50

Slovenija

5,41

5,03

5,29

5,52

5,68

5,36

4,96

5,33

Slovaška

-

5,06

5,61

5,44

5,06

5,31

-

5,30

Turčija

-

5,09

-

5,06

-

-

-

5,07

Ukrajina

-

4,15

4,16

3,96

4,01

4,37

-

4,14

Kosovo

-

-

-

-

-

5,14

-

5,14

Skupaj

5,52

5,55

5,47

5,26

5,33

5,56

5,69

5,47

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

582

Indeks 7: Zadovoljstvo s stanjem zdravstva

INDEKS7: B32; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,91

-

3,91

Avstrija

6,69

6,46

6,66

-

-

-

6,62

6,61

Belgija

6,95

7,18

7,35

7,40

7,44

7,68

7,48

7,35

Bolgarija

-

-

2,67

3,25

3,03

2,90

-

3,00

Švica

6,29

6,23

6,58

6,98

6,79

7,19

7,29

6,72

Ciper

-

-

6,20

5,77

5,45

5,05

-

5,61

Češka

4,96

5,34

-

5,39

4,67

5,51

6,13

5,34

Nemčija

4,86

4,73

4,40

4,70

4,84

5,79

5,91

5,04

Danska

6,32

6,39

6,15

5,80

6,37

6,92

6,57

6,36

Estonija

-

4,28

4,22

5,06

5,95

5,03

5,27

4,98

Španija

5,36

5,75

6,02

6,11

6,43

5,24

4,80

5,70

Finska

6,61

6,88

6,96

6,64

6,93

6,85

6,83

6,81

Francija

5,64

5,76

6,28

6,01

5,99

6,41

6,25

6,07

Velika Britanija

4,92

5,40

5,23

5,95

6,27

6,24

5,97

5,73

Grčija

4,02

4,78

-

3,38

3,01

-

-

3,79

Hrvaška

-

-

-

4,44

5,04

-

-

4,76

Madžarska

3,76

3,29

3,26

3,81

3,84

3,96

3,36

3,63

Irska

4,00

4,07

3,92

4,18

4,13

4,15

4,19

4,10

Izrael

5,99

-

-

6,24

6,11

6,45

6,18

6,19

Islandija

-

6,53

-

-

-

5,59

-

6,00

Italija

4,70

-

-

-

-

4,93

-

4,80

Litva

-

-

-

-

4,04

4,93

5,06

4,73

Luksemburg

7,01

7,02

-

-

-

-

-

7,02

Latvija

-

-

-

3,56

-

-

-

3,56

Nizozemska

5,56

5,60

5,92

6,17

6,35

6,50

6,03

6,00

Norveška

5,46

5,71

5,88

6,01

6,39

6,46

6,83

6,06

Poljska

3,91

3,14

3,92

3,79

3,84

3,46

3,53

3,66

Portugalska

3,32

3,58

3,63

4,34

4,54

4,06

4,45

4,00

Romunija

-

-

-

3,95

-

-

-

3,95

Rusija

-

-

3,46

3,59

3,73

3,45

-

3,56

Švedska

5,13

5,21

5,83

6,03

6,25

6,29

5,77

5,76

Slovenija

4,75

4,89

5,17

4,83

5,70

5,63

4,59

5,08

Slovaška

-

5,34

3,95

4,34

3,80

4,05

-

4,26

Turčija

-

5,46

-

5,44

-

-

-

5,45

Ukrajina

-

2,87

2,65

2,48

2,73

2,94

-

2,74

Kosovo

-

-

-

-

-

3,31

-

3,31

Skupaj

5,29

5,22

5,04

5,02

5,04

5,18

5,69

5,19

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

583

Indeks 8: Zaupanje v evropski parlament

INDEKS8: B11; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

6,83

-

6,83

Avstrija

4,28

4,08

4,05

-

-

-

3,66

4,04

Belgija

4,89

4,98

5,14

5,13

5,03

5,12

4,83

5,02

Bolgarija

-

-

4,83

4,69

4,85

4,37

-

4,67

Švica

4,83

4,67

4,79

4,86

4,61

4,69

4,54

4,72

Ciper

-

-

5,71

5,87

5,03

4,33

-

5,24

Češka

4,76

4,48

-

3,99

4,11

4,00

4,19

4,24

Nemčija

4,56

4,26

4,16

4,35

4,10

4,39

4,11

4,27

Danska

4,86

4,85

4,96

5,04

4,97

5,14

4,79

4,95

Estonija

-

4,92

5,26

5,01

5,15

4,76

4,44

4,90

Španija

4,84

5,04

5,03

4,96

4,51

4,00

3,99

4,63

Finska

4,88

5,00

4,99

5,15

5,08

5,04

4,66

4,97

Francija

4,42

4,34

4,39

4,63

4,29

4,14

3,95

4,31

Velika Britanija

3,76

3,73

3,68

3,72

3,61

3,68

3,29

3,64

Grčija

5,67

5,30

-

4,45

2,67

-

-

4,49

Hrvaška

-

-

-

3,73

3,47

-

-

3,59

Madžarska

5,49

5,19

4,97

4,17

4,77

4,29

4,86

4,81

Irska

5,09

5,33

5,24

4,75

4,17

4,43

4,63

4,77

Izrael

4,38

-

-

4,31

3,93

4,37

3,83

4,16

Islandija

-

5,20

-

-

-

4,39

-

4,74

Italija

5,51

-

-

-

-

4,37

-

5,00

Litva

-

-

-

-

4,40

4,77

5,20

4,83

Luksemburg

5,02

5,19

-

-

-

-

-

5,11

Latvija

-

-

-

4,04

-

-

-

4,04

Nizozemska

4,74

4,64

4,80

5,07

4,94

4,82

4,52

4,79

Norveška

4,72

4,61

4,78

4,98

4,99

4,94

4,98

4,85

Poljska

4,82

4,42

4,82

4,58

4,75

4,31

3,78

4,51

Portugalska

4,87

4,15

4,63

4,45

3,89

3,29

3,49

4,12

Romunija

-

-

-

5,38

-

-

-

5,38

Rusija

-

-

4,30

4,33

4,28

3,88

-

4,20

Švedska

4,17

4,08

4,57

4,70

4,97

4,73

4,75

4,54

Slovenija

4,70

4,60

4,98

4,85

3,85

3,94

3,53

4,37

Slovaška

-

4,79

5,13

5,25

4,45

3,75

-

4,66

Turčija

-

4,47

-

3,53

-

-

-

3,94

Ukrajina

-

4,89

4,25

3,94

4,24

4,25

-

4,32

Kosovo

-

-

-

-

-

5,25

-

5,25

Skupaj

4,76

4,66

4,68

4,58

4,34

4,44

4,29

4,53

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

584

Indeks 9: Širitev EU (zavzemanje za širitev pristojnosti EU) INDEKS9: B37; 0–10;

ESS val

Država

2004

2006

2008

2012

2014

Skupaj

Albanija

-

-

-

7,91

-

7,91

Avstrija

4,67

4,39

-

-

3,66

4,28

Belgija

4,98

4,77

5,35

5,30

5,06

5,09

Bolgarija

-

6,71

6,70

6,23

-

6,52

Švica

5,36

5,33

5,13

4,65

4,65

5,06

Ciper

-

6,76

5,69

4,80

-

5,71

Češka

5,44

-

5,07

4,85

4,46

5,00

Nemčija

5,19

4,77

5,24

5,52

5,46

5,24

Danska

5,75

5,74

5,68

5,69

5,38

5,65

Estonija

5,22

5,33

5,43

4,53

4,80

5,01

Španija

5,87

5,65

5,25

5,93

5,67

5,64

Finska

4,41

4,35

4,52

4,28

4,45

4,40

Francija

5,06

4,75

5,03

4,97

4,88

4,94

Velika Britanija

4,60

4,24

4,19

4,16

3,85

4,19

Grčija

6,23

-

5,36

-

-

5,83

Hrvaška

-

-

5,41

-

-

5,41

Madžarska

5,58

5,02

5,03

4,88

4,72

5,03

Irska

5,60

4,95

4,97

4,56

4,61

4,92

Izrael

-

-

5,21

5,10

5,21

5,17

Islandija

5,20

-

-

4,08

-

4,57

Italija

-

-

-

5,88

-

5,88

Litva

-

-

-

5,59

5,48

5,54

Luksemburg

3,86

-

-

-

-

3,86

Latvija

-

4,77

-

-

4,77

Nizozemska

5,26

5,05

5,52

5,13

5,11

5,21

Norveška

4,84

4,74

4,91

4,60

4,60

4,74

Poljska

6,51

6,54

6,37

5,63

5,47

6,10

Portugalska

5,11

5,26

5,09

4,68

5,30

5,07

Romunija

-

-

7,05

-

-

7,05

Rusija

-

5,30

5,32

4,95

-

5,19

Švedska

4,57

4,82

4,98

4,71

4,75

4,76

Slovenija

5,71

5,53

5,57

5,28

5,32

5,49

Slovaška

6,08

5,84

5,69

4,90

-

5,60

Turčija

5,67

-

5,59

-

-

5,62

Ukrajina

6,09

5,77

5,47

5,77

-

5,78

Kosovo

-

-

-

6,30

-

6,30

Skupaj

5,31

5,20

5,35

5,16

4,90

5,20

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

585

Indeks 10: Socialno zaupanje (zaupanje v soljudi, v poštenost, v pomoč) INDEKS10: A4 + A5 + A6/3; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,75

-

3,75

Avstrija

5,31

5,45

5,42

-

-

-

5,26

5,37

Belgija

4,95

4,94

5,12

5,27

5,22

5,16

5,15

5,12

Bolgarija

-

-

3,69

3,65

3,74

3,60

-

3,67

Švica

5,72

5,88

5,93

5,90

5,88

5,92

5,89

5,87

Ciper

-

-

4,39

4,54

3,88

3,74

-

4,14

Češka

4,45

4,56

-

4,82

4,71

4,71

4,79

4,68

Nemčija

5,09

5,12

5,17

5,30

5,21

5,36

5,49

5,25

Danska

6,80

6,68

6,82

6,79

6,72

6,82

6,73

6,77

Estonija

-

5,11

5,19

5,37

5,67

5,41

5,47

5,38

Španija

4,84

4,77

4,98

4,93

5,06

5,08

4,83

4,93

Finska

6,34

6,34

6,43

6,32

6,36

6,41

6,52

6,39

Francija

4,82

4,89

4,93

4,92

4,84

4,99

5,06

4,92

Velika Britanija

5,34

5,47

5,60

5,52

5,56

5,64

5,70

5,55

Grčija

3,45

3,57

-

3,65

3,74

-

-

3,60

Hrvaška

-

-

-

4,16

4,50

-

-

4,34

Madžarska

4,30

4,22

4,47

4,32

4,68

4,87

4,39

4,48

Irska

5,80

6,05

5,70

5,88

5,60

5,60

5,69

5,75

Izrael

4,92

-

-

5,22

5,13

5,25

5,21

5,15

Islandija

-

6,47

-

-

-

6,33

-

6,39

Italija

4,40

-

-

-

-

4,58

-

4,48

Litva

-

-

-

-

4,77

5,13

4,94

4,96

Luksemburg

5,07

5,13

-

-

-

-

-

5,10

Latvija

-

-

-

4,80

-

-

-

4,80

Nizozemska

5,72

5,82

5,77

5,93

6,04

5,97

6,03

5,89

Norveška

6,53

6,51

6,64

6,51

6,57

6,58

6,53

6,55

Poljska

3,81

3,80

4,15

4,23

4,43

4,29

4,09

4,10

Portugalska

4,45

4,24

4,28

4,17

4,22

4,06

4,27

4,23

Romunija

-

-

-

3,66

-

-

-

3,66

Rusija

-

-

4,22

4,34

4,52

4,70

-

4,45

Švedska

6,25

6,16

6,31

6,37

6,39

6,16

6,37

6,28

Slovenija

4,30

4,43

4,50

4,71

4,28

4,89

4,61

4,52

Slovaška

-

4,09

4,38

4,28

4,23

4,05

-

4,21

Turčija

-

3,35

2,80

-

-

-

3,04

Ukrajina

-

4,36

4,14

4,11

4,24

4,51

-

4,28

Kosovo

-

-

-

-

-

4,10

-

4,10

Skupaj

5,13

5,06

5,16

4,88

5,01

5,11

5,40

5,09

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

586

Indeks 11: Zadovoljstvo z življenjem (kot celoto) INDEKS11: B27; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

5,72

-

5,72

Avstrija

7,62

7,48

7,61

-

-

-

7,33

7,52

Belgija

7,42

7,43

7,40

7,26

7,50

7,43

7,45

7,41

Bolgarija

-

-

4,70

4,41

4,88

4,42

-

4,60

Švica

8,01

8,06

8,10

7,96

8,13

8,19

8,08

8,07

Ciper

-

-

7,46

7,07

7,11

6,85

-

7,11

Češka

6,44

6,51

-

6,63

6,40

6,65

6,70

6,55

Nemčija

6,95

6,79

6,82

6,95

7,25

7,60

7,51

7,13

Danska

8,41

8,46

8,46

8,52

8,34

8,57

8,35

8,44

Estonija

-

5,88

6,36

6,20

6,52

6,17

6,40

6,25

Španija

7,05

7,12

7,43

7,29

7,30

6,91

6,96

7,16

Finska

7,91

7,99

7,98

7,94

7,94

8,11

7,92

7,97

Francija

6,41

6,44

6,42

6,35

6,34

6,53

6,57

6,44

Velika Britanija

7,06

7,11

7,22

7,07

7,16

7,33

7,27

7,18

Grčija

6,33

6,42

-

6,05

5,71

-

-

6,12

Hrvaška

-

-

-

6,66

6,32

-

-

6,48

Madžarska

5,61

5,69

5,42

5,29

5,83

5,58

5,83

5,61

Irska

7,42

7,71

7,53

7,12

6,59

6,77

7,05

7,14

Izrael

6,60

-

-

7,33

7,43

7,50

7,44

7,26

Islandija

-

8,41

-

-

-

7,95

-

8,15

Italija

6,88

-

-

-

-

6,66

-

6,78

Litva

-

-

-

-

5,07

5,98

6,09

5,77

Luksemburg

7,82

7,73

-

-

-

-

-

7,77

Latvija

-

-

-

5,87

-

-

-

5,87

Nizozemska

7,68

7,57

7,55

7,68

7,77

7,90

7,65

7,69

Norveška

7,76

7,65

7,76

7,89

7,93

8,13

7,94

7,86

Poljska

5,84

6,24

6,68

6,85

6,99

7,10

6,93

6,64

Portugalska

5,90

5,68

5,51

5,71

5,92

5,99

5,76

5,78

Romunija

-

-

-

6,13

-

-

-

6,13

Rusija

-

-

5,25

5,46

5,69

5,79

-

5,55

Švedska

7,79

7,84

7,82

7,86

7,91

7,87

7,90

7,85

Slovenija

6,54

6,90

6,96

6,91

6,96

6,97

6,57

6,83

Slovaška

-

5,58

6,07

6,38

6,42

6,76

-

6,27

Turčija

-

6,28

-

5,52

-

-

-

5,85

Ukrajina

-

4,45

4,40

4,21

4,83

5,15

-

4,62

Kosovo

-

-

-

-

-

6,16

-

6,16

Skupaj

7,08

6,89

6,81

6,60

6,68

6,81

7,14

6,84

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

587

Indeks 12: Sreča (izpovedovanje osebne sreče)

INDEKS12: C1; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

6,49

-

6,49

Avstrija

7,67

7,57

7,54

-

-

-

7,30

7,53

Belgija

7,75

7,74

7,66

7,64

7,83

7,69

7,75

7,72

Bolgarija

-

-

5,36

5,42

5,65

5,40

-

5,47

Švica

8,05

8,09

8,10

7,98

8,06

8,07

8,09

8,06

Ciper

-

-

7,77

7,54

7,18

7,20

-

7,42

Češka

6,95

6,93

-

6,91

6,69

6,73

6,94

6,86

Nemčija

7,23

7,06

7,06

7,25

7,43

7,71

7,66

7,35

Danska

8,29

8,30

8,29

8,35

8,26

8,37

8,22

8,30

Estonija

6,26

6,75

6,68

6,90

6,81

6,93

6,72

Španija

7,44

7,31

7,64

7,68

7,57

7,58

7,42

7,53

Finska

8,02

8,05

8,00

8,01

7,96

8,08

8,04

8,03

Francija

7,46

7,31

7,26

7,22

7,13

7,29

7,38

7,29

Velika Britanija

7,61

7,46

7,54

7,52

7,49

7,55

7,58

7,54

Grčija

6,59

6,79

-

6,77

6,05

-

-

6,53

Hrvaška

-

-

-

7,03

6,76

-

-

6,89

Madžarska

6,32

6,47

6,40

5,93

6,42

6,10

6,37

6,28

Irska

7,86

7,96

7,77

7,54

6,99

7,13

7,31

7,47

Izrael

7,26

-

-

7,47

7,57

7,79

7,63

7,54

Islandija

-

8,38

-

-

-

8,18

-

8,26

Italija

6,49

-

-

-

-

7,06

-

6,74

Litva

-

-

-

-

6,15

6,53

6,52

6,42

Luksemburg

7,90

7,74

-

-

-

-

-

7,82

Latvija

-

-

-

6,39

-

-

-

6,39

Nizozemska

7,85

7,78

7,72

7,81

7,88

7,95

7,86

7,83

Norveška

7,88

7,89

7,92

7,98

8,01

8,15

7,98

7,97

Poljska

6,42

6,72

6,96

7,12

7,21

7,30

7,22

6,98

Portugalska

6,95

6,54

6,52

6,62

6,71

6,49

6,88

6,64

Romunija

-

-

-

6,18

-

-

-

6,18

Rusija

-

-

5,99

6,17

6,28

6,27

-

6,18

Švedska

7,87

7,82

7,88

7,83

7,91

7,82

7,90

7,86

Slovenija

6,92

7,17

7,23

7,22

7,27

7,25

7,06

7,16

Slovaška

-

-

6,50

6,66

6,73

6,87

-

6,61

Turčija

-

-

-

5,47

-

-

-

5,94

Ukrajina

-

5,55

5,73

5,59

5,83

6,18

-

5,78

Kosovo

-

-

-

-

-

6,37

-

6,37

Skupaj

7,41

7,23

7,19

7,00

7,05

7,15

7,43

7,19

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

588

Indeks 13: Liberalno – egalitarna usmerjenost

(država naj zmanjšuje razlike v dohodkih)

INDEKS13: B33; 1–5;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

4,18

-

4,18

Avstrija

3,70

3,72

3,81

-

-

-

4,11

3,82

Belgija

3,72

3,66

3,75

3,76

3,78

3,79

3,79

3,75

Bolgarija

-

-

4,38

4,05

4,38

4,31

-

4,27

Švica

3,51

3,59

3,71

3,65

3,67

3,70

3,48

3,61

Ciper

-

-

4,04

3,99

4,23

4,08

-

4,09

Češka

3,30

3,62

-

3,43

3,70

3,67

3,51

3,56

Nemčija

3,33

3,38

3,53

3,61

3,67

3,83

3,75

3,59

Danska

2,98

2,99

3,08

3,10

3,04

3,02

2,96

3,03

Estonija

-

3,96

3,94

3,76

3,86

4,04

4,00

3,94

Španija

3,96

3,95

4,09

3,97

4,02

4,07

4,25

4,04

Finska

3,99

3,81

3,93

3,95

3,94

3,93

3,92

3,92

Francija

4,14

4,21

4,07

4,04

4,06

3,94

3,81

4,03

Velika Britanija

3,48

3,53

3,44

3,50

3,51

3,61

3,61

3,53

Grčija

4,29

4,41

-

4,40

4,19

-

-

4,31

Hrvaška

-

-

-

3,95

4,10

-

-

4,03

Madžarska

4,13

4,31

4,30

4,27

4,39

4,25

4,29

4,28

Irska

3,77

3,73

3,67

3,79

3,97

3,94

3,88

3,83

Izrael

4,09

-

-

3,94

4,20

4,30

4,16

4,13

Islandija

-

3,99

-

-

-

3,90

-

3,94

Italija

4,00

-

-

-

-

4,17

-

4,08

Litva

-

-

-

-

4,22

4,26

4,34

4,28

Luksemburg

3,55

3,55

-

-

-

-

-

3,55

Latvija

-

-

-

4,12

-

-

-

4,12

Nizozemska

3,38

3,42

3,44

3,39

3,43

3,38

3,45

3,41

Norveška

3,68

3,70

3,57

3,53

3,42

3,49

3,55

3,57

Poljska

3,93

4,05

3,99

3,84

3,85

4,01

4,05

3,96

Portugalska

4,29

4,15

4,19

4,19

4,40

4,39

4,24

4,26

Romunija

-

-

-

4,06

-

-

-

4,06

Rusija

-

-

4,09

3,89

4,19

4,09

-

4,07

Švedska

3,65

3,68

3,71

3,69

3,66

3,81

3,75

3,71

Slovenija

4,09

4,18

4,02

4,14

4,28

4,24

4,15

4,16

Slovaška

-

3,87

3,91

3,80

4,08

3,93

-

3,92

Turčija

-

4,28

-

4,24

-

-

-

4,26

Ukrajina

-

3,78

4,30

3,95

4,42

4,33

-

4,16

Kosovo

-

-

-

-

-

4,05

-

4,05

Skupaj

3,77

3,80

3,85

3,87

3,96

3,96

3,86

3,87

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

589

Indeks14 : Konservativno – libertarna usmerjenost (odnos do istospolnih) INDEKS14: B34; 1–5;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

2,56

-

2,56

Avstrija

3,90

3,84

3,90

-

-

-

3,97

3,90

Belgija

4,02

4,06

4,09

4,19

4,24

4,26

4,31

4,17

Bolgarija

-

-

3,59

3,24

3,42

3,43

-

3,40

Švica

4,02

3,91

3,92

4,08

4,04

3,98

4,12

4,00

Ciper

-

-

3,03

3,26

3,44

3,49

-

3,31

Češka

3,58

3,53

-

3,79

3,78

3,56

3,67

3,65

Nemčija

3,85

3,82

3,77

4,02

4,05

4,14

4,23

3,99

Danska

4,24

4,26

4,32

4,40

4,38

4,45

4,53

4,37

Estonija

-

3,06

2,91

3,04

3,08

3,16

3,03

3,05

Španija

3,89

3,81

3,98

4,08

4,12

4,15

4,36

4,06

Finska

3,60

3,71

3,65

3,85

3,91

4,01

4,03

3,83

Francija

4,09

4,04

4,08

4,36

4,24

4,14

4,28

4,18

Velika Britanija

3,78

3,88

3,93

3,97

4,10

4,10

4,16

4,00

Grčija

3,27

3,32

-

3,38

3,37

-

-

3,33

Hrvaška

-

-

-

2,96

3,05

-

-

3,00

Madžarska

3,19

3,23

3,23

3,11

3,28

3,14

3,23

3,20

Irska

3,96

3,89

3,89

4,10

4,16

4,19

4,29

4,08

Izrael

3,64

-

-

3,57

3,61

3,64

3,69

3,63

Islandija

-

4,25

-

-

-

4,54

-

4,41

Italija

3,80

-

-

-

-

3,89

-

3,84

Litva

-

-

-

-

2,73

2,42

2,47

2,52

Luksemburg

4,08

4,04

-

-

-

-

-

4,06

Latvija

-

-

-

2,95

-

-

-

2,95

Nizozemska

4,23

4,32

4,23

4,35

4,46

4,46

4,54

4,37

Norveška

3,84

3,98

4,04

4,03

4,13

4,18

4,34

4,06

Poljska

3,11

3,01

3,12

3,18

3,15

3,28

3,25

3,16

Portugalska

3,78

3,60

3,53

3,62

3,49

3,78

3,86

3,65

Romunija

-

-

-

2,74

-

-

-

2,74

Rusija

-

-

2,80

2,69

2,70

2,55

-

2,69

Švedska

3,98

4,10

4,16

4,23

4,34

4,35

4,48

4,22

Slovenija

3,29

3,37

3,32

3,36

3,27

3,32

3,50

3,34

Slovaška

-

3,20

3,09

3,07

3,09

3,08

-

3,10

Turčija

-

2,57

-

2,67

-

-

-

2,63

Ukrajina

-

2,88

2,70

2,80

2,82

2,51

-

2,74

Kosovo

-

-

-

-

-

2,42

-

2,42

Skupaj

3,77

3,65

3,64

3,56

3,64

3,62

3,92

3,68

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

590

Indeks 15: Diskriminatorno – libertarna usmerjenost (odnos do migrantov) INDEKS15: B38 + B39 + B40/3; 1–4;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

2,69

-

2,69

Avstrija

2,38

2,59

2,51

-

-

-

2,53

2,50

Belgija

2,59

2,54

2,63

2,69

2,57

2,64

2,61

2,61

Bolgarija

-

-

2,70

2,83

2,88

2,71

-

2,79

Švica

2,85

2,82

2,76

2,80

2,76

2,77

2,78

2,79

Ciper

-

-

2,05

2,29

2,07

1,88

-

2,08

Češka

2,48

2,33

-

2,27

2,23

2,22

2,10

2,26

Nemčija

2,69

2,54

2,55

2,81

2,76

2,96

3,00

2,76

Danska

2,65

2,63

2,71

2,73

2,77

2,75

2,74

2,71

Estonija

-

2,25

2,33

2,36

2,47

2,49

2,46

2,40

Španija

2,62

2,66

2,50

2,39

2,54

2,71

2,70

2,57

Finska

2,48

2,44

2,46

2,54

2,39

2,55

2,53

2,49

Francija

2,53

2,51

2,52

2,58

2,56

2,63

2,65

2,57

Velika Britanija

2,50

2,54

2,45

2,48

2,41

2,38

2,48

2,46

Grčija

2,03

2,08

-

2,05

2,03

-

-

2,05

Hrvaška

-

-

-

2,71

2,69

-

-

2,70

Madžarska

2,15

2,06

2,02

2,17

2,20

2,13

2,06

2,12

Irska

2,79

2,78

2,81

2,65

2,48

2,56

2,48

2,64

Izrael

2,70

-

-

2,49

2,42

2,31

2,45

2,47

Islandija

-

3,05

-

-

-

3,20

-

3,14

Italija

2,76

-

-

-

-

2,79

-

2,77

Litva

-

-

-

-

2,80

2,69

2,53

2,66

Luksemburg

2,50

2,50

-

-

-

-

-

2,50

Latvija

-

-

-

2,18

-

-

-

2,18

Nizozemska

2,58

2,54

2,50

2,68

2,64

2,64

2,71

2,61

Norveška

2,74

2,75

2,79

2,85

2,84

2,91

2,98

2,83

Poljska

2,65

2,74

2,93

2,96

2,94

2,92

2,65

2,83

Portugalska

2,25

2,15

2,14

2,20

2,24

2,12

2,51

2,21

Romunija

-

-

-

2,58

-

-

-

2,58

Rusija

-

-

2,42

2,44

2,50

2,33

-

2,42

Švedska

3,12

3,12

3,18

3,21

3,25

3,19

3,33

3,20

Slovenija

2,59

2,57

2,56

2,65

2,66

2,66

2,68

2,62

Slovaška

-

2,76

2,75

2,63

2,45

2,40

-

2,59

Turčija

-

2,01

-

2,01

-

-

-

2,01

Ukrajina

-

2,89

2,76

2,68

2,73

2,67

-

2,75

Kosovo

-

-

-

-

-

2,43

-

2,43

Skupaj

2,58

2,53

2,57

2,54

2,55

2,59

2,61

2,57

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

591

Indeks 16: Socialna vključenost (pogostost stikov, druženj) INDEKS16: C3 + C4/2; 0–6;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

2,56

-

2,56

Avstrija

2,95

2,99

3,14

-

-

-

2,87

3,00

Belgija

2,93

2,97

2,96

2,97

3,02

2,88

2,93

2,95

Bolgarija

-

-

2,97

3,02

2,96

2,81

-

2,94

Švica

3,00

3,01

3,07

2,99

3,01

2,94

2,97

3,00

Ciper

-

-

2,52

2,56

2,58

2,48

-

2,54

Češka

2,58

2,53

-

2,70

2,67

2,71

2,61

2,63

Nemčija

2,83

2,76

2,79

2,76

2,83

2,78

2,78

2,79

Danska

3,17

3,11

3,17

3,21

3,22

3,15

3,13

3,17

Estonija

-

2,54

2,65

2,59

2,45

2,39

2,37

2,48

Španija

2,98

3,09

3,12

3,03

3,03

2,95

2,97

3,03

Finska

2,98

2,98

2,99

2,95

2,95

2,90

2,92

2,95

Francija

3,10

3,09

3,13

3,16

3,11

3,07

3,12

3,11

Velika Britanija

2,99

2,98

2,98

2,92

2,92

2,84

2,81

2,92

Grčija

2,53

2,34

-

2,63

2,41

-

-

2,47

Hrvaška

-

-

-

3,00

2,91

-

-

2,95

Madžarska

2,32

2,29

2,29

2,31

2,25

2,21

2,19

2,26

Irska

2,94

2,77

2,86

2,88

2,71

2,68

2,70

2,78

Izrael

3,05

-

-

3,00

3,05

2,97

2,58

2,94

Islandija

-

3,30

-

-

-

3,16

-

3,22

Italija

2,68

-

-

-

-

2,81

-

2,73

Litva

-

-

-

-

2,51

2,44

2,46

2,47

Luksemburg

2,95

2,93

-

-

-

-

-

2,94

Latvija

-

-

-

2,67

-

-

-

2,67

Nizozemska

3,06

3,09

3,19

3,15

3,14

3,12

3,12

3,12

Norveška

3,35

3,40

3,29

3,23

3,27

3,23

3,13

3,28

Poljska

2,53

2,59

2,55

2,53

2,54

2,42

2,47

2,52

Portugalska

3,18

3,24

3,36

2,99

3,28

3,24

3,13

3,20

Romunija

-

-

-

2,32

-

-

-

2,32

Rusija

-

-

2,66

2,62

2,67

2,65

-

2,65

Švedska

3,14

3,10

3,12

3,17

3,16

3,24

3,18

3,16

Slovenija

2,70

2,77

2,67

2,65

2,67

2,70

2,65

2,69

Slovaška

-

2,83

2,79

2,61

2,61

2,62

-

2,69

Turčija

-

2,70

2,66

-

-

-

2,68

Ukrajina

-

2,78

2,85

2,82

2,84

2,76

-

2,81

Kosovo

-

-

-

-

-

2,76

-

2,76

Skupaj

2,91

2,86

2,94

2,84

2,84

2,80

2,80

2,85

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

592

Indeks 17: Levo - desno samoopredelitev

INDEKS17: B26; 0–10;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

5,34

-

5,34

Avstrija

4,65

4,57

4,75

-

-

-

4,73

4,67

Belgija

4,83

4,87

4,94

4,93

4,98

5,04

5,05

4,95

Bolgarija

-

-

4,26

4,92

5,38

5,10

-

5,01

Švica

4,88

5,03

5,00

4,92

5,12

5,15

5,14

5,02

Ciper

-

-

5,21

5,07

5,14

5,13

-

5,14

Češka

5,41

5,40

-

5,42

5,30

5,20

4,94

5,27

Nemčija

4,60

4,50

4,41

4,54

4,54

4,51

4,50

4,52

Danska

5,54

5,47

5,40

5,31

5,20

5,34

5,45

5,38

Estonija

-

5,15

5,41

5,19

5,43

5,45

5,14

5,30

Španija

4,42

4,40

4,50

4,54

4,64

4,54

4,42

4,50

Finska

5,62

5,76

5,72

5,72

5,71

5,66

5,61

5,68

Francija

4,75

4,75

4,83

4,79

4,70

4,99

5,06

4,85

Velika Britanija

5,14

4,98

5,12

5,01

5,07

5,08

5,01

5,06

Grčija

5,66

5,68

-

5,12

5,11

-

-

5,40

Hrvaška

-

-

-

5,26

4,87

-

-

5,05

Madžarska

4,95

5,06

5,33

5,56

5,97

5,41

5,32

5,37

Irska

5,41

5,28

5,26

5,13

4,96

5,17

5,11

5,18

Izrael

5,30

-

-

6,10

5,68

6,16

5,59

5,76

Islandija

-

5,09

-

-

-

5,37

-

5,25

Italija

4,79

-

-

-

-

4,67

-

4,73

Litva

-

-

-

-

5,15

4,93

4,93

4,99

Luksemburg

4,98

5,17

-

-

-

-

-

5,08

Latvija

-

-

-

5,75

-

-

-

5,75

Nizozemska

5,30

5,16

5,12

5,15

5,30

5,31

5,12

5,21

Norveška

5,33

5,05

5,25

5,33

5,49

5,64

5,34

5,34

Poljska

5,10

5,43

5,77

5,75

5,63

5,67

5,79

5,58

Portugalska

4,95

4,95

4,92

4,83

4,97

4,93

4,89

4,92

Romunija

-

-

-

5,59

-

-

-

5,59

Rusija

-

-

5,15

5,39

5,19

5,31

-

5,27

Švedska

4,88

5,22

5,22

5,12

5,54

5,31

5,05

5,18

Slovenija

4,70

5,01

4,78

4,63

4,85

4,71

4,41

4,73

Slovaška

-

4,87

5,02

4,73

4,77

4,91

-

4,86

Turčija

-

6,32

-

5,80

-

-

-

6,04

Ukrajina

-

5,55

5,57

5,26

5,14

5,41

-

5,40

Kosovo

-

-

-

-

-

6,57

-

6,57

Skupaj

5,07

5,15

5,06

5,20

5,17

5,23

5,07

5,14

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

593

Indeks 18: Politični aktivizem (seštevek aktivnosti; 0–8) INDEKS18: B15 – B21; 0–8; seštevek

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

0,55

-

0,55

Avstrija

0,89

0,87

0,85

-

-

-

0,81

0,86

Belgija

0,96

0,66

0,98

0,83

0,70

0,71

0,75

0,80

Bolgarija

-

-

0,17

0,23

0,20

0,24

-

0,21

Švica

0,98

0,88

0,81

0,82

0,75

0,82

0,81

0,85

Ciper

-

-

0,58

0,50

0,46

0,47

-

0,50

Češka

0,63

0,50

-

0,48

0,48

0,52

0,42

0,50

Nemčija

0,83

0,81

0,76

0,90

0,88

1,01

1,03

0,89

Danska

0,81

0,90

1,01

1,02

0,92

0,81

1,02

0,93

Estonija

-

0,23

0,30

0,35

0,38

0,37

0,42

0,34

Španija

0,78

1,07

0,80

0,62

0,93

1,13

1,14

0,91

Finska

1,00

0,99

1,06

1,09

1,09

1,01

1,19

1,06

Francija

1,00

0,91

0,93

0,92

0,89

0,76

1,03

0,92

Velika Britanija

0,85

0,71

0,83

0,74

0,59

0,67

0,85

0,75

Grčija

0,37

0,35

-

0,31

0,35

-

-

0,35

Hrvaška

-

-

-

0,54

0,46

-

-

0,50

Madžarska

0,31

0,20

0,26

0,25

0,29

0,17

0,23

0,24

Irska

0,83

0,73

0,76

0,83

0,51

0,73

0,82

0,73

Izrael

0,62

-

-

0,39

0,39

0,44

0,56

0,48

Islandija

-

1,89

-

-

-

1,92

-

1,91

Italija

0,61

-

-

-

-

0,84

-

0,71

Litva

-

-

-

-

0,26

0,25

0,33

0,28

Luksemburg

0,90

0,93

-

-

-

-

-

0,92

Latvija

-

-

-

0,33

-

-

-

0,33

Nizozemska

0,70

0,66

0,70

0,73

0,77

0,71

0,93

0,74

Norveška

1,30

1,29

1,25

1,26

1,31

1,36

1,31

1,30

Poljska

0,30

0,31

0,22

0,30

0,37

0,35

0,38

0,32

Portugalska

0,37

0,20

0,27

0,22

0,22

0,27

0,59

0,28

Romunija

-

-

-

0,28

-

-

-

0,28

Rusija

-

-

0,31

0,27

0,31

0,31

-

0,30

Švedska

1,04

1,11

1,12

1,18

1,09

1,26

1,35

1,16

Slovenija

0,34

0,25

0,42

0,30

0,27

0,24

0,36

0,31

Slovaška

-

0,52

0,45

0,40

0,44

0,44

-

0,45

Turčija

-

0,26

-

0,24

-

-

-

0,25

Ukrajina

-

0,57

0,32

0,28

0,25

0,24

-

0,33

Kosovo

-

-

-

-

-

0,38

-

0,38

Skupaj

0,75

0,68

0,67

0,57

0,56

0,62

0,78

0,65

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

594

Indeks 19: Udeležba na volitvah (zadnjih parlamentarnih) INDEKS19: B13; 0–1; (povprečno število odgovorov da) ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

0,73

-

0,73

Avstrija

0,81

0,67

0,77

-

-

-

0,72

0,74

Belgija

0,79

0,84

0,81

0,81

0,81

0,78

0,81

0,81

Bolgarija

-

-

0,66

0,68

0,75

0,72

-

0,71

Švica

0,56

0,55

0,53

0,53

0,49

0,55

0,50

0,53

Ciper

-

-

0,87

0,86

0,79

0,74

-

0,81

Češka

0,62

0,52

-

0,54

0,59

0,58

0,55

0,56

Nemčija

0,78

0,72

0,73

0,75

0,73

0,73

0,77

0,74

Danska

0,88

0,84

0,88

0,88

0,83

0,85

0,84

0,86

Estonija

-

0,51

0,51

0,57

0,62

0,59

0,56

0,56

Španija

0,74

0,76

0,71

0,72

0,71

0,71

0,70

0,72

Finska

0,71

0,73

0,75

0,73

0,72

0,79

0,75

0,74

Francija

0,65

0,68

0,67

0,69

0,63

0,71

0,60

0,66

Velika Britanija

0,69

0,64

0,68

0,67

0,69

0,68

0,67

0,68

Grčija

0,83

0,85

-

0,82

0,73

-

-

0,81

Hrvaška

-

-

-

0,75

0,71

-

-

0,73

Madžarska

0,79

0,74

0,74

0,73

0,71

0,66

0,69

0,72

Irska

0,77

0,78

0,71

0,74

0,66

0,69

0,70

0,72

Izrael

0,72

-

-

0,73

0,72

0,68

0,83

0,74

Islandija

-

0,85

-

-

-

0,77

-

0,81

Italija

0,85

-

-

-

-

0,77

-

0,82

Litva

-

-

-

-

0,58

0,54

0,51

0,54

Luksemburg

0,54

0,64

-

-

-

-

-

0,59

Latvija

-

-

-

0,58

-

-

-

0,58

Nizozemska

0,83

0,77

0,79

0,81

0,80

0,81

0,74

0,79

Norveška

0,81

0,78

0,78

0,76

0,77

0,75

0,78

0,78

Poljska

0,62

0,59

0,62

0,67

0,64

0,65

0,61

0,63

Portugalska

0,69

0,66

0,73

0,65

0,71

0,64

0,66

0,68

Romunija

-

-

-

0,65

-

-

-

0,65

Rusija

-

-

0,61

0,70

0,62

0,64

-

0,64

Švedska

0,81

0,80

0,83

0,81

0,87

0,82

0,86

0,83

Slovenija

0,74

0,65

0,69

0,70

0,65

0,69

0,65

0,68

Slovaška

-

0,70

0,65

0,75

0,73

0,74

-

0,72

Turčija

-

0,74

-

0,77

-

-

-

0,76

Ukrajina

-

0,79

0,85

0,78

0,77

0,74

-

0,79

Kosovo

-

-

-

-

-

0,62

-

0,62

Skupaj

0,74

0,70

0,72

0,72

0,70

0,70

0,69

0,71

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

595

Indeks 20: Cerkvena religioznost - sekularnost

(vernost, obredi, molitve – sekularnost)

INDEKS20: C15 + C16 + C17/3; recode 1–7*;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

4,04

-

4,04

Avstrija

4,43

4,48

4,52

-

-

-

4,62

4,51

Belgija

4,95

5,07

4,99

5,07

5,23

5,25

5,21

5,11

Bolgarija

-

-

5,05

5,00

4,94

4,73

-

4,92

Švica

4,41

4,23

4,29

4,58

4,58

4,62

4,64

4,46

Ciper

-

-

3,17

3,35

3,20

3,10

-

3,21

Češka

5,63

5,84

-

6,01

6,05

6,05

6,01

5,95

Nemčija

5,20

5,21

5,22

5,17

5,20

5,11

5,18

5,18

Danska

5,34

5,26

5,30

5,38

5,43

5,40

5,42

5,36

Estonija

-

5,61

5,56

5,54

5,65

5,58

5,39

5,55

Španija

4,71

4,82

4,74

4,79

4,81

4,78

4,99

4,81

Finska

4,53

4,56

4,68

4,70

4,67

4,85

4,86

4,70

Francija

5,34

5,40

5,41

5,47

5,43

5,24

5,16

5,35

Velika Britanija

5,00

4,97

5,11

5,15

5,21

5,04

5,20

5,10

Grčija

2,94

3,06

-

3,60

3,46

-

-

3,25

Hrvaška

-

-

-

3,69

3,64

-

-

3,66

Madžarska

4,93

4,98

4,89

5,01

5,04

5,20

5,28

5,06

Irska

3,31

3,13

3,60

3,49

3,92

3,86

3,81

3,61

Izrael

4,72

-

-

4,52

4,63

4,47

4,49

4,56

Islandija

-

4,41

-

-

-

4,80

-

4,63

Italija

3,79

-

-

-

-

3,93

-

3,85

Litva

-

-

-

-

4,19

4,27

4,31

4,26

Luksemburg

5,07

4,98

-

-

-

-

-

5,02

Latvija

-

-

-

5,04

-

-

-

5,04

Nizozemska

4,73

4,74

4,86

4,85

4,95

5,06

5,18

4,90

Norveška

5,28

5,29

5,37

5,47

5,34

5,39

5,46

5,37

Poljska

3,08

3,08

3,05

3,17

3,28

3,35

3,27

3,18

Portugalska

3,92

4,00

3,87

3,76

3,86

4,23

3,96

3,94

Romunija

-

-

-

3,46

-

-

-

3,46

Rusija

-

-

5,20

4,99

4,91

4,94

-

5,01

Švedska

5,52

5,58

5,58

5,66

5,64

5,61

5,69

5,61

Slovenija

4,68

4,71

4,76

4,81

4,87

4,96

4,92

4,81

Slovaška

-

4,05

4,00

3,79

3,79

3,87

-

3,89

Turčija

-

2,98

-

2,92

-

-

-

2,95

Ukrajina

-

4,34

4,25

4,22

4,20

4,28

-

4,26

Kosovo

-

-

-

-

-

3,51

-

3,51

Skupaj

4,58

4,60

4,71

4,58

4,68

4,72

4,91

4,68

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

* Variabla C15 je rekodirana: vrednosti 10,9,8=1 (zelo veren); 3=6; 4=5; 5=4; 6=3; 7=2; 0,1,2=7

( sploh ni veren).

596

Indeks 21: Zdravje (slabo – dobro osebno zdravje) INDEKS21: C7; 1–5*;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014 Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

3,69

-

3,69

Avstrija

4,04

4,04

4,04

-

-

-

4,02

4,04

Belgija

3,99

3,98

3,92

3,94

3,95

3,91

3,95

3,95

Bolgarija

-

-

3,47

3,54

3,61

3,54

-

3,55

Švica

4,09

4,10

4,11

4,13

4,13

4,13

4,12

4,11

Ciper

-

-

4,09

4,25

4,06

4,13

-

4,14

Češka

3,44

3,61

-

3,66

3,63

3,82

3,91

3,69

Nemčija

3,61

3,66

3,67

3,66

3,60

3,64

3,66

3,64

Danska

4,15

4,09

4,08

4,08

4,05

4,08

4,07

4,08

Estonija

-

3,35

3,41

3,40

3,45

3,43

3,44

3,41

Španija

3,63

3,69

3,66

3,78

3,72

3,66

3,69

3,69

Finska

3,83

3,80

3,81

3,80

3,78

3,82

3,81

3,81

Francija

3,70

3,71

3,75

3,76

3,74

3,70

3,71

3,72

Velika Britanija

3,93

3,89

3,94

3,93

3,88

3,87

3,86

3,90

Grčija

4,02

4,07

-

4,26

4,17

-

-

4,12

Hrvaška

-

-

-

3,69

3,62

-

-

3,66

Madžarska

3,30

3,36

3,30

3,44

3,45

3,58

3,54

3,43

Irska

4,22

4,23

4,14

4,21

4,16

4,16

4,14

4,18

Izrael

3,96

-

-

4,01

4,08

4,13

4,08

4,05

Islandija

-

4,17

-

-

-

4,13

-

4,15

Italija

3,73

-

-

-

-

3,74

-

3,73

Litva

-

-

-

-

3,26

3,49

3,52

3,44

Luksemburg

3,80

3,87

-

-

-

-

-

3,84

Latvija

-

-

-

3,31

-

-

-

3,31

Nizozemska

3,87

3,78

3,81

3,84

3,78

3,82

3,82

3,82

Norveška

4,00

3,99

4,06

4,04

4,04

4,06

4,06

4,03

Poljska

3,53

3,55

3,59

3,62

3,68

3,69

3,67

3,62

Portugalska

3,38

3,41

3,32

3,40

3,45

3,53

3,41

3,42

Romunija

-

-

-

3,52

-

-

-

3,52

Rusija

-

-

3,16

3,12

3,23

3,24

-

3,19

Švedska

3,97

4,00

4,05

4,03

4,04

4,09

4,03

4,03

Slovenija

3,56

3,56

3,56

3,56

3,65

3,72

3,61

3,60

Slovaška

-

3,62

3,66

3,53

3,51

3,70

-

3,60

Turčija

-

3,66

-

3,68

-

-

-

3,67

Ukrajina

-

2,96

3,05

3,04

3,02

3,18

-

3,05

Kosovo

-

-

-

-

-

3,88

-

3,88

Skupaj

3,83

3,76

3,71

3,72

3,72

3,75

3,82

3,76

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

* Variabla C7 je rekodirana: 5=1 (zelo slabo zdravje); 1=5 (zelo dobro zdravje).

597

Indeks 22: Zadovoljstvo z dohodkom

(v gospodinjstvu se izredno težko/ brez težav preživljajo) INDEKS22: F42; 1–4*;

ESS val

Država

2002

2004

2006

2008

2010

2012

2014

Skupaj

Albanija

-

-

-

-

-

2,11

-

2,11

Avstrija

3,05

3,22

3,21

-

-

-

3,13

3,16

Belgija

3,22

3,09

3,13

3,10

3,14

3,07

3,09

3,12

Bolgarija

-

-

1,86

1,96

1,90

1,82

-

1,89

Švica

3,41

3,29

3,35

3,36

3,39

3,43

3,44

3,37

Ciper

-

-

2,94

2,87

2,77

2,54

-

2,77

Češka

2,64

2,52

-

2,71

2,52

2,60

2,67

2,60

Nemčija

3,10

3,06

3,00

3,10

3,12

3,16

3,28

3,12

Danska

3,56

3,57

3,60

3,64

3,63

3,61

3,60

3,60

Estonija

-

2,48

2,71

2,76

2,73

2,62

2,75

2,67

Španija

3,02

3,16

3,13

3,01

3,03

2,85

2,98

3,02

Finska

3,04

3,05

3,08

3,09

3,03

3,08

3,09

3,07

Francija

-

-

3,11

3,16

3,10

3,08

3,09

3,11

Velika Britanija

3,25

3,13

3,22

3,14

3,11

3,14

3,17

3,17

Grčija

2,41

2,45

-

2,42

2,15

-

-

2,35

Hrvaška

-

-

-

2,85

2,82

-

-

2,83

Madžarska

2,50

2,51

2,47

2,41

2,44

2,28

2,55

2,45

Irska

3,18

3,34

3,32

3,05

2,76

2,80

2,93

3,03

Izrael

2,64

-

-

2,77

2,75

2,80

2,82

2,76

Islandija

-

3,44

-

-

-

3,24

-

3,33

Italija

3,15

-

-

-

-

2,91

-

3,04

Litva

-

-

-

-

2,32

2,66

2,69

2,58

Luksemburg

3,43

3,37

-

-

-

-

-

3,40

Latvija

-

-

-

2,23

-

-

-

2,23

Nizozemska

3,41

3,25

3,29

3,36

3,31

3,31

3,30

3,32

Norveška

3,42

3,41

3,44

3,54

3,51

3,51

3,55

3,48

Poljska

2,55

2,59

2,68

2,79

2,78

2,73

2,82

2,70

Portugalska

2,60

2,60

2,50

2,44

2,50

2,41

2,63

2,51

Romunija

-

-

-

2,36

-

-

-

2,36

Rusija

-

-

2,15

2,22

2,35

2,37

-

2,27

Švedska

3,44

3,42

3,48

3,50

3,53

3,39

3,53

3,47

Slovenija

3,19

3,22

3,30

3,24

3,17

3,09

3,15

3,20

Slovaška

-

2,35

2,57

2,66

2,54

2,48

-

2,53

Turčija

-

2,54

-

2,36

-

-

-

2,44

Ukrajina

-

1,91

1,95

1,90

1,93

1,99

-

1,94

Kosovo

-

-

-

-

-

2,50

-

2,50

Skupaj

3,05

2,93

2,94

2,80

2,78

2,79

3,05

2,89

Vir: Vrednote v prehodu XI., FDV CJM, 2017; ESS 2002–2016

Variabla F42 je rekodirana: 4=1 (z dohodki se preživljajo izredno težko); 1=4

(z dohodki se preživljajo brez težav).

599

4.3

RAZVRŠČANJE EVROPSKIH

DRŽAV GLEDE NA PREVLADUJOČE

VREDNOTNE ORIENTACIJE

PREBIVALSTEV –

podatkovna osnova iz raziskav ESS



Niko Toš, Živa Broder, Špela Zajšek



Povzetek

V sestavku je podan poizkus kulturnovrednotnega uvrščanja držav v regije oz.

skupine. V analizo vključene države, opazovane glede na izbrane značilnosti v treh sklopih (odnos do sistema, socialno zaupanje in socialno vključenost, vrednotna opredeljevanja), so uvrščene v pet skupin oz. regij: skandinavsko, zahodnoevropsko, južnoevropsko in sredozemsko, srednje- in vzhodnoevropsko ter postsovjetsko skupino držav. Podana razvrstitev služi kot izhodišče za poglobljeno raziskavo struktur in procesov v oblikovanju vrednotnih orientacij Evropejcev. Na vseh treh vsebinskih razsežjih se pokažejo velike razlike v stanju in potekih spreminjanja vrednotenj v nakazanih skupinah držav.

Osnovni pojmi: vrednotnokulturne regije, vrednotno razvrščanje evropskih držav, zaupanje v sistem, socialno zaupanje, konzervativne-libertarne vrednote itd.



600

4.3.1



IZRAŽANJE POLITIČNEGA ZAUPANJA



IN ZADOVOLJSTVA Z DRŽAVO;



razvrščanje držav v skupine A–E



ter prikazi meritev v dveh časovnih presekih



za skupine in posamezne države ( )

Tabela 1: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; prikaz rezultatov meritev (0–10; ) za skupine držav A–E na treh dimenzijah.1

zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo z delovanjem

zaupanje z demokracijo

države

skupine držav



(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

A - skandinavske države

2002

6,01

6,31

5,80

6,04

2014

6,21

6,59

6,06

6,29

d

0,20

0,28

0,26

0,25

B - zahodnoevropske države

2002

5,10

5,42

5,09

5,20

2014

5,14

5,46

5,37

5,32

d

0,04

0,04

0,28

0,12

C - južnoevropske/

sredozemske države

2002

4,79

5,27

4,16

4,74

2014

3,95

3,98

3,67

3,87

d

-0,84

-1,29

-0,49

-0,87

D - vzhodnoevropske države

2002

3,79

4,16

4,11

4,02

2014

3,78

4,30

4,25

4,11

d

-0,01

0,14

0,14

0,09

E - Rusija/Ukrajina

2002

3,75

4,12

3,81

3,89

2014

2,72

3,70

3,54

3,32

d

-1,03

-0,42

-0,27

-0,57

Skupaj

2002

4,69

5,06

4,59

4,78

2014

4,36

4,81

4,58

4,58

d

-0,33

-0,25

-0,01

-0,20

1.

V tem in vseh kasnejših prikazih (tabele 1 – 18) so za vključene države praviloma podani rezultati meritev 2002 – 2014. V prikaze pa so vključene tudi države, ki so se v raziskavo ESS vključile kasneje (Slovaška, 2004; Bolgarija in Rusija, 2006; Litva, 2010) oziroma, ki so predčasno izstopile iz raziskave (Grčija, 2010; Rusija, Slovaška in Ukrajina, 2012). Te države so v prikaz vključene z rezultati prve izvedene in zadnje dostopne meritve.

601

Tabela 2: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; umestitev držav v skupino A - skandinavske države - in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah

zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo

z delovanjem

zaupanje

z demokracijo

države

država



(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

Danska

2002

6,65

7,2

6,56

6,80

2014

6,48

7,09

6,35

6,64

d

-0,17

-0,11

-0,21

-0,16

Finska

2002

6,31

6,3

6,59

6,40

2014

6,19

5,88

5,98

6,02

d

-0,12

-0,42

-0,61

-0,38

Norveška

2002

5,9

6,13

5,49

5,84

2014

6,63

7,21

6,75

6,86

d

0,73

1,08

1,26

1,02

Švedska

2002

5,85

6,07

5,18

5,70

2014

6,1

6,77

5,57

6,15

d

0,25

0,7

0,39

0,45

Nizozemska

2002

5,32

5,83

5,2

5,45

2014

5,64

5,98

5,64

5,75

d

0,32

0,15

0,44

0,30

602

Tabela 3: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; umestitev držav v skupino B - zahodnoevropske države -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo

z delovanjem

zaupanje

z demokracijo

države

država

(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

Švica

2002

5,9

6,55

5,76

6,07

2014

6,29

7,3

6,91

6,83

d

0,39

0,75

1,15

0,76

Avstrija

2002

5,28

5,63

5,52

5,48

2014

5,1

5,25

5,12

5,16

d

-0,18

-0,38

-0,4

-0,32

Belgija

2002

4,83

5,49

5,93

5,42

2014

5,0

5,3

5,81

5,37

d

0,17

-0,19

-0,12

-0,05

Irska

2002

4,97

4,99

4,96

4,97

2014

4,71

4,9

4,68

4,76

d

-0,26

-0,09

-0,28

-0,21

Velika Britanija 2002

4,89

5,08

4,94

4,97

2014

4,95

5,17

5,16

5,09

d

0,06

0,09

0,22

0,12

Nemčija

2002

5,11

5,28

3,94

4,78

2014

5,44

5,99

5,62

5,68

d

0,33

0,71

1,68

0,91

Francija

2002

4,7

4,9

4,6

4,73

2014

4,5

4,29

4,27

4,35

d

-0,2

-0,61

-0,33

-0,38

603

Tabela 4: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; umestitev držav v skupino C - južnoevropske/sredozemske države -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo

z delovanjem

zaupanje

z demokracijo

države

država



(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

Grčija

2002

5,25

5,79

4,05

5,03

2010

2,98

2,99

2,34

2,77

d

-2,27

-2,8

-1,71

-2,26

Španija

2002

4,51

5,65

4,84

5,00

2014

4,8

4,27

3,68

4,25

d

0,29

-1,38

-1,16

-0,75

Izrael

2002

5,19

5,03

4,29

4,84

2014

4,38

5,0

4,93

4,77

d

-0,81

-0,03

0,64

-0,07

Portugalska

2002

4,19

4,6

3,47

4,09

2014

3,65

3,66

3,71

3,67

d

-0,54

-0,94

0,24

-0,41

604

Tabela 5: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; umestitev držav v skupino D - vzhodnoevropske države -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo

z delovanjem

zaupanje

z demokracijo

države

država



(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

Madžarska

2002

4,73

4,86

4,5

4,70

2014

4,2

4,16

3,82

4,06

d

-0,53

-0,7

-0,68

-0,64

Estonija

2004

4,55

4,61

4,61

4,59

2014

4,8

4,83

5,1

4,91

d

0,25

0,22

0,49

0,32

Češka

2002

3,94

4,86

4,59

4,46

2014

4,43

5,2

5,37

5,00

d

0,49

0,34

0,78

0,54

Slovenija

2002

4,1

4,42

4,65

4,39

2014

3,37

3,02

3,76

3,38

d

-0,73

-1,4

-0,89

-1,01

Poljska

2002

3,76

4,13

3,73

3,87

2014

3,41

4,41

4,05

3,96

d

-0,35

0,28

0,32

0,08

Slovaška

2004

3,44

3,9

4,19

3,84

2012

3,34

5,0

4,26

4,20

d

-0,1

1,1

0,07

0,36

Litva

2010

3,09

3,62

3,53

3,41

2014

4,19

4,59

4,64

4,47

d

1,1

0,97

1,11

1,06

Bolgarija

2006

2,7

2,91

3,05

2,89

2012

2,53

3,2

2,98

2,90

d

-0,17

0,29

-0,07

0,02

605

Tabela 6: ESS 2002–2014. Politično zaupanje in zadovoljstvo z državo; umestitev držav v skupino E - Rusija in Ukrajina - in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

zadovoljstvo

politično

zadovoljstvo

z delovanjem

zaupanje

z demokracijo

države

država



(Indeks 1)

(Indeks 2)

(Indeks 3)

skupaj

Ukrajina

2004

4,01

4,42

3,66

4,03

2012

2,00

3,48

3,18

2,89

d

-2,01

-0,94

-0,48

-1,14

Rusija

2006

3,49

3,82

3,96

3,76

2012

3,43

3,92

3,89

3,75

d

-0,06

0,1

-0,07

-0,01

606

4.3.2



SOCIALNO ZAUPANJE, ZADOVOLJSTVO



IN SREČA; razvrščanje držav v skupine A–E



ter prikazi meritev v dveh časovnih presekih



za skupine in posamezne države ( )

Tabela 7: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; prikaz rezultatov meritev (0–10; ) za skupine držav A–E na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

skupine držav



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

A - skandinavske države

2002

6,33

7,91

7,98

7,41

2014

6,44

7,95

8,00

7,46

d

0,11

0,04

0,02

0,05

B - zahodnoevropske države

2002

5,29

7,27

7,66

6,74

2014

5,46

7,32

7,58

6,79

d

0,17

0,05

-0,08

0,05

C - južnoevropske/

sredozemske države

2002

4,42

6,47

7,06

5,98

2014

4,51

6,47

7,00

5,99

d

0,09

0,00

-0,06

0,01

D – vzhodnoevropske države

2002

4,32

5,71

6,33

5,45

2014

4,49

6,21

6,66

5,79

d

0,17

0,50

0,33

0,34

E - Rusija/Ukrajina

2002

4,29

4,85

5,77

4,97

2014

4,61

5,47

6,23

5,44

d

0,32

0,62

0,46

0,47

skupaj

2002

4,93

6,44

6,96

6,11

2014

5,10

6,68

7,09

6,29

d

0,17

0,24

0,13

0,18

607

Tabela 8: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; umestitev držav v skupino A - skandinavske države -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

država



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

Danska

2002

6,80

8,41

8,29

7,83

2014

6,73

8,35

8,22

7,77

d

-0,07

-0,06

-0,07

-0,06

Finska

2002

6,34

7,91

8,02

7,42

2014

6,52

7,92

8,04

7,49

d

0,18

0,01

0,02

0,07

Norveška

2002

6,53

7,76

7,88

7,39

2014

6,53

7,94

7,98

7,48

d

0,00

0,18

0,10

0,09

Švedska

2002

6,25

7,79

7,87

7,30

2014

6,37

7,90

7,90

7,39

d

0,12

0,11

0,03

0,09

Nizozemska

2002

5,72

7,68

7,85

7,08

2014

6,03

7,65

7,86

7,18

d

0,31

-0,03

0,01

0,10



608

Tabela 9: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; umestitev držav v skupino B - zahodnoevropske države -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

država



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

Švica

2002

5,72

8,01

8,05

7,26

2014

5,89

8,08

8,09

7,35

d

0,17

0,07

0,04

0,09

Irska

2002

5,80

7,42

7,86

7,03

2014

5,69

7,05

7,31

6,68

d

-0,11

-0,37

-0,55

-0,35

Avstrija

2002

5,31

7,62

7,67

6,87

2014

5,26

7,33

7,30

6,63

d

-0,05

-0,29

-0,37

-0,24

Belgija

2002

4,95

7,42

7,75

6,71

2014

5,15

7,45

7,75

6,78

d

0,20

0,03

0,00

0,08

Velika Britanija

2002

5,34

7,06

7,61

6,67

2014

5,70

7,27

7,58

6,85

d

0,06

0,21

-0,03

0,08

Nemčija

2002

5,09

6,95

7,23

6,42

2014

5,49

7,51

7,66

6,89

d

0,40

0,56

0,43

0,46

Francija

2002

4,82

6,41

7,46

6,23

2014

5,06

6,57

7,38

6,34

d

0,24

0,16

-0,08

0,11

609

Tabela 10: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; umestitev držav v skupino C - južnoevropske/ sredozemske države -

in prikaz rezultatov meritev(0–10; ) na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

država



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

Španija

2002

4,84

7,05

7,44

6,44

2014

4,83

6,96

7,42

6,40

d

-0,01

-0,09

-0,02

-0,04

Izrael

2002

4,92

6,60

7,26

6,26

2014

5,21

7,44

7,63

6,76

d

0,29

0,84

0,37

0,50

Portugalska

2002

4,45

5,90

6,95

5,77

2014

4,27

5,76

6,88

5,64

d

-0,18

-0,14

-0,07

-0,13

Grčija

2002

3,45

6,33

6,59

5,46

2010

3,74

5,71

6,05

5,17

d

0,29

-0,62

-0,54

-0,29

610

Tabela 11: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; umestitev držav v skupino D - vzhodnoevropske države -

in prikaz rezultatov meritev (0 – 10; ) na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

država



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

Češka

2002

4,45

6,44

6,95

5,95

2014

4,79

6,70

6,94

6,14

d

0,34

0,26

-0,01

0,20

Slovenija

2002

4,30

6,54

6,92

5,92

2014

4,61

6,57

7,06

6,08

d

0,31

0,03

0,14

0,16

Estonija

2004

5,11

5,88

6,26

5,75

2014

5,47

6,40

6,93

6,27

d

0,36

0,52

0,67

0,52

Madžarska

2002

4,30

5,61

6,32

5,41

2014

4,39

5,83

6,37

5,53

d

0,09

0,22

0,05

0,12

Poljska

2002

3,81

5,84

6,42

5,36

2014

4,09

6,93

7,22

6,08

d

0,28

1,09

0,80

0,72

Litva

2010

4,77

5,07

6,15

5,33

2014

4,94

6,09

6,52

5,85

d

0,17

1,02

0,37

0,52

Slovaška

2004

4,09

5,58

6,22

5,30

2012

4,05

6,76

6,87

5,89

d

-0,04

1,18

0,65

0,59

Bolgarija

2006

3,69

4,70

5,36

4,58

2012

3,60

4,42

5,40

4,47

d

-0,09

-0,28

0,04

-0,11

Tabela 12: ESS 2002–2014. Socialno zaupanje, zadovoljstvo, sreča; umestitev držav v skupino E - Rusija in Ukrajina -

in prikaz rezultatov meritev (0–10; ) na treh dimenzijah.

socialno

zadovoljstvo

zaupanje

z življenjem

sreča

država



(Indeks 10)

(Indeks 11)

(Indeks 12)

skupaj

Rusija

2006

4,22

5,25

5,99

5,15

2012

4,70

5,79

6,27

5,59

d

0,48

0,54

0,28

0,44

Ukrajina

2004

4,36

4,45

5,55

4,79

2012

4,51

5,15

6,18

5,28

d

0,15

0,70

0,63

0,49

611

4.3.3



VREDNOTNA OPREDELJEVANJA



(konzervativno, diskriminatorno - libertarno);



razvrščanje držav v skupine A–E ter prikazi



meritev v dveh časovnih presekih za skupine



in posamezne države ( )

Tabela 13: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1 – 5; IDX 15: 1 – 4; ) za skupine držav A–E na treh dimenzijah.

izenačeva-

za več

nje položaja

odprtost

enakosti

istospolnih do migrantov

skupine držav



(Indeks 13) (Indeks 14) (Indeks 15)

skupaj

A - skandinavske države

2002

3,54

3,98

2,71

3,41

2014

3,53

4,38

2,86

3,59

d

-0,01

0,40

0,15

0,18

B - zahodnoevropske države 2002

3,66

3,95

2,62

3,41

2014

3,78

4,19

2,65

3,54

d

0,12

0,24

0,03

0,13

C - južnoevropske/

sredozemske države

2002

4,16

3,65

2,40

3,40

2014

4,21

3,82

2,42

3,48

d

0,05

0,17

0,02

0,08

D - vzhodnoevropske

države

2002

3,99

3,22

2,55

3,25

2014

4,07

3,21

2,45

3,24

d

0,08

-0,01

-0,10

-0,01

E - Rusija/ Ukrajina

2002

3,94

2,84

2,66

3,15

2014

4,21

2,53

2,50

3,08

d

0,27

-0,31

-0,16

-0,07

skupaj

2002

3,86

3,53

2,59

3,32

2014

3,96

3,63

2,58

3,39

d

0,10

0,10

-0,01

0,07

612

Tabela 14: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); umestitev držav v skupino A - skandinavske države -

in prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1–5; IDX 15: 1–4; ) na treh dimenzijah.

izenačevanje

za več

položaja

odprtost

enakosti

istospolnih

do migrantov

država



(Indeks 13)

(Indeks 14)

(Indeks 15)

skupaj

Švedska

2002

3,65

3,98

3,12

3,58

2014

3,75

4,48

3,33

3,85

d

0,1

0,5

0,21

0,27

Norveška

2002

3,68

3,84

2,74

3,42

2014

3,55

4,34

2,98

3,62

d

-0,13

0,5

0,24

0,20

Nizozemska

2002

3,38

4,23

2,58

3,40

2014

3,45

4,54

2,71

3,57

d

0,07

0,31

0,13

0,17

Finska

2002

3,99

3,6

2,48

3,36

2014

3,92

4,03

2,53

3,49

d

-0,07

0,43

0,05

0,13

Danska

2002

2,98

4,24

2,65

3,29

2014

2,96

4,53

2,74

3,41

d

-0,02

0,29

0,09

0,12

613

Tabela 15: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); umestitev držav v skupino B -

zahodno evropske države - in prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1–5; IDX 15: 1–4; ) na treh dimenzijah.

izenačevanje

za več

položaja

odprtost

enakosti

istospolnih

do migrantov

država



(Indeks 13)

(Indeks 14)

(Indeks 15)

skupaj

Francija

2002

4,14

4,09

2,53

3,59

2014

3,81

4,28

2,65

3,58

d

-0,33

0,19

0,12

-0,01

Irska

2002

3,77

3,96

2,79

3,51

2014

3,88

4,29

2,48

3,55

d

0,11

0,33

-0,31

0,04

Švica

2002

3,51

4,02

2,85

3,46

2014

3,48

4,12

2,78

3,46

d

-0,03

0,1

-0,07

0,00

Belgija

2002

3,72

4,02

2,59

3,44

2014

3,79

4,31

2,61

3,57

d

0,07

0,29

0,02

0,13

Avstrija

2002

3,7

3,9

2,38

3,33

2014

4,11

3,97

2,53

3,54

d

0,41

0,07

0,15

0,21

Nemčija

2002

3,33

3,85

2,69

3,29

2014

3,75

4,23

3,00

3,66

d

0,42

0,38

0,31

0,37

Velika Britanija

2002

3,48

3,78

2,5

3,25

2014

3,61

4,16

2,48

3,42

d

0,13

0,38

-0,02

0,16

614

Tabela 16: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); umestitev držav v skupino C -

južnoevropske/sredozemske države - in prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1–5; IDX 15: 1–4; ) na treh dimenzijah.

izenačevanje

za več

položaja

odprtost

enakosti

istospolnih

do migrantov

država



(Indeks 13)

(Indeks 14)

(Indeks 15)

skupaj

Španija

2002

3,96

3,89

2,62

3,49

2014

4,25

4,36

2,7

3,77

d

0,29

0,47

0,08

0,28

Izrael

2002

4,09

3,64

2,7

3,48

2014

4,16

3,69

2,45

3,43

d

0,07

0,05

-0,25

-0,05

Portugalska

2002

4,29

3,78

2,25

3,44

2014

4,24

3,86

2,51

3,54

d

-0,05

0,08

0,26

0,10

Grčija

2002

4,29

3,27

2,03

3,20

2010

4,19

3,37

2,03

3,20

d

-0,1

0,1

0,00

0,00

615

Tabela 17: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); umestitev držav v skupino D -

vzhodnoevropske države - in prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1–5; IDX 15: 1–4; ) na treh dimenzijah.

izenačevanje

za več

položaja

odprtost

enakosti

istospolnih

do migrantov

država



(Indeks 13)

(Indeks 14)

(Indeks 15)

skupaj

Bolgarija

2006

4,38

3,59

2,7

3,56

2012

4,31

3,43

2,71

3,48

d

-0,07

-0,16

0,01

-0,08

Slovenija

2002

4,09

3,29

2,59

3,32

2014

4,15

3,5

2,68

3,44

d

0,06

0,21

0,09

0,12

Slovaška

2004

3,87

3,2

2,76

3,28

2012

3,93

3,08

2,4

3,14

d

0,06

-0,12

-0,36

-0,14

Litva

2010

4,22

2,73

2,8

3,25

2014

4,34

2,47

2,53

3,11

0,12

-0,26

-0,27

-0,14

Poljska

2002

3,93

3,11

2,65

3,23

2014

4,05

3,25

2,65

3,32

d

0,12

0,14

0,00

0,09

Madžarska

2002

4,13

3,19

2,15

3,16

2014

4,29

3,23

2,06

3,19

d

0,16

0,04

-0,09

0,03

Češka

2002

3,3

3,58

2,48

3,12

2014

3,51

3,67

2,1

3,09

d

0,21

0,09

-0,38

-0,03

Estonija

2004

3,96

3,06

2,25

3,09

2014

4,00

3,03

2,46

3,16

d

0,04

-0,03

0,21

0,07

616

Tabela 18: ESS 2002–2014. Vrednotna opredeljevanja (konzervativno, diskriminatorno - libertarno); umestitev držav v skupino E - Rusija in Ukrajina -

in prikaz rezultatov meritev (IDX 13, 14: 1–5; IDX 15: 1–4; ) na treh dimenzijah.

izenačevanje

za več

položaja

odprtost

enakosti

istospolnih

do migrantov

država



(Indeks 13)

(Indeks 14)

(Indeks 15)

skupaj

Ukrajina

2004

3,78

2,88

2,89

3,18

2012

4,33

2,51

2,67

3,17

d

0,55

-0,37

-0,22

-0,01

Rusija

2006

4,09

2,8

2,42

3,10

2012

4,09

2,55

2,33

2,99

d

0,00

-0,25

-0,09

-0,11



617

RECENZIJE

Ocena knjižnega dela1



N. Toš, ured., Vrednote v prehodu XI.,



Slovenija v mednarodnih in medčasovnih



primerjavah, SJM: ESS, ISSP 2002–2016



Ocenjevalec: red. prof. dr. Slavko Splichal Pregledal sem gradivo za knjigo Vrednote v prehodu XI., Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah, SJM: ESS, ISSP 2002–2016. Gre za enajsti zvezek zbirke Vrednote v prehodu (VP), ki jo od vsega začetka (1997) ureja Niko Toš, dolgoletni nosilec projekta »Slovensko javno mnenje«.

Naj uvodoma povem, da objava podatkov iz nacionalnih in mednarodnih raziskav, ki so jih v zadnjih desetletjih izvajali raziskovalci v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja, vsebuje in posreduje dragocene spodbude za poglobljeno raziskovanje in premišljevanje o razvojnih spremembah v Sloveniji in mednarodni primerjalni perspektivi. Gradiva niso pomembna le za raziskovanje sociologov, politologov, socialnih psihologov in ekonomistov, temveč tudi za zgodovinsko proučevanje obdobja, ki ga projekt SJM zajema. To lahko ponazorim z oceno zgodovinarja Petra Vodopivca, ki je nedavno na posvetovanju o pomenu raziskav SJM za zgodovinsko proučevanje zapisal, da »raziskovalci preteklosti lahko pač na osnovi tradicionalnega gradiva, ki nam je na razpolago, le redko sežemo globlje pod dogodkovno površino in natančneje raziščemo in predstavimo širše razpoloženje prebivalstva, njegovo spreminjanje, včasih močno protislovne tež-

nje, interese in vrednote ljudi, njihovo obzorje in čustvovanje«. In prav gradivo iz raziskav SJM, publicirano v Vrednotah v prehodu, jim to omogoča. »Zato je izjemno dragoceno«. Pozitivne ocene pomena raziskav SJM in publikacije VP

so v zadnjih letih podali ugledni domači in tuji sociologi, npr. Z. Mlinar, V. Rus, K. H. Müller, H. D. Klingemann, A. Kaase in vrsta drugih.

1.

Po postavitvi v oceno predloženega gradiva v knjižni format se je pokazalo, da obseg močno presega normative ARRS. Urednik se je odločil, da bo podatkovno gradivo iz raziskav ISSP skupaj s še preostalim neobjavljenim gradivom (EVS

2017, mednarodne primerjave ESS 2016 itd.) uvrščeno v knjigo Vrednote v prehodu XII. S tem bo zaključen publicistični projekt Vrednote I.-XII., ki v celoti prikaže rezultate raziskav Slovenskega javnega mnenja in njenih mednarodnih vključitev v petdesetletnem toku SJM 1968-2018. Urednik.

618

V okviru knjižne zbirke VP je doslej izšlo deset obsežnih knjig, skupaj več kot 8000 strani raziskovalnih gradiv in študij v povezavi s programom SJM. Knjiga VP XI. zaokroža objave dveh pomembnih mednarodnih projektov, Evropske družboslovne raziskave (ESS) in Mednarodne družboslovne raziskave (ISSP).

Rezultati prvega so bili objavljeni v knjigi VP V. v obsegu ESS 2002–2010, rezultati drugega pa v knjigi VP VII. v obsegu ISSP 1992–2010. V knjigi VP XI. je stanje obeh projektov aktualizirano –do vključno leta 2016.

V knjigo VP XI. so študije in empirična gradiva obeh mednarodnih raziskav. V

uvodnem delu je za predgovorom urednika umeščena pomembna analiza pod naslovom Potencial akademske in javnopolitične izrabe družboslovnih podatkov v Sloveniji: primer Evropske družboslovne raziskave (Malnar, Šinko). Pokaže se, da je Slovenija pomemben »uporabnik« rezultatov raziskav programa ESS v vsem obdobju njegovega razvoja. Sledita dve študiji, ki obravnavata problematiko vrednot na virih raziskav ESS ter WVS in EVS. Prva študija (Rus, Toš) podaja teoretsko-metodološka izhodišča za raziskovanje vrednot in posebej obravnava vidik vrednotenja delovanja države skozi zaupanje v institucije. Empirična osnova te študije zajema raziskovalno obdobje 1992–2002. Sledi analitična skica za raziskovanje vrednot, Evropska družboslovna raziskava kot poligon za primerjalno raziskovanje zaupanja v institucije, 2002–2014 (Toš, Zajšek). V študiji prikazano empirično gradivo zadeva zaupanje v parlament, pravni red, policijo, politike, politične stranke, Evropski parlament in OZN. V analizo vključene evropske države se na osnovi izražanja zaupanja v institucije, glede na razvitost demokratične kulture in stanje v poteku demokratizacije razvrščajo v štiri vrednotne kulturno-zgodovinske regije: skandinavsko, zahodnoevropsko, južnoevropsko, sredozemsko ter vzhodno in srednjeevropsko regijo. Slovenija je seveda vključena v slednjo, vendar izrazito nizko, v medčasovni primerjavi pa v trendu upadanja.

Študija zastavlja vprašanje legitimnosti sistemov, ki ne temeljijo na zaupanju v njihove temeljne institucije.

Prvi del knjige je posvečen gradivom iz Evropske družboslovne raziskave. Najprej vključuje popoln pregled zadnje (2016) še ne objavljene empirične raziskave s prikazom sumarnih rezultatov. Sledi prikaz medčasovnih primerjav za osnovne tematske bloke (A, B, C) na osnovi raziskav v Sloveniji – in nato obsežen prikaz tematskih blokov D, E v medčasovnem in mednarodnem razsežju. Tako so prikazani rezultati raziskav o osebni in družbeni blaginji (ESS 2012), o razumevanju in razvoju demokracije (ESS 2012), stališča do mednarodnih migracij (ESS 2014) in o odnosu do zdravja (ESS 2014).

V drugem delu knjige pa so objavljena raziskovalna gradiva iz Mednarodne družboslovne raziskave v časovnem obsegu ISSP 2011–2016. Podani so med-

časovni in mednarodno primerjalni prikazi šestih tematskih raziskav – in sicer: Stališča do zdravja in zdravstvenega varstva, ISSP 2011, Vrednotenje družine in

619

spreminjanje spolnih vlog, ISSP 2012, Narodne identitete, ISSP 2013, Stališča o razumevanju vloge državljana, ISSP 2014, Stališča do dela, ISSP 2015, Stališča do razumevanja vloge države, ISSP 2016.

Kot že rečeno, vsebuje knjiga VP XI. izjemno pomembna in dragocena raziskovalna gradiva, ki kljub delnemu časovnem odmiku niso izgubila svojega aktual-nega pomena in teže. Naj dodam, da so kot vsa predhodna gradiva iz programa SJM, tudi gradiva iz zadnje faze raziskave, ki so posredovana v knjigi VP XI., računalniško dostopna in shranjena v fakultetnem družboslovnem arhivu. To le dodatno potrdi pomen in vrednost njihove knjižne objave.

Ob eni predhodnih ocen programa SJM in objav VP sem zapisal, da »bogastvo podatkov, objavljenih v dosedanjih in najnovejši publikaciji iz zbirke Vrednote v prehodu, dokazuje izjemni pomen vključenosti slovenskega družboslovnega raziskovanja (oziroma CJM) v mednarodno družboslovno raziskovanje tako za zno-trajakademske kot zunajakademske akterje: za prve je sodelovanje v mednarodnih projektih preskusni kamen usposobljenosti za vrhunsko (mednarodno primerjalno) raziskovanje in zagotovilo veljavnosti raziskovanja, za druge pa so (ali bi vsaj morali biti) rezultati tega raziskovanja izjemna priložnost za spoznanja o pomembnih spremembah, ki potekajo v slovenski družbi, in presojo (ne)uspešnosti povezovanja slovenske družbe v evropske integracije. Pravzaprav lahko enako rečemo tudi za projekt »Slovensko javno mnenje«, ki ni le bistveno prispeval k razvoju empiričnega družboslovnega raziskovanja v Sloveniji, ampak je tudi pomembno širil prostore intelektualne svobode v Sloveniji z odpiranjem kritičnih vprašanj o dejanskosti in dejanskih možnostih«. To stališče tokrat le dodatno potrjujem.

Predlagam odločevalcem na ARRS, da izdajo knjige VP XI. kar se da izdatno podprejo.

Ljubljana, 4. maj 2017



Ocenjevalka: izr. prof. dr. Hajdeja Iglič

Tokrat je v sofinanciranje v okviru razpisa ARRS predložena monografija N. Toš, Vrednote v prehodu XI, Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah; SJM: ESS, ISSP 2002–2016. Enajsta knjiga v okviru knjižnega programa Vrednote v prehodu (VP) predstavlja zaokrožitev in vsebinski zaključek objav raziskovalne dokumentacije in analiz dveh pomembnih longitudinalnih mednarodnih raziskav.

Zaokroža namreč objave v knjigah Vrednote v prehodu V. in Vrednote v prehodu VII. Prva je dokumentirala potek Evropske družboslovne raziskave (European Social Survey) za obdobje 2002–2010, druga pa potek mednarodne družboslovne raziskave (International Social Survey) za obdobje 1991–2012. VP XI. je torej

620

tretja knjiga, ki zaokroža široko zastavljen raziskovalni in publicistični program, ki dokumentira rezultate polstoletnega poteka projekta Slovensko javno mnenje.

Javnosti dostopne so visoke pozitivne ocene programa SJM 1966–2016, najbolj strnjeno pa je ob priložnosti ta program ocenil slovenski sociolog in kulturolog Aleš Debeljak, ki je zapisal, da je »nemara najbolj dolgoročen in daljnosežen projekt slovenskega družboslovja«.

Poglejmo sestavo knjige. V uvodnem delu so poleg predgovora urednika, ki posreduje merodajne ocene programa SJM, objavljene tri obsežne študije. Prva (Malnar, Šinko) obravnava potencial akademsko in javnopolitične izrabe družboslovnih podatkov v Sloveniji na primeru Evropske družboslovne raziskave. Sledita pa dve obsežni študiji, ki obravnavata problematiko vrednot, prva, ki, podaja teoretsko-metodološka izhodišča v raziskovanju vrednot in še posebej vrednot pod naslovom Raziskovanje zaupanja v institucije v Sloveniji in Evropi (Rus, Toš).

Ta študija prikaže in analizira slovenske in mednarodne raziskave zaupanja v institucije za obdobje 1991–2003. Druga študija, Evropska družboslovna raziskava kot poligon za primerjalno raziskovanje zaupanja v institucije, 2002–2014 (Toš, Zajšek), pa na empiričnem gradivu ESS 2002–2014 analizira aktualne poteke procesov demokratizacije v sodobni Evropi na osnovi empiričnih prikazov in analiz – zaupanja v politične institucije v evropskem prostoru v zadnjih petnajstih letih. Študija nakazuje zastoje v procesu demokratizacije, še posebej v južni ter srednji in vzhodni Evropi.

V prvi del knjige je umeščeno gradivo Evropske družboslovne raziskave (ESS). Na prvem mestu (1) je raziskovalni dokument ESS 2016 – rezultati meritev raziskave v osmem valu – ESS 2016. Sledi (2) objava rezultatov longitudinalne raziskave skupnega dela projekta ESS (bloki A, B, C in F); prikazane so medčasovne primerjave za obdobje 2002–2016. Tretje poglavje (3) je najzajetnejše, prikaže pa rezultate raziskav tematskih blokov D in E, ki vključujejo teme o osebni in družbeni blaginji (2012), o razumevanju in razvoju demokracije (2012), stališča do mednarodnih migracij (2014) in o odnosu do zdravja in zdravstva (2014). Vsi prikazi vključujejo rezultate vseh predhodnih meritev na slovenskih vzorcih ter mednarodne primerjalne preglede v razsežju prve in zadnje meritve.

Drugi del knjige je posvečen Mednarodni družboslovni raziskavi (ISSP). Šest tematskih raziskav ISSP zajema obdobje 2011–2016. Vključene so naslednje raziskovalne teme: stališča do zdravja in zdravstvenega varstva, vrednotenje družine in spreminjanje spolnih vlog, narodne identitete, stališča o razumevanju vloge državljana, stališča do dela ter stališča do razumevanja vloge države. Za vsako od navedenih raziskovalnih tem so najprej prikazani aktualni in vsi predhodni rezultati meritev v Sloveniji, sledijo pa mednarodni prikazi tem v obsegu prve in zadnje meritve.

621

Knjižni program Vrednote v prehodu kot celota in predložena knjiga Vrednote v prehodu XI. so izjemno pomembni znanstveni in kulturno-zgodovinski dokumenti in so kot taki vredni vsakršne, seveda tudi finančne podpore, ki naj omogoči izdajo knjige. Celoten napor raziskovalcev v okviru projekta SJM, pa tudi v ureditev raziskovalnih gradiv za njihovo objavo je izjemen. Projekt SJM

je najbolj pogosto javno uporabljan raziskovalni vir v Sloveniji. Seveda je celotno raziskovalno gradivo tega projekta dostopno tudi v obliki računalniških zapisov, ki jih hrani Arhiv družboslovnih podatkov FDV. Naj opozorim, da sta ustanovitev arhiva in knjižni program Vrednote v prehodu nastala v sredini devetdesetih let na iniciativo raziskovalcev v okviru programa SJM in njegovega nosilca, urednika te knjižne serije.

Glede na pomen, ki ga ima knjižna zbirka in predložena knjiga Vrednote v prehodu XI. v strokovnem in družbenem prostoru Slovenije ter glede na mednarodni pomen raziskave SJM, je finančna podpora pri izdaji knjižne zbirke VP in knjige VP XI.

več kot upravičena. Dodam naj še, da je ena predhodnih knjig iz te serije na osnovi notranjih postopkov vrednotenja ARRS bila izbrana kot najboljša sociološka knjiga leta. Dalje, Slovenska znanstvena fundacija je programski skupini SJM dodelila priznanje Prometej znanosti za uspešno posredovanje rezultatov raziskav SJM v strokovno in splošno javnost.

Predlagam, da ustrezno strokovno telo ARRS izdajo knjige finančno podpre v največji možni meri.

Ljubljana, 4. 5. 2017

»ESS kot splošna družboslovna raziskava ne ponuja predvsem orodij oziroma kazalnikov za neposredno evaluacijo določenih javnopolitičnih ukrepov, čeprav je manjši del vprašanj tudi takih… Ukrepi so namreč le en, najbolj konkreten element javnih politik, teoretiki pa izpostavljajo še dva splošnejša, prav tako ključna nivoja oblikovanja javnih politik, konceptualnega ter specifične programske vsebine oziroma cilje (Hall, 1993). Na tej ravni ESS vsekakor ponuja močna orodja (kazalnike) za evaluacijo splošnejših usmeritev in ciljev javnih politik, tako v osrednjem longitudinalnem delu vprašalnika, kot v tematskih modulih. Vrednote, stališča in javno mnenje nasploh so pomemben javnopolitični dejavnik, saj predstavljajo kontekst oblikovanja javnih politik oziroma strukturni okvir možnih rešitev za javnopolitične probleme. Javnopolitični ukrepi praviloma ne morejo biti uspešni, če niso prilagojeni razpoloženju javnosti in uokvirjeni na način, ki ustreza konkretnemu družbenemu prostoru (Campbell, 1998). Kot kaže nedavna pregledna analiza odnosa javnega mnenja in oblikovanja javnih politik, je zveza med njima prisotna v treh četrtinah študij in je tem močnejša, kolikor bolj je problematika za javnost pomembna (Burnstein, 2014). Vlada oziroma vladajoči politični akterji se po ugotovitvah številnih študij ves čas (seveda pa ne izključno) odzivajo na aktualna ali pričakovana stali-

šča javnosti in to toliko bolj, kolikor večji del javnosti problematika zadeva. Najnovejši primer v Evropi in Sloveniji je gotovo problematika migracij, kjer bo raziskava ESS v prihodnjih letih ponudila odlično možnost tovrstne analize.«



dr. Brina Malnar, dr. Milan Šinko (iz uvodne študije)





Document Outline


_ENREF_13

_ENREF_27

_GoBack

_GoBack

_GoBack

_GoBack

_GoBack

_GoBack

_GoBack

_GoBack






<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="OgpZWeZ9W56KB2Z1R656fwY46crVnzMhz9o0g1YPG/lPDMSWpCSlzxJJo4pla37QlKBkw95tpcWdinYfmVUnk26ydZM7P4ZJpewpWy0LmCDdLAcSmhegB69I2h/A5h99Ca7a14WHZ7Pncl98yZFZjQ==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="5MATXg3PAvlBfikp02jynOWUgmiTd+qyYiqCDhrSk4qS8em5yznP+x9sJBKiNQT/8afzeQM64WTS8GM0qj16PDhKJGmuzzTd1cGQXypCJiyBBw2KlQAo44V04DCrIJrVEjdx74LEiR87tauNQdis0sNe4OY+Fb2r51SrGAth7+c3esSez800D6+ysX+J5ymHPLD2HGPHh/39nB0uxgwG3E8MLjPit9FiuetXAwyZkWDkNDwyquiChi2dRXuyjgxCj1r5L+jMcwX8f0Nd6CPRWH+MAE3sLLsGoWvT2AeaDSKvLgyoBa+TghrQlUVU1AjazNFFnptZGxL83GRJsKdfYZZ2NZulKosjWa4g9qjPtMXqdChmT3CrAaSfJriSQWdhOQUdtfRXk/BB0IZdx1GrRYhaSjQZAVO/QuzkXzEijcnEkYbyBAGEvsZTrAsCqGVKaZ3LZD3DIqooKQHMzRFd131/P1YtM2ill7JJcIVo2VxLaknNgL8HJqfpgKoC8T7xiSMn89IYDpCAjuv0rUg/LIdIiK0pUsRZX79NmCVf0VhqRVkKIwe18uX55NiDgd8/XtVCys/svhXGVotRZew/C2FgjzjCN2Pb4vppIkc4SnzPKYbecapBVsc9Rn/brhZ1txlpFRBtMBqiFj1Z3HfnKKLWh5DyhkFU6M5a1T2TsQXTFPyPJEBkHPESc+Tm1Tr7yc7m3gppAnms8wjUGiJYfFgN09VD1amU/lLlWSLmSAycfL09NxKevF08AVTihksfMRg3jjhFRO7Y5/5y4vIphj8bF4dvTmcytlXCUqLkGHLRr8Bqn1MLnJjY1S7ADfEi/znmxiGrJI0EDZuBqHS6YJjR1/asW6BOKC5PvNMXhumfREeVIHFUjbKKdjpgnuUNL3bEKhZ4kwom0XAfoMXrWcrVmDjDgk4/vRuTTq9+EtRTBK+lygbFKleYSUbbtj/xIHn4yuuogHIfoY/VzMUCighl50ZJ6cFg0B9Z788l9cCLPPG6ORupGjPq1hIkCqs0f53EY+xwAwQoJEbb0/jwh3/K3OY2ShUaUMXPCmcqkAKW8sKTiOEFQBtsfyFAS95tc8BnKFjHSMlcIuWulGaJgGb0bSN5swNO7AKNzDXTncDyiNeVgPHdSun789IyPK+qR17z3VAlnynHxd5pStNnlqhkv3EGLARHxHVHqEocvAXsylztOCx+u19nD3nTNt3vj4atmHsNmEVBl8oup7wIw1pUjFr5IMAwJWwtmDqWQDE=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>