© Vladimir Gajšek, 2000, vse pravice pridržane. © INTELYWAY, 2009, elektronski spletni medij za širjenje umetnosti, razvoj kulture in napredek ustvarjalnosti: - knjigo lahko svobodno prenesete in shranite na računalnik, lahko jo natisnete, kolikokrat želite; za pošiljanje knjige prijateljem po e-pošti pa uporabite tale obrazec. JUTRANJE SIVO V megli koraki, avtomobilske sledi, jutro - in je dan, ki ni dan v gumah, drget, koder gradijo grobove, gradove v oblakih, žličkarji pridejo za ograjo in praskajo v ljubljanski čas Emone, dvigajo iz prsti črepinje in posodo: razbitje – a kaj bo od nas ostalo? V megleno vlažnem težkem jutru dihamo ljubljansko zgodovino in sivino, v avtobusu: ali smo se dovolj zavrtali v zemljo, skozi tlak, dvoživke smo, s senco na obzorju gradu, in molče oživimo oprhani v oprhu steklenih mirnih pogledov – drug skozi drugega, in je mesto en sam muzej izkopanin: razbitje – a kaj bo od nas ostalo? Rojevamo se v plastične vrečke, z žlico v ustih in sanjamo sredi brezimnega smetja slečeni mrtvi do golega, zamolčali smo četrt resnice in zjutraj smo se oblekli v nov dan skuštrani, da bi odšli vsak na svojo stran, arheologi da bi nas izkopali v tem dnevu, lepem dnevu nepozabnem, v razbitju – a kaj bo od nas ostalo? V jutranji megli slepooki dihamo Ljubezen zapuščeno koderkoli, zaničevano ali neizsanjano, osovraženo med bančnimi karticami, dolgo smo se pripravljali na odhod kamorkoli in smo za zaprtimi vrati psovali usodo tv oddaj, mrtvo živi, zbujeni v nov dan in z brisačami in z ogledali onstran, koder še Bog nima brata – razbitje – a kaj bo od nas ostalo? 1 PRIČEVANJE 1 Zgodbe, ki se obljubljajo, se odpoljubljajo V temi, ki ni več ničemur podobna, niti zagrobna Praznina z najtišjim vzdihom krhkih senc jih ne Prežene med nemočjo biti, med Odloženim delom in vrnitvijo nekam Tja, koder sije luč in je preprosto življenje – Trpljenje je sila nizkotno, če ne služi ničemur, Zunaj sebe je človek ubogi vrag ali božec, Kadar ga učijo zgodovine v bledi kostnici še bolj bledih otrok, temperatura je sobna… 2 2 Zgodbe, ki se pozabljajo, se za vsakdanjo rabo Porabljajo v izmišljenih izbicah mrtvih kmečkih koč, Med tlemi bajtice glinenimi, med prisluški Ognjenimi v petrolejki ali vsaj ob sveči In večerni molitvi, ko je noč Petja bolj sveža od novega mladega cvetja, In vse, kar je bilo dvomno, je dvodomno Pri tleh in v spominu, da je vrnitev mrtvih Sešita na parah s tišino, da se trdnost okrha V poskusu prezirne prezrtosti, v uzrtosti zadnje zarje. 3 3 Besede, ki jih pojem, niso nerabne rečí, Ki jih moram, moram reči v čudnem čutu postanka Ali zadnjega ostanka kosti in telesnosti, ko skozi Druga, nevidna vrata hodijo vsi, ki sem jih Razumel in ljubil, gospodarji in gospodarice srca. Da jih ne bi pozabil, da ne bi pozabil njihovih Življenjskih zgodb in vseh tistih pihalnih godb Na dušo, o, še sam bom popotoval, resničnejši Od sebe preteklega, iz steklega stekla izmišljij Kakor v otroški živžav, kakor gugalnica v travi. 4 4 V pesmih je smeh in greh, nič posiljenega v nebogljenih Ali zgrešenih trenutkih, v časih zamudniških zgodb, Nič ni nedotakljivega več v najtišji svetosti, v krotkih Nasmehih ali v življenju, ki se ga znova učim Vsak dan in iz dneva v dan, s srcem za bitje in žitje, Vsak dan v nikogaršnjem ihtenju in hlastavém hitenju, V tej neizrekljivi deželi govori celo molk drugače, V tej tuji pusti deželi je celo nič neka trdnost – In je pesem pričevanje in je pričevanje pesem: In pesem se v zgodbi zgosti v ozvezdje in zasije v nov dan. 5 DIES IRAE - PSALM Akreditiran na nebesa - trpim ko Kristus Bog v predpeklu cvetočih visečih vrtov, cvetočih akacij in zamaknjenih svetov češnjeve presunjenosti v belem, ki vzvalovi do zadnje meje in daljave ugasle ure. Enkratno se počutim na obali, kjer se odpira fatamorgana zgodovine onkraj, kraj plutonija gori na golici, vse do tesnobe in dresure. Herkulanski forum in teater, v vili grob in dno molka, kjer preži duh potopljenih ladij, je tvoje obledje, je jambor in oblak-zdrob. Korak je opotékav, ko se umika lačni vihar čez vrt in polje, ko žarči radij med zdravico in usodo množičnega krika. 6 2 Naj se napijem pomladi in umirajočih sonc, o, naj se napijem med vesoljskimi zvezdnimi poleti, da sem misel v živem srcu, Veselonc, revni robni križ na gori, med inženirji mezdnimi! Srce je blazno od vzcvetelih ran med dvoreznimi šili in šiframi, da pojem pesem, ampak ti si bonc, tolovaj lakaj, z navadami jezdnimi - učitelj ujme, guru ugaslo večnih sonc... V pomladni vihri je mladost znorela, znorela od gredic vigredi, je čas novega sveta, železo in kri na davnem pokopališču, bela cesta in planjava vedno zadnjih ugaskov z dna brušenega meseca, je sveta dežela angelov, ki se z nebes mečejo ob tla! 7 IDILA Zemlje ni več pod nogami, nihče več ne pluži, ne orje. Sonce nas zjutraj ne drami. Zoglenelo je morje. Živimo všvic med grobovi, utišani vsak zase, vsak s seboj. Zaprti med blodnimi domovi – vsak išče v smrtnovečni luči pokój. In ni več noči ne dneva. Daritev sahne med brati. Samo molk plahne, nično odmeva za zaprtimi vhodnimi vrati. Zemlje ni več, rodne grude – in ni več nobene vrnitve. Iz brezoblično ljudske sljude se pepelimo do potešitve. Vsak konec je zdaj nov začetek, ko zakinkamo med zasloni in vase zre slepi zadetek. Otrok se nad tipkovnico skloni. Mrzli ognji gorijo s slovničnimi skloni v prostorih. Ko samotne luči pogorijo, zajokamo v sanjah norih… - 8 ZBORNA PESEM V gručah in hordah se sladkajo s sovraštvom na visoki balkanski verandi - pajdaši mejaši s surovim prostaštvom, z znaki v zmenjeni bandi: čička tolpa etažnih lastnikov, o, renčijo, bevskljajo zmotno, v takem zboru domačinskih krvnikov kolnejo krvohlepno pohotno. Tu je mutasta gobezdačka, ta življenje kar grehotno zaničuje, tu je tuje sčefurjena žival krempljetačka, tu je gobec, ki vsevprek psuje, tu je stanovansjko ljudomrzna baraba, tu je narobesvetna žaltava prasica, tu je sčeperjeno umazana baba, ki moleduje in napihuje lica. In sodrgi se reče: soseska, se reče zbor etažnih lastnikov. A take žive grobove popleska kmalu sam upravnik – vladíka. Dika drhali, poden od podna, kako vsepočez godrnjajo, mrmrajo, kakor da je procesno kazensko sodna moč eksekutorjev dika pred prvo vajo! Slovence bi taki prostaki izgnali iz domovine in bele Ljubljane: lajajo, lajnajo zborne laži v drhali vse do sodne dvorane! 9 ISTRA IN KRAS - Osp, Šmarje, Koper, Sočerga, Planjava, Gabrovica - Apneno bele hiške, oj slovenska Istra, bistra reč, rečem, kamor do Ospa in Šmarja zrem, celo Koper omenim mimogrede, pivkam galebje, čutim čudeže človeške, mirno grem do Sočerge mejno, se drobim ko dobri kruh besede, fantazija me izsanja čez Planjavo, ko je podnebje geološko v prastarih dobah le podobno dnem hudournega hotenja, a trde kraške bede in govorici istrski, saj res, kako je bistra ječávo morska domovina, obalna luč! In vem, kako so rasle skale in brnistra pod Gabrovico, ljudem zapojem slovensko pesem, ljudem mrmram kot morje - in s kamnito ptico na široko poletim, se tja do črnokalskih borov pnem... 10 MAMA ISTRA Mama je Istra, ki išče preganjane trpine sončnega olja na bregu, strojnega olja za dober tek, oljčnega olja za maziljenje, bistra zlata pšenica, le beli kruh, je rdeči ruj, hej, rujno vino jezika v hiši, je kapelica in marelica, krilo rodu - naročje, naročje solin in solz! Mama je Istra, je lonec prednikov, mama je mineštra in tiha pesem potomcev, svetla luč čudežnih zvezdic ponoči, vijolični opojni večer terana... Mama je Istra, ljubezen moja, nikoli zlovešča mrščavica in fojba jalovih maternic, nikoli nora mora, bolečina zanikanja. Mama je istra, dobra oslica. 11 POT V NEMČIJO - Viljemu in Barbari devinsko - V tesnobi noč, v svetlobi svetla vila, In mehiške lobanje se lovijo, Lovijo se v peskovniku azila: Je še tišina, koder sni donijo? Erinije v slovenski dan ihtijo Med peno zêmlje, da usoda mila Hití, da žive se oči iskrijo – Enotnost se je v goli Nič razbila? In bolečina v grlu, o gangrena, Le angelsko zasanjana arena – In ribiči med sencami ječijo, Galebi plivkajo, še kri škropijo: Enotna res resnica je le ena, Resnica angelov, noči koprena! 12 BRIČKA Z nikomer več ne govorim, črke jo pobrišejo nekam čez bežigrajsko dvorno pozabljeno vojašnico k Plečniku, da zaihtim vase, se žrem do nemega pogleda vase, molim, da bi se uredilo, da ne bi rubežniki fotografirali stanovanja in da ne bi moral na šafot in na stafažo davkarije in okrožnega sodišča in koderkoli ponižan do nebes in utrujen od uradnih oseb, tukaj med ljudožersko balkanskimi sčefurjenimi tipi v knjižnici, jaz, Vladimir, s kijem Kijevski, da mečem poganske srebrnoglave bogce v Ljubljanico in Savo, sam na Špici, do Ruskega dvora se peljem s taksijem, naročim Jakobovo lestev, da bi se izsanjal vsaj med zvezdami, brička me pripelje spet do Bežigrada, se fotografiram, glej ptička, nečloveško trpim celo v Evropi, nikamor več se ne izselim, o besede se zgostijo v črno luknjo, o me posrkajo do niča, da prebivam v Bogu odrešen ončez, a tukaj zaskrbljen v majskem jutru, z vstavljanjem slik iz dokumenta, in ljubim življenje med šumenjem svetovnih računalnikov, dolgo nemím, ko kričim v sebi, od bolečine me boli srce: vidim, kar je spregledano, prezrto na meji odsotnosti in kaj drhtim od jutranje samote, v molitvi in miru, dvojnik zvezd in sonc, z dvojnkom kje drugačen Slovenec. 13 OLJKE Ali še drobno cvetijo med ptičjim petjem bele oljke, v miru in pod senco prerojenja cimiterija, sem ter tja med veselimi čebelami, v biti vejnatega, v dalj zazrtega življenja, da se lomi veja za čas veselega Vstajenja, enakonočje v suši z vedno novim razodetjem Favnovega popoldneva, da gorjupo med belimi gluhobami požene suho drevo čudež trpljenja? Hladnokrvne so sence, ko oljke pobiram in vem za moč balzama in poslednjega olja. Jokajo oljke v samotno jutro, o moja volja, ko se zlomim, rastoča mlada veja – in hiram lep na zmajevi črti morja, sam iz nekega okolja, mehak, ko govorico oslov in uro burje odstiram! 14 KAKO OHRANITI MIR Pa še da omenim našega vašega njihovega finančnega kmetijskega zunanjega notranjega itd. ministra, da bi bila voda vrela in brezhibno bistra! Ko je prišel v Slovenijo, bi se moral opravičiti v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, kadar so ljudje še bolj pritlikavi velikani! Ko je prišel v Slovenijo, je bila Ljubljana! In ker je izdal svoj narod, ga čaka še dolgo življenje med križi in težavami, torej med spomeniki in državami! ga čaka žena doma! On pa še vedno vztraja od kraja, on v azimutu, med potomci, da so se domobranci borili za boljšo Slovenijo - naši prvoborci! naši prvoborci! Ampak izbrali so slabo metodo, ker so preveč gledali skozi okna palač, in za to so odgovarjali: "Konec debate!" Ne jokaj, Slovenija! Po njegovem posmrtnem prihodu v Slovenijo pa so se prav začele debate med lutkami in strežaji, kdo je pokvarjen in kdo ne! Čista sramota, sprana dobrota! Samo eno mu lahko rečem: "Vojak revolucije, na levo krug, pa nazaj v Argentino! in v Partijo!" 15 PALČEK SKAKALČEK PO PARTIJSKI LINIJI Vsak domobranec, ki je branil dom in domovino, je za Bežigradom prisegel mumiji, tudi muftiju, in si ne zasluži nič drugega kot to, kar je tudi dobil zastonj na avtocesti, činč! Jaz osebno, reče palček na stopnici, če bi živel v tistem času in bi mi okupator gnjavator ubil stekleno šipo ali vazo! Joooj! da bi v Vrbi na Gorenjskem ožjega družinskega člana, da bi ga zjedal v igri črnega ali belega dima! a bi ga? a bi ga? púci ga! Palček bi z veseljem ubijal vse, vse muhe, ki so z okupatorjem sodelovale, pa ne bi rabil nobenih ukazov z vrha Triglava! Šus! Mislim pa, da je z vsakim rabljem enako, odkar Jugoslavije ni več na popacanem zemljevidu! Po mojem mu žal nikoli v življenju ne bo, če je razlil kemikalije in oslepil tisočere - za eno oko! Če je ubil kakega "sovražnika" - deklamatorja, stražnika, kako naj ohrani mirne živce? Gre na pivce, gre na pivce! 16 LJUBLJANA BRBOTA OD BESED NAIVCEV Starček bo zdaj odgovarjal, ko hrope in sope slutenjsko vnazaj, da vstajajo mrtvaki z masovnih grobišč, zombiji zemlje slovenske, moški, otroci in ženske! In kar je pred več kot 50 leti naredil, niso bili samo narejeni otroci, nak, so tudi zapestja, revolucionarno dvignjena v ugriz smrti: smrt komunizmu - svoboda ljudstvu! In sfinga na vratih ni več udbovska, zato ker se je zdaj pač oblast menjala, ki gleda na preteklost bolj z domobranske strani in čez Alpe. Po vsaki vojni poraženec vrtinči svojo suho skorjico kruha, namazano z lepimi spomini in izgubljenimi fotkami. To je bilo od prazgodovine naprej, ko so ščurki lezli v usta in je zobna sklenina pobledela od zavisti, med sencami! Zdaj bi pa radi to spremenili. To. Po drugi strani pa, tam na oni strani vsak, ki izkorišča sovražnika, dela pi pi čez noč herojev in masovnih pobojev! Si videl, si za sedmimi gorami, ki je ubijal Slovence in nam ukradel zemljo domačo, slano od pi pi, pognojeno z belimi belimi kostmi! za svoje politične venčke in spletke, za svoje igrive idejne cvetke, da bi bil rad na oblasti, da bi bil v najvišji državni časti!? 17 Za koga, za Bóga nisi Slovenec, ko pleteš za spomin sladko svetli venec?! 18 IGLA Igla že dolgo ni več šivanka, je iglu v ljubljanski Sibiriji, kjer se mastijo s partizanskim golažem nečedne frajlice in jedo margarinski namaz petra, medtem ko vskoči prababica iz oefovskih čevapčičev - tu pošteni slovenski ljudje živijo! tu je nedopovedljivi okras in kvekerska žabica, regljava ogabica! Igla za narodne heroje na horsu - in za nove poboje, da svetlo motnih oči prihajajo mladci in mladenke v slovensko kri! 19 RENESANSA 2005 Cvetoče Firence so se spečale z rokami, zgodovina je samo še kopija dokumentov! Slovence gledam med porokami in nagrobnimi kamni firmamentov. Komentar je nov in star: Krut je čas, puščava pisave, o teh Italijanih pa boljše, Lolita, da ne začnem govoriti z glave: ker je Roma locuta - causa finita! Ker so začeli s sovražniki zmeraj, zmeraj končali kot zmagovalci: v pitijskem izreku! Nova razkritja o povojnih pobojih med bedži angleškimi! In italijansko? Renesančno? Z jezdnimi papeži? To je izgubljena renesansa v Sloveniji in triglavsko! Je spiritistična seansa teozofov, bahajev, mormonov... skavtsko! S skavtskim pozdravom! Bodi pripravljen! BP! 20 VOJNA Vojno so zakuhali v svinjski krvi, pomešani s človeško, da se je iz zlatega jajca izvalila bomba v Hirošimi... Zato so slovenski gozdovi polni grobov in lepih jurčkov. Zato so begunci z vitrihom odprli Vetrinj vseh štirih vetrov. Barve so se posušile na mestnih ulicah in na ustnicah našminkanih kurbic, ki so se splesale ob partizanski harmoniki ali v plavogardni harmoniji z belo gardo: sonce je moralo ponikniti za vsaj štiri leta za boljše pokojnine. Prvoborci so ostareli med divani in porcelanskimi ročkami nad straniščnimi školjkami v meščanskih stanovanjih: vzeli so si cigaretni papir in so pisali svoje svetopisemske parole izmišljenih razrednih bojev in strojev. Vojna je puščava, jalova maternica obrabljenih nagrobnih kamnov in komaj lesenih križev. Svinjska kri se zlije v kamnita korita sredi gmajne, človeška kri se zlije v strelske jarke... Vojna - sovražnica mater, trmasto molčeča ob krivici in s podtaknjenimi sinovi tujih domovin! Žito se je sesulo v rdeče sipine puščav. Materino mleko v prahu se je skisalo v nasmeh mrličev. Človeško življenje - kaj več kot posekani gozd v vojni, kaj več kot požgani dom ubitega jezika? Samo vzdih in beg nekam čez mejo, čez morje po vojni: ko je domovina samo še temna lisa in ožigosan pečat. 21 CHARLES&CAMILLA V živo iz W&dsorja, Združeno kral=stvo Pr&c Charles, ki = bil še včeraj na pogrebu papeža Janeza Pavla II., se danes ženi s Camillo. Spet svetovni dogodek. Plemstvo. Royal Navy & zračne sile vojaštva so tudi navzoče. Gost= prihajajo… v cerkev. Ura = 13:57:46h… In že govorijo, da = =zdec pr&c Charles že zato – okol=varstvenik. Od bulvarskega tiska do plemiškega pritiska. Pr&cesa Welška, vojvod&ja… Camilla v belem, pr&c Charles v fraku. Vozita se v črnem rollce roycu… Ljud= vznemir=no srečno vzklikajo… 22 VRT V CVETJU Magnolija v vrtu cvetočem, magnolija mladosti! Iskat izvire Guadalquivira, da opereš goloto najbolj votle biti v snu, ki se osiplje življenje: in te odkupim za sanje svilnate na trgu sužnjev - v času, z vetrovi uročenem. Ponudbe sprejete, zavrnjene prošnje, ko so se razcvetele magnolije v pomlad, da te dohitevajo moji objemi, in je cena ljubezni nična - in veliko hrepenenje čaka pred pragom, da planejo tvoje bose stopinje k meni, ko se razgori sveča v bolečini in se razbije vaza prvi magnolij in je v mojem moškem srdu srce kakor pohojeni cvet magnolije in je posušeni cvet magnolije samo še daljni spomin. Magnolija v vrtu cvetočem, magnolija mladosti! 23 TISOČ ROK Kaj bi bil svet brez oči in rok, kako bi dojenci dojili mleko matere svoje? Kako bi bil človek studenec za žejo drugega sočloveka? Sipine spominov na obzorju vračajo tisočero rok in oči svojim osebnim imenom in ledenim bitjem poganskih bogov. Gluha je neskončna tema, ki nobenega obzorja ne zarje ne pozna… vpitje je brez haska rodovno, pod rokami se ne oblikuje nič več. Grobovi se krohotajo v razpenjenem mrazu še bolj zledenele krvi in moje oči so polne groze zaradi tisočerih rok, ki jih več ni. 24 ZGODOVINSKI SPOMIN Spomni se poteptane zemlje in žitnega klasja, ko ni bilo za kruh in mleko, ampak kvečjemu za Partijo in šnops in pištolo: zavpili so zverinski gobci nad nas in so se penili krvavo - da je nebo pordelo od sramu in krvi v slovesnih besedicah izigranih znamenj, da so besede bile izgovor za nov zločin in pasjo mrcinasto usodo, v zaplankanih hlevih in na visokih uradih: narod slovesno slovensko joka na vesoljnem grobu odpadništva, na odpadu starega železja in papirjev, vseh osebnih dokumentov pobitih itd. 25 NEMI SOJ Je nemi soj, ki zakrije se s senco v zakrčenem óbčestvu sanj, je prevpiti uboj, ki preganja vseeno dediščino mrtvo hlepečih spoznanj. V puščavi hlepimo za vsako dobro senco, ko je hlad mrtvih tudi mrzlo morje noči, čez peščenine brez sledu močni gremo – in nas vrnjenih kmalu več ni. Komaj kaj vredni smo sredi zgubljenih brezsenčnih neuslišano gluhih reči: usoda je strašna, obleka je prašna, ko sprhni tudi z naših živih kosti! Nemi soj davno rajske lune v nočeh brez spanja skozi čelo gori: divja ptica onemele tišine poje sredi zgodovine in molči. 26 IZ SRCA Tiha ura, skrivna godba je nocoj, niha v srcu, se svetlika sredi trav, ko se lomi kruh ves bledi, samosvoj - a mladika raste sredi starih glav. Duh kraljevski z mano, senčno večno tvoj je zabrisani, prepisani pojav, duh, ki hoče vse nemudoma takoj, spremlja me čez čarni žarni ples krvav. Tiha ura, skrivna godba je nocoj, ko sem z bitjo uglašen in sveže zdrav - pojem spev in pijem pesem, moč-napoj kot otrok nebeški, zemeljsko zvedav! 27 ČRIČKOVA PESEM O čriček, kje neki se skrivaš med morjem in nebom, med jadri in galebi, za obzorjem - med sparjenim soncem in mojimi stopinjami, med daljnimi ozvezdji in sinjino, na obpotnem kamnju – pod davnino? Diši bazilika, diši origano, dišijo sidra in boki ladij, iz daljav priplulih, slano diši koža in morski ježki, dišijo čarobne plime in oseke, ti pa se oglašaš na brežini pod večer – o črne obleke! Čriček, zvečer ko pribrnijo komarji, ko grejo kačji pastirji spat med trstičje, še v zarji, ko črni gož smukne nekam v zdravilstvo, ko je plivkanje čez sipine, val čez val, se oglašaš čričkasto in popravljaš morski orkester – izza skal. Kaj čirikaš, čriček, katerih dni se spominjaš, iz dni, kateri svetilnik se odpre v tvojem čri čri, čri čri, o katero morje se znoči, da so zvezde svetlejše, zvezde v tvojem glasu, čriček, ki se v noč potuhnejo, o, še ladje in čolni ti takrat prisluhnejo! Moja večerna pot gre naprej, vije se po tvojih čirikastih valovanjih, do oljčnih vej, zdrzne se v tvoji oglašujoči nenadnosti, in kamenje prepeva s tvojim glasom, čriček, tvoje kamenje, tvoji šopi bodik in trave, čriček! 28 NADREALISTIČNI ČRIČEK - med sparjenim soncem in mojimi stopinjami, diši koža in morski ježki, ko črni gož smukne nekam v zdravilstvo, o katero morje se znoči, da so zvezde svetlejše, zdrzne se v tvoji oglašujoči nenadnosti - in med dišečimi robinijami dnevi so v marinah in nokturnu težki, ko tiktaka voda v žensko šiviljstvo - so rože na morskem bregu milejše v srebrni čričkasto mesečni skladnosti. 29 SPLETNIKI ZAČETNIKI za četniki ...cesar in sfinga, kaj pa je tebe treba bilo, žogica marogica, temperatura na senceh? saj so drevesa manj zamerljiva od obešencev! pisal bom vse, kar bom pisal na toboganu Ilirije oživljene, kar bom hotel med žabico in kravlom, z vsakim zamahom - tudi o zamegljenosti uma, Kant! Descartes, sprašuješ me, dvomiš, kdo sem. dal ti bom nekakšno masko za pašo svetih krav in božjih ovac! dal ti bom emigracijo, priložnost, da me spoznaš - če komuniciraš z menoj, veš, kakšen genij je Gajšek, v vstalem vesolju, ko ne moreš izriniti Ljubljane, Maribora, Kopra, Novega mesta, ne moreš izriniti Kranja, Murske Sobote, Slovenj Gradca, ne moreš izriniti Kočevja, Črnomlja, Postojne niti iz Avstrije, iz Italije, Nemčije! skušaj biti spoštljivejša, odeja v spalnici uradnih oseb, vsaj tako, kot so učili v socializmu, ko je bil v ospredje pod razporkom postavljen človek - namesto črke! 30 PLAZ NA UKAZ temu se je res strgalo... novo cesarsko oblačilo, ko se je spodaj belílo ničkoliko slovenski kosti! naj pobijavce plenta bes! da bi se jim jezik skisal! da bi imeli vsi krog vratov obešene bohinjske kravje zvonce! sandokan je že prav napisal, da vstajajo angeli z nebes in objokujejo sonce! zato me Slovenci tako strašno potrebujejo in me med zvezde kujejo! 31 1 Koliko tablokiranih, koliko zafrustriranih oseb bi šlo na tvoj pogreb? Še psa ne bi bilo! A tako, a tako? Živega tukaj v grob dadó! 32 2 Bilo bi med barabami zabavno, ko ne bi crkavali tako neslavno na spletnih forumih kot davi davno... 33 3 A je huligan čvekač kako pogumen? - Seveda je: zanj vsak je že vnaprej neumen! 34 4 A komu to koristi? Slovenci, res smo čisti: oglodali smo se čez kost in do obisti iz gole čistopasemske zavisti! A komu to koristi? 35 5 Tako dolgo ste s svobodo preigravali, da ste se v svobodi najnevarneje uspavali. In zdaj svobodno sami zase spite in v svojih pujsarijah ždite. In ko se zbudite? Kam iz hlevske svinjarije skrite? Kam boste neki odtavali? 36 DAJ DAR, JA EROS ESHATOS Ljuba preljuba nadvse ljubljena zljubljena najbolj ljuba in ljubša in vse ljubkejša Darja, prav nocoj sem sanjaril, kaj vse si menda počela z mano kot kakšna medicinka, ki preiskuje vse do notranjih organov in čez, tja v transcendenco, v veliki beli noči, kot pod odejo iz belih marjetic, skoro prezrcaljena plašno, a v/ dano z različnimi slišnimi vrtnicami migljavih vrtincev, kaj bi se gnal, do neprištevnosti in da se spravim med valovanje zvezd, Darja Dar ja utonem v rjuhah in vzbočeno kakorkoli pod tvojim brstičnim popkom ali kje, milo umit, milo v tebi do konca, da me začutiš še med koleni, ampak potem grem potiho po prstih ali kako, in sem se iztočil kot v kakšni krvodajalski akciji, s tabo, Darja, za vrati povrnjena v sen, vzdolž posteljnih robov in onkraj obokov, viseč še nad tvojo glavo, Darja, ampak ne me seštevat z bivšim predsednikom in drugimi starčki, 37 ki so se zaklenili v obleke, da ne morejo ven... Darja, še je čas, da v sanjah kot sviloprejkasto zlezem globlje vate, da zavesiš okna z zavesami in se ne vidi, kako se dela - saj veš, kaj... daj, Darja, daj dar, ja, 38 TV MAN tv-man tv-manija tv-ropotija tv-iz dneva v dan od jutra do večera tv-zaklan tv-manični in histerični sopran tv-izdan prodan neubran tv-denar reklamno s spoti opran vse tv-postaje in kanali ko je ekran večno prižgan in je glas voditeljic pretkan vse tv-postaje in kanali ko je ekran tv-denar reklamno s spoti opran tv-izdan prodan neubran tv-manični in histerični sopran od jutra do večera tv-zaklan tv-iz dneva v dan tv-ropotija tv-magija tv-manija tv-man zaspan Pan... 39 FEMINIZACIJA ali je politika orbi et urbi res podobna zadnji splesani kurbi? eskortne redkosortne vse čiste in zgledne čeprav skrajno tudi nečedne dobesedne poredne spremljevalke političnih prvakov ljubice močnih čudakov gospodinje z gospodinjskimi stroji možne ljubice in kondomski ovoji pridne delavke v tujini rojevalke - matice v domovini mame iz dramatične omame šefice kanclistke brezobzirne tovaršice kot nekdaj partijske prasice karieristke nadute in krute postmoderne dohtarce vraževerne zahrbtno kdaj maščevalne izza blagajne in prodajalne lažnive in nikoli krive čvekačke mokrodlačke in naposled same damice in dame rompompom kot prej poslej 40 vladimir gajšek, intely way intely.com slovensko nazarensko za vsako žensko pred vsako žensko pod vsako žensko nad vsako žensko 41 SOZVOČJA NE SREČE 1 O vrba ti žalujka svinjska krača kjer v hiši se s kolinami obeta nov venec nam klobas in še iz spleta cedi se vranica do odbijača ne vedel bi kako živi palača vseh kurbic splésanih da marioneta odeta v svilni kras je vsa napeta igrača notranjih organov plača s prasico bi zaklano in vročico za vsoto ki je nima brez preudarka še nor bankir bi kri zajel si z žlico mi smo koledniki in stara marka za šnopsek silni za srce žganjíco bi klali kleli sebe zgod klošarka 42 2 Zarotnik likvidator gre v goščavo Srce je tanka nit in do naslade se v klobčič štrena in se v znak prikrade Le vosovec ubija za zabavo ko žrtev pelje s sabo skozi travo in ščavje brez besede rože mlade in tigrasto smeji se v srh baklade na stezi sproži strel skoz strah jezávo ob kretnji zadnji je drhtljaj in tnalo domače v luči lákotno v zaroti splaši kosti in ptice godrnjalo na poti v gnus in stud v ognjeni zmoti se likvidatorju bo kdaj sanjalo kako v temo letijo angeli nasproti 43 3 Hrast ki vihar ga izseje v badminton naenkrat v rešnji in požrešni poti iz Kibucije grmi čez moč in grmje primadon slovensko ugasle prostitucije Bom bomba bombardon bom bataljon kokon v zapredku revolucije oh mujezinov bolj paradni slon sred populacije ter vštevši vse polucije Oj bridka bitka sredi vonjev zvon tak prepovedan kot v trohljivosti prekucije čežana flavza pavza prvi jasni ton o pentagram ran do podna resolucije 44 4 Komur je živalca dar bila košuta kdor je prišel pod jez h krojaču le za mero ko bi imel stotero žensk zgubljeno vero ne spravi v spravo skrbnega skorbuta Kdor hodi na hoduljah da je kruta nadloga borcev udbomafije jezero krvi s podganjo trotamorno še s sekiro udarja v kri ter v fine žile buta vsenaokrog je partizanska jeba obzir in mir okoli vsake javne hiše kjer se zgodi pred čankarjem potreba kjer aids povabljence v norost prebriše da v flašah v hlamudračah žge pozeba s pogreba narodnih herojev za prgišče 45 5 Življenje leča glas v nji lákotno se grudi skrbi je polna zvezda zvesta avtocesta obupni karambol pokol incesta da v ustih pesem lučna se utrudi na modih ženska se predolgo mi ne mudi zavest je ključ je znamenje Avesta da zaboli sred lizanja siesta da se v verigi loterije snežec čudi tje kaj boš ko ti rokca ženska tjakaj seže tje kaj boš heroinsko še v omami da preganjavica te s svežo lečo veže in ve že vsak v pohabljeni osami da rokca tudi trudni ud odreže da se nikoli v čudi ne predrami 46 PRASICA NE KRULINCA NIČ VEČ pujsa gnusna, čudna neokusna, cinkasto njeno enkratno gluho mednožje je revna cerkev hudičeve vojske, kelih črnomašni brez dna, ena sama črna luknja brezupna, vrt rajskih izgnancev, razrezano svinjsko srce, eno sámo razplatêno – v ∞ vrnjeno darovalcu organov, robotinji scotani, taki kurbi nepobotani, ki se ji NIČ ne dá: ena sama črna luknja brezupna, njeno mednožje je kelih brez dna, o, prasica ne krulinca nič več… nič več kakor pogreb Boga, o tretji dan od mrtvih vstalega – čeprav frfotajo mrtve zvezde fakirsko, oštirsko žolnirsko, netopirsko kurbirsko – v eno noč, v eno samo noč… 47 ROYAL W&DSOR Pred poroko, po poroki… čas zavozlanih rok! Ženski klobuk = senčilo svetilke glava = žarnica v kral=vski ženski pričeski & šaljivost = karizma tv kamere so skrite povsod na cestah & spredaj po street v milnici operet na kaseti da se penijo žrebci kar se pokaže z obeh strani ne/ vidno kot vžigalnik velikobritanskih zvezd Your Hignesess ljud= so ikone kar so vzeli po ločitvi lady Diani kako bomo naslovili v Evropi odkljukano visokost po protokolu prva = kraljica druga = Camilla obe ostarita & garderoba kaj počne absolutno pozne= pridejo Pr&c Charles = estet & ljubitelj umetnosti itd. rog se oglaša nek= žametno v ozadju kaj bomo pozajtrkovali na kral=vskem skupnem zajtrku v krogu neveste & žen&a slavl=nci v w&dsorski katedrali eno šolsko uro ne hodijo se gibajo lepa = glasba takmašna med novim & starim spremen=na močne= vsi zadovoljni oboki so posvečeni oddelkom bož= službe ko pride škof cunterbyrrjski & gledališki igralec bo deklamiral perspektiva = v leposlovju v kapeli središčni prostor kral=vske hiše kapela & vsi so lepo oblečeni & dobro obuti v veri da ne bi bila Camilla kraljica pravijo & se = splačalo pravijo politične stranke iz zagrobnih katakomb zleva & zdesna kral=vska poroka kot pod skand&avskim nebom 48 angleške manire angleški humor zastave dva Indijca že sedita na svojih sedežih & kaj = bilo v &signijah iz 1. svetovne vojne roule Britannia & kraljica se bo pokazala med blagoslovom Charles&Camilla sta v plemiškodvornem slavju o skrbno ljudstvo monarhija skrbi za bodočnost mimohodov lutkovno gledališče pravljica kaj kdo nosi na sebi nekaj »ekstravagantnega« videz barvice bonbonov & smok&g & frak dress man še pred večerjo bodo žoge & cil&dri nad angleško travo prijateljski zunaj kraljica ve kaj = slišala čričke & svetovalni prag med pr&cesami & strahom geniji beli robci & zlate kravate queen mom k= uredila pr&cu Charlesu stanovan= da bo Camilla še kaj uredila v svaštvu ljubl=ni vnuk v kral=vski hiši pridobi & šejki 49 2 Luxury club v 10ih letih se vse se spremeni pr&cesa wellška & presežek avtobusa sivi telovniki otroč= bradati sivko lastni biograf haute couture & prijatelji skupaj v srcu gavtrože brat= & sestre Hallo neslišno nasmejano & Elton John pred kamen=m modro & belo v korakih kaj = res med škotskim krilom & močjo odraslosti retrospektivne fotografi= sreča v zaročnem medu ponos = študijski & daleč prihajajo & odhajajo z letališč ameriški turisti & v kapeli = plemstvo živo protokolarno kar = bilo bo Anglija ko zmigne z rameni začudeno v družbenih krogih kaj odloča Camilla grbi rezidence & čudovito dovršena raja na parkiriščih kot izkustvo v empiriji dame v rožnati se vidi oksfordsko & osebni tajnik scenarij napisan z no=vim peresom klobučarji so nad lasuljarji & kravataricami lahko bi napravili bol= kot važen del garderobe v zgodov&i v zakladu več&e v zakladu ženstva & draguljarstva kaj storiti Charles&Camilla prihajata bogato kral=vsko bodočnost = neodgovorna v tihoti boljše polovice v garderobi = style izvorno kot iz Manchestra močne= kot bi bil zadnji primer v rapsody & blue modne barve = nebo = fenomen časopisno kar = bilo davno = bilo doživeto v kameri po levi se vozijo & vzklikajo ohromeli glušci dobrodelna dejavnost = za/ upan= organiziranih umetnikov zategadelj opravljivke na koncu se mnoga leta zmigajo dopovedano z užitkom šola za dobroto veliko = omike & olike v osteoporozi dal= razumljivo razum eksotični proti/ strupi v nekih daljnih drugih deželah dobre vesti niso nikakršne vesti gospoda moja 50 3 Lista povabl=ncev = eklekticizem klasični look angleške lady = klobuk & dekolte kar predstavljaj si kdo = soprog & kdo = v dvo= premierm&ister & n=gova žena sta tudi tukaj vse = dobro niče nima handyja & ne digitalca dvorni fotografi bodo posneli vso veliko pomembnost angleška trava ob strani ima trden pomladni značaj tako rekoč sem&tja še včeraj na papeževem pogrebu kronana glava Camill& prvi mož = poročen drugič igrci glasbeniki kdo kaj dela v mešanici belih stolov kraljica = pragmatična pozitivno v tem = prednost & = aranžirano dežela ne bo lačna ver=mi 3X ločeni & 4= otroci & kdo = očka vse se zaobrne v fraku v telovniku v dekolteju poljubček da poskoči gentleman 4 so procesi= na tej svatbi kral=vski Pr&cese & pr&ci z otroki & najmlajši & vsaka s svojim možem 25 članov vse kral=vske druž&e vojvode itd. & visoka duhovšč&a norveški kral=vski par & nekdanji grški kralj visoko plemstvo ki ne vlada več razen v Saudski Arabiji brez državnih strani protokol = resna reč ko vstopajo prisedniki takmašno v visokih krogih hčera & črnozjoma služba božja & ceremonija tukaj smo na terenu w&dsorskega dvora vloženi načelno v sami cerkvi dokler živimo živi & smo gost= vsak s svojo ženo nekdanji & sedanji vsak s svojo tajkmašno vlogo v Veliki britaniji služna pomoč pr&c glasba starih časov west door reprezentative nova snaha kraljica se pripel= v dolgem črnem rollce roycu organistu = ime George sopranistka = peterburška vsi vstanejo ko pride kraljica Elizabeta z možem Ed&burškim 51 Händel Bach Grieg Davis & fanfare za to poročno slav= ko sede kral=vi par sede cerkev skupaj bodo stali v procesiji vstopajo člani samotni & zvezani z gavtrožami nevestica ima pomladno rumeni šopek ko vstopita Charles&Camilla v cerkev adaggio = vstopni spev vlečka nevestica vzela se bosta Charles&Camilla bosta podpisala orgle Bog ki mu zaupamo sveto od svetega m&istranti & duhovniki gredo darovanjsko s križem Charles&Camilla sta stopila pred oltar slavnost obreda poročno & v milosti krščanskega živl=nja & v popolni tiš&i Bog = ljubezen o ljubi Bog nobene skrivnosti ni v srcu le Kristus = Gospod amen Vsemogočni Bog Stvarnik vsega od časa do časa v dejanjih da ne bo kesanja usmil=ni Gospod da služimo v slavo Tvo=ga imena Amen Jezus Kristus Hallo utrdi oba v dobroti naj se božja ljubezen nadalju= v svetu brezkončnem Amen & Raz 21 1-7 & pravoslavna rušč&a S&a Bož=ga pracerkveno Odrešen= živih & mrtvih spokojno da so oboki izpovedu=mo krščansko vero v času Vsta=nja mrtvih & živih ko duše pojo v zobru Charles&Camilla da sta skupaj v dobrem & slabem V zdravju & bolezni dokler boš živel Tako z Božjo voljo & si data poročni prstan v brezkončni ljubezni pred Bogom ki naj v prihodnjih letih Nebeški Oče v volji & miru z Gospodom Jezusom Kristusom naj luč razsvetlju= srca zapo=jo skupaj Live divine or love kakor v knjižnici pobožno domače med orglanjem oženjeno oda Williama W&dswortha Ankundigung der Unsterblichkeit v tiš&i ko potujemo z otroki o kantata Johanna Sebastiana Bacha piski David Connor moli za mladoporočenca v usmiljenju Ljubezen radost & mir zvestoba v zvezi tega sveta da bi našli večno življenje v tebi v imenu Jezusa Kristusa Oče naš zmolimo vsi Price my soul Prince of haven Vsi pokleknemo za blagoslov nadškofa & God save queen 52 IN GOD WE TRUST… OPOMBARSKA Novo nebo & nova zemlja odkar ni več pomladi v očeh, = slepota upognjena v noč brez slasti & glava malika se razpre, se raz/ lušči, da možgani padejo v sveži zrak & 21 1 Nato sem videl novo nebo & novo zemljo. Kajti prvo nebo & prva zemlja sta izg&ila & morja ni bilo več. [reference: 3,12; 20,11; Iz 65,17; 66,22; Mt 19,28; 2 Kor 5,17; 2 Pt 3,13]; [Opombe: & morja: v starih vzhodnjaških mitih o nastanku sveta = mor= ime prvotnega kaosa; gl. op. k Mt 14,25.] tla iz oči, tla iz safirjev, ustnice iz rubinov vkovane v tla, zidovi iz diamantnega snega vse/ na/ okoli kakor svetost! 2 Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko = prihajal z neba od Boga, pripravl=n kakor nevesta, ki se = ozaljšala za svo=ga žen&a. [reference: 3,12; Iz 52,1; 61,10; Gal 4,26; Heb 11,10.16; 12,22]; [Opombe: novi Jeruzalem tj. poveličano Cerkev, ki = obenem izpolnitev starozaveznih obljub Izraelu: »Jeruzalem prihaja z nebes & premošča neizmerno razdaljo med zgoraj & spodaj« (H. Ritt). - žen&a db. moža; gl. op. k 19,7.] Nemo odmevajo skale med grmenjem & bliski, ko žival poklekne za zakol - 3 In zaslišal sem močen glas, ki = prišel od prestola & rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo n=gova ljudstva & Bog sam bo z njimi, njihov Bog. [reference: 7,15; 3 Mz 26,11-12; Iz 8,8; Ezk 37,27; 2 Kor 6,16]; [Opombe: prebivališče db. šotor; gl. op. k 2 Mkb 14,35. - n=gova ljudstva različica n=govo ljudstvo. - Bog sam bo z njimi: ta stavek sloni na hebr. nazivu Emanuel ‘Bog z nami’ & ga poglablja v smislu nauka o Cerkvi; gl. op. & reference k Mt 1,23. - njihov Bog: mnoge besedilne priče besedi izpuščajo.] 53 Krokodilove solze med jutrom, jurto & nočjo slepih peg, da bi bila smrt manj pantakan za dober dan 4 In obrisal bo vse solze z njihovih oči & smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja & boleč&e ne bo več. Kajti prejšn= = m&ilo.« [reference: 7,17; Iz 25,8; 35,10; 65,19]; [Opombe: Kajti: mnogo rokopisov besedo izpušča.] Vsak stol koderkoli = stol čigarkoli določen kot Platon mizar 5 Tisti, ki = sedel na prestolu, pa = rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel = tudi: »Zapiši, kajti te besede so zanesljive & resnične!« [reference: 4,2+; Iz 43,19; Dan 8,26; 2 Kor 5,17] Krivoprisežniki so momljali v sobi & socialne delavke so morale umakniti svoje laži & papir vse prenese, razen sebe 6 Nato mi = rekel: »Zgodile so se! Jaz sem Alfa & Omega, začetek & konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode. [reference: 1,8; 2,8; 7,17; Iz 55,1; Jer 2,13; Jn 4,10.14; 7,37-38]; [Opombe: Alfa & Omega gl. op. k 1,8.] Prišel = čas za izgon iz raja, ko = eksekutor, angel smrti z mečem pokazal smer in = zapiskalo in brez/dom= = za/ molčalo stopinje obutih nog kamorkoli smo bili iz/ gnani v smeri kamorkoli brez neba nad nami 7 Kdor bo zmagal, bo to podedoval & jaz bom n=mu Bog, on pa meni s&. [reference: 2 Sam 7,14; Ps 89,27-28] 54 VLADIMIR GAJŠEK MESTO BREZ SANJ 1. izdaja, 2009 založila in izdala Intelyway webmedia za založbo Vladimir Gajšek uredil Vladimir Gajšek jezikovni pregled Vid in Vladimir Gajšek opremil in tehnično uredil Vid Gajšek ilustrator Vid Gajšek © Intelyway webmedia, 2009, Ljubljana E vladimir.gajsek@intelyway.com E vid.gajsek@intelyway.com