Ki H OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno Din 20. posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Po natis ki dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XVI. letnik. V LJUBLJANI, dne 23. junija 1933. Štev. 14. Vprašanje okrožnih odborov Kar nam primanjkuje prostora in ker se nočemo obširno baviti z nestvarnim in demaiffoškiim člankom Pičmanovega iiista »Obrtnika« v' zadnji številki, se hočemo omejiti za enlkrat samo na nekaj ugotovitev: Neznani ^sotinud/nik« Pičimanovega lista odklanja na eni strani Okrožne odbore, ki so sedaj samo 4, na drugi strani pa v isti sapi zahteva, da jih naj bo kar 15, in to vsaj 15. Res je, da je treba Okrožne odbore vzdrževati in da so danes doklade že itak težke in občutne, a ako bi imeli 15 Okrožnih odborov bi bilo še več stroškov in še več bremen. Aiko hoče namreč pisec v PiiSmanovem listu imeti vsaj 15 oikroižinih odborov, potem je jasno, da hoče iimati v vsakem srezu eno združenije, kar jo tudi razvidno iz njegovega članka. Na ta način hoče on, da bi bilo v Ljubljani samo eno kolietkitivima združenje, torej, da bi se morale ukiniti vse obstoječe strokovne zadruge tako v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu in da b.i v vsakem srezu, tako v radovljiškem, kranjskemu, kamim iiškarn, movomešlkem, ljutomerskem^ torej v viseh srezih sploh smelo biti samo eno združenje. To se pravi, da bi naše sitirokovme organiza-olde, ki so bile s težavo zgrajene, morale izginiti s sveta in bita nadomeščene z ogromnimi kolektivnimi z/druženji. Da bi poteim ti mnogobrojni Okrožni odlboiri v okviru velikanskih kolektivnih združenj povzročili še večje izdatke, je za vsakega, ki ne uganja demagogije, jasno, kajti pisarna za združenje in Okrožni odbor se nikakor ne bi mogla voditi z eno in isto pisarniško močjo, kajti eno združenje bi potem štelo par tisoč obrtnikov. Zaradi oddaljenosti obrtnikov od sedeža tako združenja koit Okrožnega odbora bi biilo poslovanje še bolj otežkoče-no. Po naukih Pičmanovega lista bi se potem morale na vsak način ukiniti zadruge na sedežu sodnih okrajev sploh, in bi kolektivna združenja obstojala samo za cel srez. Še enkrat poudarjeno, se to pravi uničenje naše lepo razvite obrtniške organizacije, kajti od danes obstoječih 167 prisilnih organizacij bi padli na nekaj kolektivnih združenj. Zaradi tega ie baš uredba a okrožnih odborih upoštevala dejstvo, da so v Sloveniji zadruge razvite in minogoštevilnejše, pa je torej 'omogočila, da se bkrožlnl odbori v Sloveniji osnujejo tako, da se že ustanovljene zadruge, torej pridobljene dobrine našega obrtniškega razvoja, ohranijo. Organizacija Okrožnih ' odborov se je torej izvedla popolnoma v smislu uredbe o okrožnih odborih. Kar se pa tiče imenovanja članov v Okrožni odbor, pa je treba resnici na ljubo povedati, da ni samo ljubljanska Zbornica imenovala člane v Okrožne odbore, ampak da jih je imenovala ravno tako tudi beograjska obrtna zbornica in rav.no tako tudi druge Zbornice, kjer imajo že okrožne odbore, in je to čisto v smislu omenjene uredbe. Pič-manov list se je zopet pokazal neobjektivnega in je gotovo, da to namenoma dela, kar dokazuje tudi njegovo dvojno merilo. Njemu je dobro znano, da je v Sloveniji, torej na področju ljubljanske skupne zbornice 167 združenj, od katerih je večina strokovnih, med tem ko je na področju zagrebške obrtne zbornice vsega 54 združenj, od katerih je 52 kolektivnih, a na področju beograjske ločene obrtne zbornice, ki je trikrat večje od našega slovenskega, p.a je vsega samo 87 kolektivnih združenj. Tu so torej popolnoma različne prilike in razmere in je jasno, da se z istim merilom tukaj ne sme meriti, ampak je treba upoštevati prilike take kot so. Te objektivnosti pa Pičmianov list ne spravi 'skupaj, ampak venomer trdi, da je črno. kar je belo, vse kar napravi1 kdo. ki. ni njegovega mišljenja. Lepi uspehi naših fotografov Velesejmska razstava j« dokazala, da fotografija že davno ni več slučajni pogo-dek aparata, nego fotografova umetnost V enem najlepših samostoječih paviljonov, v paviljonu zavoda za pospeševanje obrta zbornice TOI, so na zadnjem velesejmu razstavili svoja dela številni fotografi iz vseh naših krajev, pa je posebno razveseljivo dejstvo, da so tali udeleženi tudi fotografij iz manjših in manj pomembnih mest, kjer ljudje še danes smatrajo delo fotografa kot nekaj manj vrednega, ne pa umetniškega. Na razstavi portretnih fotografov (morda naziv ni bil ravno popolnoma posrečen) je razstavilo lepo število naših poklicnih fotografov. Nastopili so sedaj prav za prav prvič, dočim so amaterji doslej razstavljali že večkrat s prav lepimi uspehi. Ugotoviti pa moramo pred vsem, da je bila ta razstava poklicnih fotografov docela drugačna od one amaterskih, tako po svoji vrednosti, kakor tudi po razstavljenih motivih, pa smo dobili s tem nekaj novega, nevsakdanjega, kar bi želeli še večkrat videti in v še pestrejšem pregledu. Razstave so se udeležili gg. jug Franc iz Kranja z lepim, ženskim portretom, Pavlovčič Jakob iz Brezovice z ljubkim starčkom in dvemi krajevnimi motivi, Pavlin Mila z Jesenic z izrazitimi, res naštudiranimi portreti starčka in krajevnimi motivi, Pelikan Josip iz Celja z mnogimi slikami, od katerih naj omenimo portrete, cerkveno notranjost, ekstazo plesalke, Gangla, patrijarha, tovarniško delavnico, barvne slike, Rogaško Slatino in dve lepi narodni noši, Mavec Josip sip iz Celja s 30 Leica posnetki iz življenja. Ta razstava naših poklicnih fotografov nam je dokazala, da v napredku ne zaostajajo niti najmanje z amaterji, kakor je doslej prevladovalo splošho mnenje, nego jih še prekašajo. Vse slike je ocenila komisija, katere člani so bili gg. Hafner, Hibšer, Kunc, prof. Kos, Pelikan in prof. Šantel, pa so od 10 dosegljivih točk dosegli 1. mesto Pelikan z motivom (8.1 točk), 2. mesto Perissich z Dalmatincem (8 točk), 3. mesto Pogačnik s starko (7.8 točk), 4. mesto Hibšer z Dukičevim hodnikom (7.6 točk) in prav toliko točk Pogačnik s pokrajino na 5. mestu, 6. mesto Hibšer s tovarno (7.1 točk) in prav toliko točk Hibšer z interijerom na 7. mestu in Pelikan s starim duhovnikom na 8. mestu, 9. in 10. mesto pa stta dosegla s 7 točkami Dornig s pokrajino in šmuc z Ljubljanskim gradom. Iz gornjega je razvidno, da je prvo mesto iz motivov zasedel Pelikan z 8.1 točkami, prvo mesto iz portretov Perissich z 8 (točkami in prvo mesto iz interijerov Hibšer s 7.6 točkami. Končni rezultati ocenjevanja posameznih udeležencev te prve naše razsta- ve portretnih fotografov pa so sledeče: od desetih dosegljivih točk so dosegli Pelikan 9.6, Pogačnik 9, Hibšer 8.4, Perissich 8.2, Pavlin 8, po 7.4 Kunc in Mancini, Mavec 7.3, po 7.2 šmuc in Holynski, Dornik 7.1, Pavlovčič 6.8, po 6.6 Šel-havs in Blaznik, Kralj 6.4, Hudnik 6.3, Bešter 6.2, Jug 6, Weiss 5.4 in Korzun 4, za retušo pa Šlibar 7.6 točk . Poleg odličnih razstavljalcev iz Ljubljane moramo zlasti pohvaliti podeželske in sicer Milo Pavlin z Jesenic, Pavlovčiča iz Brezovice, Blaznika in šelhavsa iz škofje Loke, Dornika iz Kočevja in Be-štra iz št. Pavla, ki so vsi odlične priče, da se je okus naših podeželskih fotografov prav tako dvignil, kakor onih stalno v mestih nastanjenih. Naglasiti moramo končno, da ta razstava ni le dokaz 'sposobnosti naših fotografov, temveč ima tudi pomen, da v njej posetniki spoznajo lepoto sodobne fotografije. Moralni uspeh je izredno zadovoljiv, pa moramo le še enkrat poudariti našo željo, da bi se take razstave naših poklicnih fotografov čim večkrat ponavljale in tako predstavile javnosti našega fotografa ne le kot obrtnika, nego tudi kot umetnika. (foto Grabjec) iz Ljubljane s tremi karakterističnimi svetlobnimi študijami istega obraza, šelhavs Franc iz škofje Loke s tremi slikami deklice, mladeniča in moža, Šlibar Minka z izdelano in neizdelano povečavo, Hudnik Franjo iz Ljubljane 'S krajem v planinah in tremi portreti, Šmuc Jože iz Ljubljane z Ma-dono, ljubljanskimi motivi, otrokom v snu in nočnim pogledom na Ljubljano, Kralj Franc iz Ljubljane z damo in tipičnim našim starim postreščkom Francem Hudnikom, Blaznik Avgust iz Škofje Loke s kmečkim starčkom in starko, Bešter Veličan iz Ljubljane z otrokom s svečo, skupino in smehom dekleta, Perissich Leopoldina iz Celja s starko pri molitvi, mladeničem in dobro povečavo, ki nazorno pokazuje razliko med amaterskim delom in delom v ateljeju, Hibšer Hugo s 13 interijeri in reprodukcijami, v katerih je odlično uspel, Dornik Josip iz Kočevja s petimi slikami iz narave in sladko cigareto, Weiss Janko iz Polzele z dekletovim portretom, Korzun Josip iz Ljubljane s podčastnikom na konju, Pogačnik Josip iz Ljubljane s šestimi slikami iz narave in tremi portreti, Kunc Franc iz Ljubljane s tremi obrazi in Sv. Primožem nad Kamnikom, Mancini Tone iz Ljubljane s šestimi slikami zanimivih obrazov, HoIynski Karl iz Ljubljane z desetimi slikami, večinoma obrazi (Leica posnetki), končno pa še enkrat Pogačnik Josip iz Ljubljane z 11 slikami izrazitih obrazov in Pelikan Jo- Naši mesarji v borbi za svoj obstoj Ustanovitev Zveze mesarskih združenj za dravsko banovino u— čim tesnejše sodelovarije, čim bolj povezano delo, čim večja vzajemnost in čim krepkejša organizacija so znaki današnjih časov. Kakor že mnogi diugi obrtniki, tako so seveda tudi naši mesarji že dalj časa stremeli za močno organizacijo, ki naj bi vsestransko ščitila njihove interese in jim dajala smernice za smotreno delo. 6. junija je bilo v veliki kazinski dvorani dobro obiskano zborovanje, katerega so se udeležili številni delegati iz vseh naših krajev, navzoča sta pa bila tudi zastopnik 400 zagrebških mesarjev, predsednik njihove organizacije, znani mesarski obrtnik g. Mokrovič in tajnik g. Ivančič, kateri je zastopal Zvezo hrvatskih Obrtnikov v Zagrebu. Zborovanje je prvi pozdravil predsednik pripravljalnega odbora nove Zveze g. Dimnik, vodil pa ga je g. Zajc. Udeležili so se ga zastopnik kr. banske uprave in g. bana samega g. dr. Šink, zastopnika Zbornice TOI podpredsednik g. Rebek in g. dr. Koce, zastopnik mestne občine svetovalec gosp. Urbas, ravnatelj mestne klavnice gosp. dr. Pestottnik, predsednik Okrožnega odbora združenja obrtnikov g. Pristou, zastopnik Obrtniškega društva g. Iglič, tajnik Zveze združenj gostilničarskih obrti g. Petelin in drugi. Lepo utemeljeno in izvajano poročilo o današnjem položaju naših mesarskih obrtnikov zlasti z ozirom na položaj v dravski banovini je podal g. Windischer iz Novega mesta. Očrtal je težek položaj, v katerega so zašli mesarji, pa je naglašal potrebo zaščite kmetov, vendar pa ne tako, da bi radi tega morali trpeti mesarji. Zavrnil je kot škodljivo klanje živine po kmetih, kar pa je poleg škodljivosti 'tudi v inasprotstvu z obrtnim zakonom. Kljub temu, da je konsum mesa padel, so bili davki zvišani, kar je ustvarilo še težji in nevzdržnejši položaj v tem stanu. Vsako pomoč sta obljubila zastopnika kr. banske uprave g. dr. Šink in Zbornice TOI g. Rebek, vendar pa sta naglašala, da naj bi tudi mesarji uvidevno gledali na njihov trud za pomoč temfu stanu, ker so težkoče večkrat zelo velike, obzirnost p£mora biti vsestranska, da ne bi na škPdo enega stanu bilo poboljšano stanje drugega stanu. Potrebno ‘bi. bilo noveliranje obrtnega za- kona z ozirom na nujne potrebe mesarskega stanu. G. Žan je predlagal obširno resolucijo v smislu predlogov g. Windischerja, Resolucija obravnava v glavnem klanje živine po kmetih, davčno vprašanje, določitev cen, ki naj bi se izvajala sporazumno s strokovnimi združenji in upoštevajoč splošne danes omajane denarne razmere. Glede določanja cen bi bilo najUmestnejše načelo proste trgovine. Resolucija obravnava tudi vprašanje stanovskega naraščaja in se postavlja na stališče, da more mesarski obrtnik imeti na vsaka 2 pomočnika le 1 vajenca. Za vajence ne bi bilo potrebno uvesti plačilo v podeželju, kjer imajo obrtniki običajno vajence v popolni oskrbi, v mestih pa naj bi se določilo sporazumno z obrtnimi strokovnimi organizacijami, ker razmere niso v vseh krajih enotne. Dosežen je bil popoln načelen sporazum, pa je bila resolucija soglasno sprejeta. Le v nekaterih točkah je bila na predlog g. Kauriča iz Zagreba dopolnjena. Zborovanje je zaključil prijeten družaben večer. 7. junija so si zborovalci ogledali ureditev ljubljanske mestne klavmice pod vodstvom ravnatelja g. dr. Pestotnika, nakar se je ob pol 12. vršil v sejni dvorani Zbornice TOI ustanovni občni zbor Zveze mesarskih združenj za dravsko banovino. Prisostvovali so delegati mesarskih združenj iz Ljubljane, Ljubljane okolice, Celja, Litije, Novega mesta, Maribora, Kamnika, škofje Loke in odseka iz Kočevja. O delu akcijskega odbora je poročal tajnik g. Pirc, nakar so bila navdušeno sprejeta pravila in izvoljen odbor, ki ga sestavljajo gg. predsednik Jakob Dimnik iz Device Marije v Polju, prvi podpredsednik Franc Zajc iz Ljubljane, drugi podpredsednik Franc Rebeuschegg iz Celja, tajhik Ivo Žan iz Ljubljane, blagajnik Josip Toni iz Ljubljane, pregledniki pa gg. Fiedler iz Maribora, Urbas iz Ljubljane in Dolinšek ie Ljubljane poleg še drugih odbornikov. Tudi mi želimo novoustanovljeni Zvezi največje uspehe v delu za dobrobit naših mesarjev, čestitajoč ji k že tako lepim uspehom in tako številnemu odzivu pri ustanovitvi, kar najbolje dokazuje, da je bila ta nova organizacija res prepotrebna. Seja obrtnega odseka Zbornice za TOI Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani je imel dne 12. 't. m. redno sejo. V uvodnem poročilu je podal odsekov načelnik iin podpredsednik zbornice g. Josip Reibok pregled važnejših gospodarskih dogodkov v času od zadnje seje, omemijal osobito težike posledice krize za obrtništvo, meid katerim se širi vedno hujša brezposelnost. Zbornica je posvečala vprašanju zaposlitve obrtništva ipoiseibno pažinjo, na drugi strani pa je s svojimi imterven-cijaimi skušala čimbofij zaščititi obrtniško delo pred konkunenco šušmarstva. Trudi se, da bi izposlovala oiniljenje davčnih bremen s tem, da se podobnima za malega obrtinika pavšalira tako, da bo plačal .prirnemi filksinii znesek brez posebnih napovedi in ocenitve. Posredovala je v številnih ,primerih ru-b&ži obrtnikov zaradi neplačanih davkov. Glede socialnega zavarovanja obrtništva je zib oknica uvedla zbiranje s-tiatističinih .piodaitko'v. Na številnih zborovanjih se je ugotovilo, da je obrtništvo proti taikoijšlniji izvedbi tega zavarovanja, ker zaradi krize ne more premesti novih bremen. Olede vprašanja vajencev je omemili pr oitestno zborovanje v Ljubljani in proteisit zbornice proiti temu, 'da bi se vaijenci orga-niziiraii v posebnih organizacijah, vajenci naij se udejstvujejo le v delavnicah iin šote. Olede predsednikov pomočniških izpitnih komisij je zbornica naslovila peticijo na kir. bansko upravo, naj bi se za predsednike imenovali mojstri, ki poučujejo oziiroma predavajo na obrlftmilh nadaljevačlnih šolah. Kr. baniska mprava Ibo prošnji zbornice ugodila, želeti je zato, da združenja predlagajo za predsednike pomoSnl-'šlkih izpitnih komisij v prvi vrsti moj-'sit.re, ki predavajo na strokovnih šolali. Dejstvo, da so stopili v akcijo okrožni odbori, zadovoljivo odziva v obrtniških ■vrstah. V začetku tarejo okrožne odbere še fiinan/Sne stiske, upati pa je, da se položaj zbolljlša. Med tem se bodo okrožni odbori že mogli posvetiti svoji nalogi, ki je gilavno v tem, da 'združijo na svojem področju ,združenja in da priporočilmo sodelujejo v obrtno-Ipravim':h zadevah in s teim razbremenijo zbornico. Potrebno pa je, da najdejo okrožni odbori razumevanje med obrtinišltivoim in da se ukine neumestna pir oit i a g it a c i š a, ki ima povsem druge •namerne. Obrtni referent dir. Pretnar je nato podal poročilo o podrobnem deifcu zbor-tnočmega urada v obritnrških zadevah. V obntlnem referatu je delo zbornice iz-'redmo naraslo glede na nove obrtne predlpise. Razen udeležbe na številnih obrtniških sestankih in zborih ter ustmenih in pismenih informacij in kon-•zuitativnega dela je bilo v zadnjih dveh mesecih rešenih še 247 primerov potrdil v smislu paragrafa 95., odstavka 5. obrit, zakona. Mojstrske izpite je v pirivih petiih letoSnJiiih mesecih pri mojstrskih izpitnih komisijah zborničnega okoliša delalo 379 kandidatov, od kate- Odondod ali kako sem pa tja pride prav besedica »in tako dalje« in kako včasih pokojniki ožive. u— Zadnjič smo se tako med nami. menili malo o Mariboru, kajti .so neka-termiki zgradili tam baje sila čtvnsto trdnjavo v o'bramlbo svetle Meje ločenih zbornic. In inimamo nič proti takim ljudem: Baje resno in trezno delo ni prav nič nevarno. In ibeseda še ni konj. V M a ribonu je itorej neki gospod ugotovil, da ima že deset podružnic, polnih življenjske isile in da jih bo še deset ustanovljenih v doglednem času. Dogledno je nedoločeno in je to jalko pripraven izraz, kajti 'dogledno traja tudi večno in je deset podružnic res (kočljivih. itiuSdi celo v doglednem času. Toda imajo nekateri gospodje, ki se sicer predstavljajo kot. voditelji (idino legalne obrtniške organizacije (kako ise takemu napačnemu predstavljanju pravi, ve vsak sam), pač tako navado, da iz borne lastne muhe narede silnega slona, iz nasprotnega silnega slona pa majhno mušičico. Tako približno je bilo tudi tam v Zagrebu, kjer je neki znani ljubljanski gospod kar ročno samega sebe proglasil za zastopnika in edino veljavnega predstavnika slovenskega obrtništva. Kočljivo je pri vsem le to, da je v Za- 1 grebiu prav od srca porabil besedo »slovenskega«, v zadnji številki »Obrtnika« pa zanika sploh obstoj te besede in priznava zgolj izraz »jugoslovanski«. In je ta gospod kakopak tudi v Zagrebu hotel rih jib je 327 izpit opravilo, 52 pa jih je blilo reprobiramih za tri oziroma šest mesecev. Od vseh kandidatov je delalo pri posameznih izpitnih komisijah kakor sledi: Opravilo Ni opravilo Skupno Ljubljana 18S 42 230 Celje 56 2 58 Maribor 74 7 81 'Novo mesto 9 1 10 Skupno 327 52 379 Mojstrski izpiti znatno zadržujejo nove prijave obrtov, kar je prišlo do izraza tudi v številki obrtnih prijav v tekočem letu. Konferenca komor v Zagrebu. Kot druga točka dnevnega reda je sledilo poročilo o konferenci zbornic iz vse države, 1« se je vršila v dneh 4. in 5. junija t. 1. v Zagrebu. Po obširni debati, v katero so posegli poleg poročevalca g. Rebeka še gg. Zadravec, Bricelj, Ambrožič, Krapež, Vrečar, Volk, Bureš, je obrtmi odsek ugotovili, da delegacija obrtnega, odseka zbornice za TOII ni pravočasno prejela najvažnejših referatov na omenjeni! konferenci, ki so se nanašali na pravilnik o sodelovanja zbornic in zborničnih obrltinih odsekov, na vprašanje javnih del v zvezi z zaposlitvijo obrtništva iin na vprašanje :socija!inega zavarovanja obrtništva, katere referate je imela Zanatska komora iz Beograda. Pogrešalo se je, da na dnevni red te konference ni bilo stavljeno vprašanje zaščite obrtništva pred nelegalnim obratovanjem iin pred konkurenco državnih, občinskih in dtriugih podobnih delavnic, kazni linic iitd., dalje vprašanje olajšanja davčnih bremen. Ugotovilo se je, da objavljene resolucije konference zbornic v Zagrebu niso bile sprejele soiglastno in da v nekaterih točkah celo masprotojejo interesom in zahtevam slovenskega obrtništva. Javna dela na konferenci. Odsekova delegacija na konferenci komor ni bila proti 'resoluciji slede javnih del, pač pa se je morala izraziti, da priporoča v prvi vrsti le taka javna dela, kjer naj zasluži naš, domači obrtnik. .Dnugo važno vprašanje je, da dobi obrtnik tisto delo, ki mu ga. v sedanjih razmerah jemlje šugmar. Javna dela po mišljenju beogradske za-maltske komore so le velika dela, kakor gradnje cesit, kanalov itd,, dočim so se Zagrebčani .in Ljubljančani živo .zavzeli za dela, kjer bi se predvsem: zaposlili mali obnttiiik. "Pudii se je predlagalo s sirarni zagrebške in sarajevske zbornice, da se zopet priznajo novim zigradlbam davčne olajšave, da se ■s tem pospeši gradbena delavnost. Proti temin pa je nastopil predsednik .Za natisk e komore v Beogradu, ki je' »zastopal mlnenje, da naj to velja za nazaj, ne pa za bodoče. Zaradi tega >aastoipa je prišlo samo do kompromis- .ne rešitve, dasi je v interesu malega. lObrftttitika, da bi se moralo z vso energijo nastopiti za pospeševanje gradbene delavnosti tudi v visokem stavbarstvu im ne samo pri cestah, kanalih itd., kjer zasijužijo le velika in to celo inozemska podjetja. V debati glede javnih del >se je oglasil k besedi g. Bricelj, ki je izvajal, da pri gradinji novih cest, kanalov itd. obrtnik posredno res nima zasliužka, toda če pogledamo vprašanje z dragega stališča, nam bo jas-bo, da utegne imeti obrtnik zaslužek ! vis a j posredno. Vprašanje cest, ki so v državi iix tudi v Sloveniji s i lin o zanemarjene, je Itako važno, da ni mogoče iti preko Injega. Tujski promet prinaša denar v Ueželo in zaradi ugodnejišega razvoja itueiskeiga prometa je nujho, da se vzdir-Ižujejo ceste v takem stanju, da ne bo :od strani vsakega tujca, ki potuje z avtomobilom po Jugoslaviji, zabavljanja zaradi slabega Stanja cest. Poudari-iti je treba, da je vizdirrževanje cest pri inas telhničnio popolnoma zgrešeno, da ise nasiplje prevelik gramoz itd. im da bo v tem pogledu treba temeljite re-unedure. Priporoča, naj se obrtni od-.sek zaradi brezposelnih najenerglčne-■je zavzame za to, da se ceste vsaj .viztdržujejo iti da se pri delu zaposlijo brezposelni. Obrtniško zavarovanje G. Zadravec je nato poročal o debatah na zagrebški konferenci zbornic glade obrtniškega zavarovanja. Večina je. bila za avtonomijo zavarovanja, ki naj ise izvede po določilih zakona po ■banovinah oziroma po okolišu zbornice. Po proračunu beogradske komore bi znašala za obojno zavarovanje mesečna premija v najnižji grupi 114 Din pri Vfl-letni dobi, po zagrebškem predlogu pa cirka 80 Din pri 15-lletoi dobi. Kje pa naj vzame podeželski obrtinilk teh 80 do 120 Din mesečno, ko pa jih dostikrat niti ne zasluži. Zaradi tega so eni poudarjali potrebo bolezenskega, drugi pa potrebo starostnega za- ( varovanja, vsi pa so bili edini v tem, naj se banovinam udkio-sno zbornicam prepusti odločitev glede vrste zavarovanja« Sklenilo se je nadalje, naj zbornice: po zadrugah, zbirajo podatke glede starosti obrtnikov, tujih rodbinskih članov in drugega gradiva, potreb- ■, nega za. matematično, ugotovitev rentabilnosti. S tem delom je ljubljanska zbornica. že pred meseci začela in združenja ji že pošiljajo zbrano gradivo1. G. Zadravec je poudarjal, da je predvsem, treba premisliti,, da-li je sedanji čas primeren za uvajanje novih bremen obrtništvu? Vsekakor pa je zavarovanje socijalmi problem načelne važnosti za bodočnost, treba ga je študirati v stremljenju za čim najcenejšo izvedbo v torislt isutdifailno- najMlabšega. Mnogi so tudi pouidairjalli, da bo za malo obrtništvo potre^mo imeti še četrto grupo s; približno 300—400 Din mesečne rente po preteku 1:5 lot — torej približno toliko kot ima danes podeželski obrtnik povprečno mesečnih dohodkov. Zavarovanje se bo moralo izvesti le polagoma, da bo najmanj zadelo obrtnika. Vpirašamje bo treba obrtništvu tudi najtemeljiteje obrazložiti. Po dalj® debati je obrtmi odseik stole -ni-1, naj bi se v Sloveniji .izvedlo zavarovanje postopoma. Najprej naj bi se uvedlo zavarovanje za slučaj smrti in onemoglosti, ki bi bilo najcenejše in bi preskribovalo obfltoika v najtežjih letih starostne onemoglosti. >Na predlog gg. Zadravca in Bricllja se obenem sklene, naj se vprašanje zavarovanja obravnava na posebni seji obrtnega odseka. Še prej pa mali bi izvedenec v vipirašanjiu zavarovanja pregledal ves material im izrazil svoje mnenje. G. Rebek je nato nadaljeval poročilo o kongresu. ‘Vprašanje razmejitve med industrijo im obrtjo se je odložilo za bodočo konferemco v Sarajevu. Glede mojstrskih izpitov je konferenca ugotovila, da je postopek po raznih pokrajinah države zelo različen. Ugotovilo se je tudi, da je postopek pri lljub-lijanski zbbrnici najbolj zadovoltjiv iti majcenejši, zato naj bi se skušalo tudi idirugod po državi doseči podobno ureditev. Glede enotnega postopka bo iz-idelala predloge beo@rads.ka komora, rjjubljanska zbornica pa naj bi prilpravi-ila gradivo za izdelavo enotnega postopka glede praktičnega in teoretičnega dela izipitov. Stališče ohritmoga odseika glede sklepov > konference komor v Zagrebu. Obrtni odsek je nato soglasno odobrili stališče delegatov obrtnega .odseka iljiuibilflanislke zbornice na omenjeni konferenci, ki so se izjavili proti centrali zbornic v Beogradu, ker bi taka centrala- ogražala avtonomijo in neodvisnost obntlniških zbornic in obrtnih oidseikov skupnih zbornic v poedii-miih banovinah izven iprestofeice^, nadalje proti temu, da bi se usitanovila centrala obrtniškega zavarovanja, ker bi to dovedlo do enakih težkih izkušenj, kakor jih je imelo obptni&toio s centralizacijo delavskega zavarovanja; in pinoti temu, da bi. se takoj izvedlo obrtniško zavarovanje; odobri! je, da je delegacija predlagala posebno resolucijo glede zatiranja šušmarsitva, konkurence raznih delavnic v državni in samoupravni režiji ter opozorila, da je nujno potrebno, da se na takih konferencah razpravlja tudi o davčni razbremenitvi obrtnika ter da se da zbornicam v bodeče prilika, da bodo mogle pred konferenco zaslišati v poediinih predmetih dnevnega reda obrtniška predstavništva svojega okoliša. Na predlog g. Oseta je mato obrtni odsek izrekel posebno zahvalo delegaciji: članom obrtnega odseka gg. Re-beku, Zadravcu, Burešu im od strani tajništva g. dr. Pretnaniu, iki so zastopali odsek na zagrebški komfeiremci. naglasiti, kako da prodira njegova ideja v svet m da ima že v Sloveniji (prosim:: Sloveniji) toliko in nič koliko podružnic svoje ideje. Tu da so in tam in drugje, potem pa je dejal »in tako dalje«, ker mu jih je zmanjkalo. Tisto »in tako dalje« je pa sila onegavo in sipi oh jako prikladno. Kadar bi moral postaviti piko ali reči zaipik v naštevanju svojih podružnic, je spretno izjavil »in tako dalje« in so ljudje lahko mislili, da je mož skromen in noče naštevati Vseh že ustanovljenih podružnic, niso pa vedeli, da je možu zmanjkalo sape, kakor itudi podružnic. Poleg tega gospoda je bil tam v Zagrebu še eden, iin sicer je bil ta predsednik nekega društva v likvidaciji, torej kratko in malo društva, ki ga sploh ni, nikjer in nikakor ne, Interese obrtnikov iso tam zastopali gospodje z nedoločenim številom podružnic tu in t.u in tam in drugje in tako dalje in se tudi nam smili ta gospod, ki ni utegnil našteti vseh krajevnih imen naših krajev. Morda pa je to storil le v svoji skromnosti, da se ne bi zborovanje Vsi od naštevanja tistih in tako dalje njegovih podružnic zavleklo za celo uro morda. In je Ibll poleg gospoda »in tako dalje« tam torej tiudi predsednik nekega, društva, ki ga ni. Zastopstvo vsekakor in vsestransko odlično. Tovarišu Robčku pa so prav prisrčno ploskali. In je minil tedeiwlni, pa mi je iprišla v rake majnovejša^fcevitka »Obrtnika", ginljiva in polna ^»ntimentalnih izbru- hov«. Tafcorekoč s iprecejšnjo zamudo in 'poipolnoima slučajno, kajti je to list, ki ga človek talko redko dobi v roke, kakor v Ljubljanici postrv. Vse ikaže, da je ona nam očitana kriza nastopila pri »Obiltnilflu« ne le v uredništvu, nego tudi v uipravi. Skupna naša zbornica je pač sedaij nepobiitno dejstvo. Hm. In ni, nikakor me, da bi se prerekali. Samo, ugotavljamo- da so ise isvetovno znani strokovnjaki v Nemčiji, izrazili za skupne zfbonnice, ker da imajo edino take možnost gospodarskega življenja. In menda nihče ne bo oporekal Nemčijt naprednosti in zmrišla za gospodarsko delo razen »Obrtnika« in gospodov tam okrog njega, ker poznajo vsi le edino parolo: ločene zbornice. To je zlato tele in pri ondotmi' skledi Ibo še mnogo časti in spoštovanja in ugleda za marsikoga, ki mu je ipač lastna čast več od koristi obrtnikov. Tako je, gospodje, čudimo se le, da jev »Obrtnikovi« rubriki »Razno« vprašanje Obrtne zbornice v Novem Sadu še odprto, vendar pa imajo upapje, da ibo kmalu ugodno rešeno in da bodo tej rešeni odprtini potem nemudoma kr jadrno sledile še skupne zbornice v Ljubljani in Sipli-Ui. Informativna služba »Obrtnika« je res sijajna, kajti je Split takrat že imel ločeno Abrt-no zbornico, ki nam pa ni prav nic ne-všeč. Vsled krize je »Obrtnik« je prezrl dejstvo, da se Nemčija, tista Nemčija, ki jim je vedno bila na jecriflcu in najbolj podkovan ztgled, vrača nazaj k skupnim zbornicam. Zato to mi poudarjamo brez komentarja.. In ibo pri zlatem »Obrtnikovem« teletu način dela tak, da bodo v nerodnih slučajih kar enostavno izjavili »in tako dalje«, in da se v polemike ne spuščajo. • To je jako razsodno iin tako že igospod-: je delajo tiudi danes, ko so po enotedenskem oddihu zopet zagledali bič sveta z bogve kakšnimi in čigavimi napori in razdelili svoj blagoslov med naše obrtnike s »postulati majoriltetne učenosti?. In imajo 'tam sploh 'jako izbrane besede, ki jih bodo vsi obrtniki gotovo razumeli. Jaz bi. postavim, predlagal, da postane tovariš »Obrtnik« vsled svoje resnično izvrstne polemičine filozofije glasilo centra evropskih književnih Pen klubov kjer je bojda tudi kriza in bi jo mordfi »Obrtnik« umel rešiti, 'kakor jo rešava sicer z 'in tako dalje in z odrekst •. .ora javne debate. V svoji predzadnji številki je »Obrtnik« očital mam krizo v našem uredništvu, kajti da smo najbolj navadni prtf-pisuni iz drugih časopisov. In tudi »Slovenski Narod« da je krivičen im sploh neoibjek1 iven. Pa so sedaj gospodje od »Obrtnika« tako približno, kakor to stori papiga, dobesedno prepisali konec zadnjega našega uvodnika im ga podčrtali z vsem črnilom svojega uredništva. To je bilo jako pametno in so se s tem obregnili ob samega sebe, kajti so nedavno tega še očitali našemiu uredništvu krizo, sedaj pa prepisujejo naše stavke in naše misli, ker menda nimajo lastnih. Eni delajo za-čast, drugi za denar. Jaz samo za denar, ker sem grd in ostuden materijalist. Drugi samo za čast, KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Izobrazba obrtniškega naraščaja Samostojni predlogi. Pri tretji točki dnevnega reda je predložil zbornični sVetoBiJc s■ Pran Kavčič svoij predlo« glede omejitve izdajanj dovolil za vinotoče pod vejo, ki ga je obrtni odsek soglasno osvojil' Zbornica bo intervenirala pri kr. banski upravi, da izda primerno okrožnico z navodili sreskim in mestnim nače.!-sitvom, da se naj pri reševanj prošenj za točenje pod vejo strogo- dnže uredbe kr. banske uprave z dne 27. junija 1932, naj se za vinotoče pod vejo izdajajo dovolila le dotiičinim vinogradnikom, ki se pretežno ioreživl'jajO »z dohodkov vinograda in ki jim je vinogradništvo glavni poklic. Predlog g. Rebeka, naj se prihodnjo jesen aranžira izlet obrtništva v Češkoslovaško republiko, se sprejme. Potreba stikov s prtijaitelijiskimii državami je očitna, prav tako je pogrebno, da si napreden obrtnik o