0 vzroktti $e sc zedinili, ne pa e zdr_Ą!lili. Velike nade so bile stavljene v londonsko gospodarsko konferenco, ki je zbor.vala v letošnjem poletju. Človeštvo je pri.akoval. od tega svetovnega zbora če ne ozdravljenje, pa vsaj omiIjenje svetovne gospodarske kri_e. Nade so bile kruto varane. Konferenca se je brez uspeha razšla, kriza pa gre naprej. O sredstvih za odpravo sedanjih žalostnih razmer se zastopniki raznih držav in njih interesov niso mogli zediniti. Zedinili pa so se v ugotovitvi sedanjega žalostnega položaja in v opredelitvi vzrokov, ki so dovedli do sedanjh razmer. Ugotovill in opredelili so naslednje vzroke. Vsaka vojna ima vpliv na gospodarsko življenje narodov. Med vojno se proizvaja v pomnoženem obsegu to, kar se v tem času potrebuje: orožje in strelivo, obleka, hrana. Cvete vojna industrija. Neposredno po vojni pa se proizvaja to, kar je vojna ugonobila, kar so ljudje porabill in česar jim je zmanjkalo. Ako to velja o vsaiki vojni, velja zlasti za svetovno vojno, ki ji doslej ni bilo para na svetu. Med njo in po nji je proizvodnja dobila čudoviti razmah na vseh področjih. Naenkrat pa je ta jadrno naprej drveči razvoj trčil ob zid, ki preko njega ni-mogel naprej. Ta zid je osir.ma.enje posameznikov in držav, povzročeno po vojni. In ravno v tem nesorazmerju med silnim razmahom gospodarskega razvoja in med osiromašenjem posameznikov in narodov je prvi vzrok sedanje krize. Drugi pa je popolna sprememha predvojnega gospodarskega reda. Pred vojno jc Evropa v svojih fabrikah predelovala sirovine in izdelovala fabrikate, s katerimi je oskrbovala ve3 svet. Med vojno pa so države, ki niso mogle dobiti iz Evrope dovolj industrijskih izdelkov, zlasti Zedinjene države Sev. Amerike, Japonska in Indija, ustvarile lastno industrijo. Isto je storila po vojni Rusija, ki je pred vojno bija s svojimi 140 milijoni prebivalcev dobra odjemalka industr.jsldh izdelkov. Tudi Kitajaka, ki je prej bila ugodno tržišče za evropsko industrijo, je zaradi notranjih zmed, neprestanih bojev in osiromaš.nja Ijudstva postala slab kupec. Samo v teh.treh državah: Rusiji, Indiji in Kitajski, je icgubila Evropa nad pol milijarde odjemalcev in konsumentov. Kot važen konkurent je proti Evropi nastopila Japonska, ki jo hoče izriniti iz Azije. Zedinjene države Severne Amerike pa jo vsdno bolj iz- podrivajo iz Južne Amerike. Ker industrija svojih izdelkov ne more prodati, nastopi zastoj proizvodnje in z njim veliko zlo: odpu.Canje in nezaposlenost delavcev. Učinkovanje tega di*ugega vzroka je v Evropi povečala sedanja političnain državna razcepljenost. Mirovne pogodb^ so ustvarile prdko 7000 km novih državnih mej. Evropa ima sedaj 34 držav, kojih vsaka ho5e biti od drugih grospodarsk. neodvLsna. Zato vsal.apovc.uje lastno proizvodnjo ter se proti drugim obdaje s carinskim ozidjem. Tem vzrokom se pridružuje kpt četrti popoln pretres dosedanjega finan.nega in denarnega sestava. Prcj je Evropa bila upnica sveta. Sama Anglija je posodila drugim državam okoli 1000 milijard dinarjev. Med vojno 60 države dolžnice odpla.ale Evropi svoje dolgove z vojnimi dobavami, Evropa se je začela sama zadolževati. Sev. Aiaerika je postala upnica, kateri samo 4 države: Anglija, Francija, Italija in Belgija, dolgiijejo preko 1000 mili- jard dinarjev. S preokretonj denarn-ni ga sestava se Je iavrSil preo^kret svet_J vne trgovine. Evropa bi mogla svoj« dolgove plačevati samo z dobrin^tml ki jih izvaža, ne pa z denarjem. Tod« Amerika ovira evropsko trgovino te« ji zapira pot na ameriSka tržiSča. Z ra-i stočo brezposelnostjo in z oairoma_o«i njem ljudi tudi vedno bolj pada kupna moč na notranjih tržiščih. 0 teh vzrokih svetovne gospodarsktf krize so se zedinili strokovnjaki nal svetovni londonski konferenci. Niso pai mnogo ali skoro nič govorili o tem, da' so do sedanjih vedno naprej trajajočih' ! gospodarskih pretresljajev dovedli pre- I tresljaji na nravstvenem področju. Ia > go&podarskega življenja so vrgli krščan- j ska načela, zlastl načelo pravičnosti iri ! ljubezni do bližnjega. V gosp-darskeiri 'področju je zavladala sebičnost, ki n& ' dopušča, da bi se Ijudje smatrali kof , bratje med scboj in narodi kot članl j velike krščanske družine. 0 tem se to- ' rej v Londonu niso zedinili, da so mo- rajo v gospodarstvo vrniti krščanska načela. Zato ni čudno, da so tudi niso mogli zediniti v vprašanju, s katcrimi sredstvi bi se scdanja kriza dala učin- kovito ozdraviii.