PHIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNECA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA
Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 JugoUr; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana
Jugoslavijo t 6-90601-19
Leto IV . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST sobota, 3. januarja 1948
Poštnina plačana y gotovim Spedizione m abbon. postale
Stev. 787
Veliki uspem v prvem letu lugoslouanshe peiieike
Govor maršala Tita ob nastopu novega leta
BEOGRAD, 2. — MarSal Tito Je olb nostppu novega leta go v katerem je najprej govoril o Pomanjkljivostih in slabostih v le-^ 1947 ter nato med drugim dejal: Vse te napake in pomdnjkljmo-ki tem jih navedel, so Cesto I subjektivnega značaja in bi se jim '	ne	le delno izogniti, marveč
\ to&i popolnoma likvidirati, če se Vna vse to stalno v vidu.
V rudarstvu je v tem letu plarn-proizvodnja ostvarjena e okrog *04 odstotki Produktivnost dela je , Jj POmsla na okrog 120 odstotkov. ji V rudarstvu in Orni metalurgiji j ttlino picm. premoga ni popolnoma t strrSen in sicer iz več razlogov. En razlog je ta, ker se je prvotni plan j stdkrat povečal z novimi proitsvod-: ni>ni nalogami, drugič pomamjka-delovnih sil, ki je razvidno po *6w, da se je od januarja do konca lata 1947 število delavcev povečalo Mimo za 23 odstotke v primeri z muarjem, medtem ko znaša povi-“toije plana t> tem času 34 odstotkov.
Smatram za svojo dolžnost iera-delavcem, uradnikom in stro-“tmnemu osebju rudarske panoge hvaležnost za požrtvovalno delo in ®>bre uspehe, ki so jih dosegli v Prvem letu našega petletnega pla-•i na. prav tako zaslutijo največjo zahvalo delavci in delavke naše eike industrije, ki so v letu 1947 ®b ogrommenm naporu dali državi do 15 obstotkov več jekla in se-le««» kakor je bilo določeno po pla-in tako omogočili, da so se zgra-{-i tako velikanski objekti, kakor f° mladinska proga, za katero so 'hlelali nad 24.000 ton tračnic, konstrukcij za mostove itd.
Plan setve vsega lita je realizb r®t g 99.2%. Od tega je plan setve *°ruze presečen za 10.3%.
Letošnji plan proizvodnje žita je !°radi tega, ker je koruza dobro jrr>dila, presegel desetletno povzetje za 2,4%.
phn zvezne industrije je izvrien " tl mesecih leta 1947, s 106£ od-Nasproti vrednosti po lastni planirani za 11 mesecev v vi-din 17.452,702.000.—, je bila varjena vrednost IS.524j85,000
a‘it.
Republiška industrija: Po planu 71 tl mesecev je bilo predvideno 21.060,340.000, ustvarjeno pa
19.899,938.000 ali 94J%.
Potemtakem je v 11 mesecih resničen skupni plan zvezne in re-‘juoliike industrije z 99.8%. Po Se e preverjenih podatkih za decem-,er presega izpolnitev plana za vse et° 100%.
Proizvodnja električne energije j® bila sledeča: Skupaj je bilo za j**o 1947, določeno 986.369.042 kilo-.	ur, proizvedeno je bilo
ti-	kilovatnih	ur	ali 103%
tih malih elektrarn, ki obra-mjo v industrijskih podjetih.
L' prometu je bil plan za leto jj7- presežen glede prevoza potni-m naloženih vagonov. Zgraje-- je bilo 275.2 km novih prog. tuZen loga je bilo poloienlh 71 km in obnovljeno 75.5 km Zelez-£Kih prog. Tako je bilo skupaj l^ejenoi n usposobljeno za promet km želemizkih prog. Tu niso ),j.e*e gozdne Železnice, ki jih je jg0 precej zgrdjenih in o katerih ntso zbrani podatki. j^alje je bilo zgrajenih ali obnov-it n’h 165 majhnih Železniških mo-v dolžini 5 do 30 m. Zgrajenih Levilo 8 velikih mostov, med kaste-samo most čez Donavo pri trffi€vcm 620 m dolg. K temu je sl,. a prišteti mostove na mladin-jrjpropi p skupni dolžini 2.267 m. 8j?en laga je bilo preteklo leto ^LjJeno in obnovljeno mnogo dj, 171 in večjih Železniških po-u,l> raznih stanovanjskih in dru-Poslopij.
-^^'tdbeno stroko so l. 1947. ča-"m.® ^iike naloge. Treba je bilo ► J~** 200 velikih tovarn, kakor ° Lamu. V Zeleniku, Zltnjaku, ljub-1^ fci Litostroj, skopeljsko tobač-pilazU0’ bosensko industrijo ce-rn,t nu 3*otine manjSih objekti r CŽ,Ce	lahke industrije.
bSo treba ogromne L- °centrale, kakor na primer v Moir, U' na Vlasini, Mariborskem U J** SaPUČici, Plavi, Zeti tn sn.no-hjj aihnih kaloričnih elektrarn in ~~yro<Hfenira!‘ TrebtT bilo začeti Pes;1 * °ele nove vasi ter naselja, fn Proge ter pristanišča in rnrrij mno°o regulacij in me-
ne- ^sedanjih podatkih gradbe-i/7 ministrstva FLRJ je Wo leta iti,,, grajeno 92% planiranih ob-£ grajenih je bilo 5349 no-fkstru ,0^ in gospodarsko in-Bll tikih objektov. Zgrajeno je 73690 kmečkih hiS v '?o 7?, samo državnih prispev-J i3]f'l-OOO.OOO din; razen tega je drn,,-. olskih poslopij in 67 novih />9Prn„,v,enifl Postaj. Zgrajeno in Pot*	966	cest.
*mfut0kem b‘ bUo v kapitalni A%. .V.doseženo skupaj okrog pinL 'e upoštevamo, da Se Po n. 0 mnogo podatkov odnosno *°^e* iavcnplanski obseg lo-Noii .°radenj. tedaj nismo le do-pidu’ e7riveč v celoti celo presegli
L ^
Hči P^utbrstvu in trgovski morna-P°*nik P Cn Olede prevoza blaga in F% uresničen s 100%. Leta r'f 95v «.° grajeno 2439 m obale fiJen sinnl-’1 vrc"litve le bii ^-pol-
zadružništvo pri nas vidno napredovalo, to se
phavi, da se je povečalo na 146.3%. Zdaj je 10.296 raznih zadrug, od tega je potrolniSkih in nabavno-prodajnih 7204, kmečkih delovnih zadrug 783, kmetijskih proizvodnih in predelovalnih 899, obrtniških proizvajalnih in predelovalnih 913, kreditnih 122, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih 441.
Zlasti se je povečalo ztevilo kmečkih delovnih zadrug. Leta 1946. jih je bilo 490, leta 1947, se pa je njihovo Število povečalo na 793.
Glede prosvete je rezultat naslednji; V kampanji 1946-47 se je naučilo brati in pisati 415.347 nepismenih, to pomeni nad 20% skupnega Števila nepismenih v Jugoslaviji. To so StevUke, zbrane do 30. Junija 1947.
Do 30. junija je bUo odprtih 2062 kulturnih domov; oa tega jih odpade na vasi 82%. Število ljudskih univerz ZnaSa 1158.
V radijski sluttbi smo v preteklem letu dosegli dobre rezultate. Medtem ko je leta 1946. znaSala zmogljivost postaj le 483 kilovatov, smo leta 1947. dosegli zmogljivost 97 kilovatov, Število oddaj pa se je povečalo na 113%,. V primeri z letom 1939., ko je bilo le 155.113 radijskih naročnikov, se je leta 1947. Število naročnikov povečalo na 220.256 ali na 142%.
Kar se tiče kinematografije so bili storjeni veliki koraki naprej. Plan kapitalne graditve je presežen za 190%,. Medtem ko je bilo leta 1939. izdelanih le 10.000 m filmov, 3aio preteklo leto izdelali 45.000 m raznih umetniških, dokumentarnih ih drugih filmov. Nasproti plami je bila filmska proizvodnja prekoračena za 21%. Medtem ko je bilo leta 1939. v Jugoslaviji le 413 kinematografov, jih imamo zdaj 635 o-zlroma 154%, itevila iz leta 1939, razen tega smo pa imeli preteklo leto 32 potujočih filmskih garnitur.
Glede socialnega skrbstva so bili lata 1947. napravljeni veliki napori in doseženi nemajhni rezultati, Jugoslavija ima danes 663 socialnih ustanov za otroke m 127 za odrasle.
Kar se tiče specialne pomoči, je bilo izdano v letu 1947. za invalide, za družine padlih borcev, za Žrtve fašističnega terorja in za rasne socialne ustanove 4,026.961.498 din.
Glede turrizma so bili v tem letu doseženi dobri rezultati. Nasproti planu, ki je predvideval 687 tisoč obiskovalcev, je bilo v tem letu 1,023.826 obiskovalcev ali 151%,, od tega domačih 967.969, tujcev pa 55 tisoč 857.
Povprečna minimalna mezda v Jugoslaviji se je dvignila povprečno za 20,56%,.
V tem letu je izkoristilo plačan dopust 848.735 delavcev in 332.000 uslužbencev, »hupaj z dnuiinami pa 1,508.087 oseb." Celokupni znesek plačanih dopustov in raznih ugodnosti delavcem in nameščencem znaSa 1,889.639.990 din.
Osnovni dohodki; Pri vplačilu davka na promet proizvodov je bilo doseženo 101,5%,, oziroma pobrano nad 27 milijard din. Pri vpra-čilu dobička na račune pri Narodni banki FLRJ na podlagi gospodarsko finančnih planov je bilo doseženo 101,7% amortizacijski fond: po gospodarsko finančnih planih in proračunu je doseženo 152%, od tega za leto 1947. 120%,.
Prispevek mladine za na S petletni plan v prostovoljnem delu presega v tam letu vrednost tri in pol milijarde dinarjev. Vrednost vsega prostovoljnega dela na ozemlju Jugoslavije pa znaSa okrog Sest milijard dinarjev.
Po vsem tem, kar sem poprej navedel, se vidi zelo velik napredek in uspeh pri uresničevanju plana v letu 1947. Največja zasluga za to gre naSim delavcem, tehničnemu osebju in uslužbencem v podjetjih in rudnikih, naSi slavni mladini in vsem onim, ki so se neumorno prizadevali v raznih ustanovah od ministrstva pa vse navzdol, da\ bi se naSe teZke naloge kljub vsem teZavam izvrSile pravočasno.
Z globokim prepričanjema, da bomo izgradili naSo državo po planu, da bomo izgradili socializem in ustvarili srečnejio bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po mestih in vaseh srečno novo leto 1948».
Jutri ob 14. uri bo na Opčinah
zborovanje partizanov
Spored: Govor v slovenščini in italijanščini; italijanski pevski zbor; slovenski pevski zbor; Uprizoritev enodejank© v italijanščini; Slovenska predstava (Ob tabornem ognju); Partizanski pevski zbor s Proseka- Kon-tovela; Prosta zabava in ples do 23. ure.
Zveza primorskih partizanov vabi k udeležbi vs§ demokratično ljudstvo.
Odprava vizumov med FLRJ in Bolgarijo
SOFUA, 2. — Od L januarja 1948 ne bodo več potrebni . zumi za potovanje preko jugoslovansko-boigarske meje. Jugoslovanski državljani v Bclgariji ter bolgarski državljani y Jugoslaviji ne bodo podvrženi registraciji tn nadzorstvu kot tuji državljani. Obmejno prebivalstvo pa bo uživalo posebne olajšave za prehod meje.
Voščila maršala Tita romunskemu Ifudslvu
BEOGRAD, 2. — Maršal Tito je ob proglasitvi romunske ljudske republike poslal ministrskemu predsedniku Groei najprisrčmepSe čestitke.
NA UKAZ IMPERIALISTOV ZDA
bodo »mitih čele ostale še v Grčiji
Zaradi bližajočih se volitev so ameriški vladni krogi v zadregi glede nošiljania čet v Grčijo - Konica še vedno obkoljena - Proglas grške demokratično vlade na vse narode
ATENE, 2. — Vsi poizkusi mo-narhofašistične vojlske, da bi razbila obrpč okoli Konice, so se popolnoma izjalovili. Demokratična vojska Je odbila ponovne napade monarhofašiatov, ki jih je podpirala letalstvo. Stratag.čna cesta Kalpati-Burazani in vsi dohodi v mesto so pod nadzorstvom demokratične vojske. Mcnarhofašisti ne morejo pošiljati ojačanj v mesto, ki Je popolnoma obkoljeno. Vladna poročila sicer zatrjujejo, da se je njihovi vojski posrečilo razbiti o broč, druge vesti pa govorijo o novem silnem napadu partizanske vojske prati Konici.
Grška začasna demokratična vlada je ob novem letu poslala pozdrav vsem narodom sveta in se v imenu grškega ljudstva zahvaljuje za razumevanje in naklonjenost pri njeni borbi .Grško ljudstvo se bori proti temnim silam anglo-ameriške-ga imperializma in proti manjšini grških reakcionarjev, ki hočejo spremeniti Grč-jo v bazo za bodočo vojno in v ognjišče fašizma. Gr-
ško ljudstvo se v obupnih razmerah borj za svobodo.
Samozvana slada izdajalcev v Atenah, ki ne more kljubovati demokratični vojski, se maščuje nad civilnim prebivalstvom. Zap ra in pošilja v taborišča na tisoče demokratov. Bombardira in uničuje vasi. Odgnala Je z domov 500 tisoč državljanov, ki so Jih lačne in raztrgane odgnali v koncentracijska taborišča.
Toda kljub tem težkočam in trpljenju nadaljuje grško ljudstvo in bo nadaljevalo borbo do zmage. Toda potrebna mn Je tudi pomoč drugih držav. Obračamo se na vse demokratične narodnosti sveta, predvsem na tiste, ki ljubijo mir, svobodo in napredek, da pomagajo grškemu ljudstvu v borbi. Naša borba je borba za mir, svobodo in demokracijo na vsem svetu.
General Markos je (tudi izdal proglas, v katerem izjavlja, da so se y Grčijo povrnili žalostni dnevi nemške in italijanske okupacije. Revščina vlada povsod, ljudstvo pa
Tretjina francoskega proračuna bo sla za uniaske izdatke
Vlada hoče uporabiti velike zneske za spomladno ofenzivo v Vietnamu —- Gospodarji z onstran oceana zahtevajo razvrednotenje franka, da bi se laže polastili francoske industrije — Spomenica Glavnega združenja dela — Schuman napoveduje odpust 150
tisoč javnih nameščencev
PARIZ, 2. — Francoska zborni
ca m rspubliŠki svet sta odobrila načrt za vojaške kredite. Se na Silvestrov večer pa je zbornica v drugem čitanju spre jela zakonski osnutek proti inflaciji. Toda po današnji ministrski seji. je notranji minister Moch izjavil, da smatra vlada, da izglasovani zakonski osnutek proti inflaciji z vsemi spremembami n© bi imel praktičnega uspeha, zaradi česar ga bo vlada umaknila in predložila zbornici novo besedilo ter zahtevala, da se o njem takoj razpravlja.
Vlada, ki jo komaj končala zasedanja zbornic« za leto 1947, je morala znova sklicati poslano« in zdi se, da bo zahtevala od zbornice, da mora novi zakonski osnutek sprejeti brez »prememlb, ker bo drugače odstopila. Tako je že za jutrišnji dan sklicana zbornica. Na današnji seji je vladni predsednik Schuman izjavil, da je hotela vlada s prvotnim zakonskim osnutkom doseči prebitek 190 milijard frankov, toda zaradi sprememb k zakonu, ki jih je zglasovala zbornica, bi vlada dosegla komaj 80 m1-lijard.
Komunistični poslanec je obtožil vlado, da izvaja na zbornico pritisk, in je zahteval izredno zasedanje zbornice. Finančna komisija jo že odobrila novo besedilo zakona, toda komaj z 22 proti 19 glasovom. %
Agencija Telepress komentira finančni položaj Francije tako, da se cene še vedno dvigajo in medtem ko ni vlada »prejela nobenega
frankov, kar bo znašalo več kot tretjino celotnega proračuna. To stanje je zadelo na odpor pri nekaterih poslancih centruma in pri vseh komunističnih poslancih. Komentator poudarja, da vlada ne miore prikriti ljudstvu tega, da hoče uporabiti proračun za pomladansko vojno proti Vietnamu.
list «Humanite» piše, da so ta sklep diktirali vladi njeni gospodarji preko oceana, ki zahtevaj«) razvrednotenje franka, ker čini manj bo veljal frank nasproti dolarju, tem laže se bodo Američani polastili francoske industrije. List nadaljuje, da je vlada določila za 1 dolar 280 frankov, kar pomeni, da bodo Američani na cenen način vsilili Franciji na vseh področjih svojo voljo. Ta ukrep bo uničil revnejše sloje in varčevalce. «Franc Tireur* poudarja 35% zvišanje prevoznih tarif in 40% zvišanje cen, kar jemlje mezdam kupno moč.
Splošn-a zveza dela je Izdala spomenico, v kateri zahteva, da ohranijo mezde kupno moč, da Je treba znižati dobiček prodajalcem in prilagoditi cene mezdam.
Predsednik Sohuiman je na dan Novega leta govoril po radiu in med dnuglm dejal, da morajo zasebniki in kolektivi skrčiti zahteve po delovni sili in po izdelkih. Napovedal je, da bo v tem letu odpuščenih 150 tisoč Javnih nameščencev.
Pred komisijo za zunanje zadeve je o mednarodnem položaju poročal Bidault jn izjavil, da je osnova francoske politike internaciona-
sklepa glede mezd, zahteva ogrom- | lizaclja Porurja in da je Francija ne postavke za vojaške izdatke, ki tudi izrazila to zahtevo na london-bodo letos dosegli nad 300 milijard | skt konferenci. Dejal je. še, da je
Protestne demonstracije brezposelnih v It a I i ji
Stavka bančnih nameSčenCev še tra|a - Solidarnost Glavnega združenja dela - Italijanska vlada je odložila odpust drugejfa dela vojakov letnika 1925
RIM, 2. — Stavka bančnih nameščencev traja dalje. Ce ne bo prišlo dan a do sporazuma z delodajalci, jutri podjetja n« bodo mogla izplačati svojih nameščencev. Splošna zveza dela je sporočila bančnim nameščencem svojo solidarnost v njihovi borbi proti bančnim zavodom« ki Jim hočejo neupravičeno znižati plače. V primeru, da banilce jutri no bodo izplačale podjetnikom potrebnih vsot za njihovi nameščence in delavce, naj sindikalne organizacije usmerijo vse proteste proti stališču bank in jih pozovejo, da sprejmejo upravičene zahteve svoj'h nameščencev.
V prisotnosti ministra za delo Fanfanija so s5 danes sestali zastopniki bančnih nameščencev in zastopniki bančnih zavodov ter nadaljevali pogajanja za poravnavo sipo ra. Do spore auma ni prišlo, tako da se stavka nadaljuje.
Iz Carrare poročajo, da vlada tamkaj med brezposelnimi še vedno napetost. Brezpoa lni so blokirali glavne oeste, tako da je obtičalo na cestah najmanj tisoč motornih vozil; blokirali so tudi železniško postaj«, tako da nekateri vlaki niso mogli voziti iz mesta. Iz solidarnosti so vsi delavci v tovarnah v carrarskem industrijskem področju ustavili delo. Ce ne bo prišlo do sporazuma, pričakujejo, da bo jutri proglašena splošna stavka.
Iz Messine poročajo, da so tudi v bližnji vasi Barcelona pri redili brezposelni poljedelski delavci demonstracije. Prišlo Je do ner.dov in padlo je tudi nekaj strelov, pri čemer j« bilo nekaj ranjenih. Do
podobnih incidentov je. prišlo tudi v sosednji vasi Pozzo di Gotto.
Brezposelni so priredili protestne demonstracije tudi v Modenl.
M!n'strstvo za obrambo Je odložilo odpust drugega dela vojaškega letnika 1925, ki bi se. moral iz. vršiti 15 .t. m. Vlada utemeljuje ta ukrep x razlogi »splošnega zna. čaja*.
Jutri bosta znani minister Sfor-za in ameriški poslanik Dunn podpisala italljansko-amerišk! sporazum glede nujne »pomoči* Italiji.
Bilka za Paoling
PEKING, 2, — Ljudska vojska Je včeraj prišla do zapadnih predmestij Paotinga, ki Je glavuo mesto pokrajine Hopej. Topništvo ljudske vojake je obstreljevalo mesto. Na področju Južno od Železnice Peking-Paotlng so v teku srditi boj L
Od julija 1946 do novembra 1947 Je Kuomlntangova vojska imela 640 tisoč mrtvih in 1 milijon 50 tisoč ujetnikov.
Bolgarska cerkev prisegla novi usiavi
SOFIJA, 2. — Člani svetega si n oda bolgarske pravoslavne cerkve so se zaobljubili, da bodo spoštovali ustavo bolgarske republike. Dali «o tudi navodila duhovščini In članom cerkvene uprav«, naj prisežejo novi ustavi
Novoletni proglas dr. Groze
BUKAREŠTA, 2. — V novoletnem proglasu je ministrski predsednik Groza izjavil, da stopa Romunija V leto 1948 kot aktivni či-nitelj v protiimperlalistični borbi. Demokratični režim v Romuniji se je okrepil z razpustitvijo aacional-caranlstičoe stranke ter mogočne angloameriške vohunske organiza. ctje, ki jo je vodil Maniu. Z odstranitvijo Tatarescujeve skupine Z vlade in s prihodom Ane Pauker v zunanje ministrstvo ter Vasileja Etike v finančno ministrstvo je romunska vlada postala res predstavniška. Z ljudske demokracije v Romuniji
Beograjska «Borba» poudarja, da jugoslovanski narodi pozdravljajo zmago romMnske demokracije ter proglasitev republike. List poudarja tudi, da je odstop Mihaela logična In neizogibna posledica spranemb, ki so nastale v državnem in socialnem življenju romunskega ljudstva.
Predsednik in glavni tajnik Češkoslovaške zveze sindikatov sta poslala romunskim sindikatom brzojavko, s katero pozdravljata ustanovitev republike.
Vojni zločinci pod zaščito ameriških oblasti
MOSKVA, 2. — List »Slavjane* piše, da Je nacistični policijski šef v Ukrajini za časa nacistične okupacije Stefan Bandera, ki je odgovoren za pokolje deset tisočsv U-krajlncev, dobil zavetišče na ameriškem področju v Nemčiji. V istem področjiu »o dobili zavet-šče v taboriščih razaeijenosv poljski, češkoslovaški in avstrijski vojni zločinci. Isti list piše, da }e ukrajinski vojni zločineo Melnik v Miinchenu, kjer vodi neko fašistično organizacijo.
SANTIAGO. — Na podlagi novega pravilnika za cenzuro m čilskemu časopisju dovoljeno kritizirat; politike ZDA, Francove Spa nije, Čilske vlad« in Čilske vojske.
bil v Londonu dosežen sporazum
glede določitve višine nemške industrijske proizvodnje, ki pa je bil odvisen od nadaljnjega sporazuma glede reparacij.
Danes je bdi podpisan francosko-ameriški sporazumi glede začasne pomoči Franciji. Poročila pravijo, da se je Francija uprla nekaterim določilom posojilne pogodbe, zaradi česar dogovor ni bil podpisan že 31. decembra, temveč šele danes. Glede na to bo odpotoval v ZDA francoski finančni in gospodarski strokovnjak Mendes France.
Reka Moselle je pričela upadati. Kljub temu so razne pokrajine še včdno v nevarnosti. V okolici Verduna, kjer je dosegla voda prvo nadstropje glavne bolnice, je položaj še vedno težek, ker so morali v več predmestjih, kjer je dosegla veda višino 2 m nad normalo,, izprazniti hiše. Tudi reka Selna je močno narasla, vendar za enkrat upajo, da ne bo prišlo do katastrofe. Vseeno je ministrstvo za delo iz previdnosti izdalo potrebne ukrepe, zlasti je pripravilo čolne, mostiče in podobno.
Načrt angleških komnnlstov za obnovo
LONDON, 2. — Angleška komunistična stranka je danes objavila trileten načrt za obnovo angleškega gospodarstva. Tega načrta, ki se naslanja na znižanje vojske, da na ta način prepusti industriji člmveč delavne sile, dalje na to, da sklene Anglija gospodarske dogovore s Sovjetsko zvezo in drugimi državami vzhodne Evrope ne bi smela tevesti vlada, w jo veže Marshallov načrt, marveč vlada, ki bi jo tvorile napredne sile laburistov, iz katerih bi bili odstranjeni vsi oni, na katere pade odgovornost za reakcionarno In imperialistično smer sedanje vladne politike. Glasilo laburistične stranke «Daily Herald» se zaradi tega načrta komunistov hudo razburja in jim očita, da hočejo izpodkopati položaj Anglije.
ZDA bodo ojačale pomorske čete v Sredrzemljo
WASHINGTON, 2. — Mornariško ministrstvo Je danes Javilo, da bodo mornariške čete v Sredozemlju ojačene. Poročilo pravi, da bo stanje moštva doseglo s tem ukrepom normalno višino.
Vandeiilierg ne bo kandidiral
WASHINGTON, 2. — Kakor smo že poročali, je novi sovjetski poslanik v Washingtonu Panjuškm predložil predsedniku Trumanu svoje poveriln ce. Ob tej priliki Je izjavil, da želi okrepiti dobre odnose z ZDA v interesu obeh držav, njunih narodov m svetovnega miru.
Senator Vandcnbcrg Je republikanski stranki sporočil, da noče biti predsedniški kandidat, ker‘se želi posvetiti samo vprašanjem zunanje politike.
Ameriška vlada je sporočda glavnemu tajniku OZN Trygve Liu, da bo do nadaljnjega ukinila postopa-n/ glede izgona dveh komunističnih novinarjev, ki sta akrediVrana pri OZN in sicer Grka Kyr.az.desa in Indijca S:tota/y Hasana.
KaSmfrskl spor pred Varnostnim svetom
LAKE SUCCESS, 2. — Indijska delegacija Je sporočila OZN, da je Pakistan odgovoren za nemire in nerede, ki so se pripetili v Kaš-miru. Zaradi tega zahteva Indija, naj se ureditev tega vprašanja predloži ČimpceJ Varnostnemu svetu.
Tudi laponsko silo bi boleli obnovili
TOKIO, 2. — Japonsko zunanje ministrstvo je pripravilo tajni dokument, ki vsebuje japonske zahteve v zvezi z mirovno pogodbo. Japonska zahteva povrnitev japonskih kolonij ter ukinitev zavezniškega nadzorstva po podpisu mirovne pogodbe, kakor tudi ukinitev vseh ukrepov Okupacijskih oblasti v zvezi* z demilitarizacijo In demokratizacijo Japonske.
Sklicujoč se na preteklo in sedanjo politiko Mac Arthurja upa japonsko zunanje ministrstvo, da bodo ZDA podpirale japonske zahteve. V uradnih krogih izjavljajo, da mehanizem, ki so si. ga zamislili Američani, k) so predlagal- komisijo 11 držav, ne bi oviral izvedbe
živi (pod grožnjo uničenja. Anglo-ajmeriški imperialisti so skušali nar praviti iz Grčije -prednjo postojanko za obrambo svojih interesov, toda odpor grškega ljudstva bo preprečil njihove načrte.
Grška vlada se za-veda resnega položaja. Sofulis Je v svojem novoletnem proglasu izjavil, da ‘e položaj kritičen in da borba zahteva verskega fanatizma, ter da je treba po komunistih uda-ritd brez usmiljenja, naj bodo kjer koli.
Romunski ministrski predsednik Je v svojem novoletnem proglasu izjavil, da Be novo leto začenja v času, ko je grško ljudstvo sestavilo demokratično vlado pod vodstvom generala Markosa. ki se bori proti tuljtm zavojevalcem.
Gotovi ismo, Je izjavil Groza, da bo leto 1948 prineslo zmago junaškemu grškemu ljudstvu.
Iz Londona poročajo, da je bivši zunanji minister Sofianopulos pozval vlade štirih velikih držav, naj bi sklicale štiričlansko konferenco, ki bi skušala rešiti grško vprašanje.
Na anglo-amerlški konferenci glede angleških čet v Grčiji so ZDA sporočile Angliji, da morajo angleške čet« ostati v Grčilji do novega ukaza. Angleškim funkcionarjem so izjavili, da bi umik njihovih čet iz Grčije povzročil nezaželene posledice v položaju, ki ga v ZDA smatrajo za »kritičnega*. Izjavili so tudi, da bi imel predčasen umik angleških čet «neugodne posledice* za engic-ameriško prijateljstva
Na isti konferenci so Američani izrazili svojo zaskrbljenost za sedenji razvoj v Grčiji in so namignili na pošiljanje ameriških izbranih čet kot »tehničnih svetnikov*, kajti, če je za pošiljanje čet v Grčijo potrdi m a odobritev kongresa, general Markos prav gotovo ne čaka s svojimi ofenzivami. V uradnih krogih ugotavljajo, da bo težko prepričati kongres, naj bi odobril poš iljanje novih čet in nove pomoči Grčiji, to pa zaradi bližnjih predsedniških volitev. Volivci st bodo namreč zapomnili tiste, ki bodo hoteli pošiljati ameriške mladeniče
Japonskih zahtev. Pred kratkim je
tudi Velika Britanija pr.stala na i umi-rat čez Ocean. Zato je potreb-ameriško zahtevo za sklicanje kon- no, da Angleži ostanejo v Grčiji in ference ll.dr*av namesto sveta šti- »sodelujejo z ameriškimi turisti ln I nost Anglijo, ki ovira Zidam,~da bi r:h držav.	I	svetniki*.	se bmnili.
„Ministrstvo za evropske kolGnije0
BEOGRAD, 2. — Glasilo informacijskega urada v Beogradu piše da je v letiu 1947 imperialistični tabor nadaljeval s pripravami nf novo vojno. Središče mednarodni reakcije se je premaknilo v ZDA ln nacistični načrti za zavojevan j t sveta so bili zamenjani z ameriškimi načrti, ki jim, v manjši meri sledijo angleški.
List ugotavlja nato, da Je varšavski sestanek sejal strah med'imperialisti, ki se sedaj zatekajo k nasilni politik!, ki sloni na atomski bombi, in se vdajajo igri, ki je nevarna .tudi za kapitalizem. List ugotavlja dalje, da predstavlja vašing-tonska upirava za izvajanje Marshallovega načrta pravo ministrstvo za evropske kolonije, angleški in francoska vlada pa nista politično več neodvisni'
List zaključuje, da se morajo v» svetovne demokratične sile združiti proti imperializmu, ker moč delavcev je ravno v organizaciji, v enotnosti in v odločni ofenzivi proti Imperializmu.
Anglija hoče priključiti
de! Palestine Transiordanli
LONDON, 2. — Iz Londona poročajo, da je določila vlada 15. maj kot dan za prenehanje mandate nad Palestino in 1. avgust kot rok za Izpraznitev te dežele. Komisija OZN za Palestino bo o tim vprašanju razpravljala 7. t, m. in takrat bo angleški delegat Cadogan podal zadevne izjave.
Agencija Telepress poroča, da bo angleška vlada verjetno izjavila, da se z ozirom na oborožene spopade med 2id! in Arabci čuti »prisiljeno* odložiti umik svojih čet Ce pa bi Anglija umaknila svoj mandat nad Palestino pred 15. majem, ne da bi deželo izpraznila, bo kaoe Še večji. Očitno je, da podpira Anglija načrt, da bi arabski del Palestine anektirala Transjordanija, ki angleška vazalna država. Temu načrtu se protivijo vbo arabske vlade, zlaatl Sirija in Saudltska Arabija. Telepress meni, da je potovanj« Edena gotovo v zvezi a tem načrtom. Pristanek ostalih arabskih držav za priključitev arabskega dela Palestine k Transjordaniji bi ram reč omogočil Angliji nadzorstvo nad proizvodnjo petroleja od Halfa pa do Basore v Perzijskem zalivu.
Židovska organizacija Irgun je izjavila, da je ona odgovorna za nedavni atentat na Arabce, vendar poudarja, da zadene prava odgovor-
Podonavje -
Novoletni proglasi raznih državnikov — V državah pod dolarskim vplivom so črnogledi, države ljudske demokracije pa z zaupanjem gledajo v bodočnost — Češkoslovaški dvoletni načrt določa za obnovo 7 milijonov dolarjev, to je polovico od tega, kar je bilo obljubljeno 16 državam za dobo 4 let
Ob prestopu v novo leto so razni državnik; in državni predsedniki izdiali proglase na ljudstvo in podali politične izjave, ki naj bi bile pregled čez dogajanja v preteklem letu in napotilo za novo leto.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie je izjavil, da je leto 1947 prineslo številna razočaranja v odnosih med narodi. Izrazil pa j« upanje, da bo OZN lahko poslala branik proti vojni in izpolnila upanje vsega človeštva. Oglasil se je tudi papež, ki je izjavil, da bo to leto — leto težkih odločitev, ko se bo svet znašel na razpotju. Truman pa je dejal, da bo edino organizacija Združenih narodov lahko ohranila mir. Pri tem pa je najbrže mislil na tako organizacijo, ki bi pokorno sledila ukazom ZDA, kakor s« je pokazalo na zadnji glavni skupščini, ko j« ameriški glasovalni stroj brezhibno deloval.
V Angliji je Attlee pozval ljudstvo, naj zastavi svoje napore za zvišanje proizvodnje. Glavni tajnik komunistične strank« Pollitt pa je v listu «Daily Worker» pozval angleško ljudstvo, naj dela na to, da se bo Velika Britanija osvobodila odvisnosti od ZDA, da se bo odpovedala imperialistični politiki in stopila v demokratični tabor. Laburistična stranka se mora boriti za zvišanje m«zd, tako da bo zajamčena življenjska raven angleškega ljudstva. Končno poziva delavstvo, naj ostane enotno, ter poudarja potrebo ustanovitve nove vlade, ki naj podpre levičarske sile.
Tudi francoski ministrski predsednik Schuman je govoril o razočaranjih in skušal pripisati krizo povečanju potreb prebivalstva. Pri tem je poveličeval »ameriško pomoč*. Po radiu se je oglasil tudi
Franca ki je Izrazil svoje zac':	lj,-
stvo nad sedanjim notranjim ui zunanjim položajem. Se posebno se je skliceval na odnose z južnimi ameriškimi republikami, posebno pa z Argentino in Portugalsko. Takoj za tem je madridski radio oddajal proglas argentiskega predsednika Perona, k! Je seveda izzvenel v ist«m smislu.
Avstrijski ministrski predsednik Figi je tudi poudarjal razočaranja v letu 1947. Zahvalil oe je nato Sovjetski zvezi, ki je vrnila avstrijske vojne ujetnike in pripomnil, da mu j« žal zaradi nesoglasij med Avstrijo in Sovjetsko zvezo*.
Mnogo bolj realistični tn optimistični so bili proglasi vodilnih osebnosti v državah ljudske demokracije. Vladni podpredsednik Rakosi je izjavil, da je poraz sovražnikov demokracije temeljito preokrenil mednarodno važnost Madžarske. Pripomnil je: «Naša mednarodna izolacija je prtnehala. Prvikrat v zgodovini smo prijateljsko povezani z junaško Jugoslavijo in z demokratično Romunijo. Podonavje, ki je nekdaj bilo ognjišče nemirov, je sedaj postalo branik miru*. Pom-
Volivna zmaga komunistov
v tržiškem okrožju
TRZIC, 2. — Pfi volitvah Združenja poljedelskih delavcev (Federe terra), ki so bile 21. pret meseca v t-2:škem okrožju, so dobili komunisti 84,4%, demokristjani 9.9%, socialisti 2.9% saragatovci 0.6% in neodvisni 2.2% glasov. S tem bodo jrneli komunisti na pokrajinskem kongresu Združenja poljedelskih delavcev 30, demokristjani 3, neodvisni pa 1 delegata.
Wallacejev načrt
temelji na svetovni enotnosti in ne na delitvi sveta kakor Marshallov načrt
NE YORK, 2. — Kandidat za predsedniške volitve Henry Wallaoe je obrazložil osnovne točke svojega «Wallacejcvega načrta*, ki temelj; na svetovni enonosti in na prijateljstvu v nasprotju z Marshallovim načrtom, ki sloni po njegovem na delitvi sveta. Načrt vsebuje 7 točk:
1. Ustanovitev fondov za obnovo po vzorcu Unre.
2. Upravljanje tega načrta z a-merlškimd prispevki, ki naj jih odobri kongres, ter s prispevki drugih držav, ki imajo zadostna sredstva za finansiranje načrta za pet let.
4. Države, ki so najbolj trpele zaradi nacističnega napada, bi imele prednost ne glede na njihov •politični režim ali njihove socialne ustanove.
5. Pri razdeljevanju teh kreditov se bi strogo spoštovala suverenost držav, ki bi kredite dobivale.
6. Ti fondi se oe bi smeli uporabljati v vojaške namene.
7. Porurje bi moralo priti pod mednarodno nadzorstvo in pod upravo štirih velikih držav, tako da bi se njegovo bogastvo uporabljalo za evropsko obnovo in tako, da ne bi Nemčija več ogrožala svetovne varnosti.
daril Je nato, da Enačijo borba grškega ljudstva, uspehi kitajske ljudske, vojske, Junaška borba francoskih ln italijanskih delavcev ter proglasitev romunske ljudske republike okrepitev demokratičnih sil
Češkoslovaški ministrski predsednik Gottwald je govoril o uspehih dvoletnega načrta. Prvi del načrta Je bil izveden stoodstotno.
Izjavil Je nato, da bo glavna naloga v letu 1948 uresničenje dvoletnega načrta, ki določa investicija 2a 340 milijard kron. Ta tme-i*ek, ki odgovarja 7 milijardam dolarjev, predstavlja polovico kreditov, ki so bili obljubljeni 16 državam na podlagi Marshallovega načrta za dobo 4 let. Zaradi načrtnega gospodarstva se Je industrijska proizvodnja podvojila v primeri z letom 1945, dočim ae je po prvi svetovni vojni proizvodnja iz leta 1918 podvojila šele po desetih letih.
Gottrvald Je nato omenil izredno sušo, ki je uničila velike količine poljskih pridelkov, in poudaril pomoč, ki jo je CSR dobila iz Sovjetsko zveze, Romunije, Jugoslavije, Bolgarijo in Poljske, Ce bi Vlada vodila drugačno politika bi morala kupiti žito dtrngod po mnogo višjih cenah Končno je Gottvvald izjavil, da bo leto 1948 črno leto za sovražnike republike. Volitve v tem letu Jih bodo za vedno izločile.
Papež že agitira
(fz njegove božične poslanice)
»Tisti, ki so bojazljivi in prikriti, &o pripravljeni postati dezerterji in Izdajalci. Kdor bo nudil sodelovanj« — materialno ali pa e svojo sposobnostjo, s svojo pomočjo, s svojim glasom strank: ali vladi, ki zanika Boga, je dezerter in izdajalec*.
Tako sporoča parpei Pij XII. svojim vernikom v božični poslanici predvsem pa italijanskim, ki bodo šli spomladi na volitve, ker »e boji, <la bi njegov krščanski demokrat De Gašperi pogorel, ker je tadnje čase postal tako priljubljen, da je samo lani čez dve sto tisoč delavcev moralo oditi iz Italije s trebuhom za kruhom, drugih 1.300.000 pa jih išče dola, med tam ko jih je več milijonov stavkalo zaradi «pm-vične krščanske (» demokratične ureditve» italijanske republike. Toda vsi tl sto tisoči 1» milijoni »o dezerterji in izdajalci, saj »o premnogi odšli v tiste države, katerih vlade po zatrjevanju papeža Pija XII. zanikajo Boga, vsi drugi pa poslušali Togliattijev in Nnmijev poziv za stavko, za katera parpei tudi trdi, da zamikata Boga. Pri tem m zanj važno, kaj se je zgodilo s tistimi, za katere je njegov zunanji minister Sforza s Francijo sklenil dogovor, da jim bo preskrbela dela; tildi teh je okrog 300 tisoč, %d katerih so mnogi končali v taboriščih znamenite -tujske le-pije* in na dnu Tihega oceana, ko so hoteli s tega ln takšnega dela pobegniti.
PRIMORSKI DNEVNIK
8. januarjg. 1948.
Branili bomo neodvisnost
Tržaškega ozemlja
Številna voščila, ki si Jih pošiljajo ob novem letu naše masovne organizacije med seboj, voščila, ki jih pošilja sektor sektorju, okraj okraju, delavci v tovarnah odborom v naših okoliških vaseh, mladina ženam, so polna želja po svobodi in neodvisnosti Tržaškega ozemlja. Nikdar in nikoli ne bomo dovolili, pravijo naši mladinci in politični preganjanci, da posteči« Tržaško ozemlje nova kolonija in vojaško oporišče anglo-ameriških imperialistov. V. tem novem letu bomo delan še z večjo silo na tem, d% se utrdi bratstvo med tukaj živečimi narodnostnimi skupinami. Razkrin-kovali bomo plačance tujih interesov, ki 6i hoteli, da se iz tega o-zvmlja napravi druga Grčija. Branili bomo neodvisnost Tržaškega o?em’ja ter ne bomo dovolili nt-komivr, da bi se poigraval z nami.
Ta voščila so pisali v imenu ljudstva njegovi zastopniki in so jasen dokaz, kako tesno so med seboj povezane naše množične organizacije. Vsi se zavedajo, da bo mogoče preprečiti kolonizacijo tega ozemlja edino le z močno in enotno Ijud-iko fronto, ki bo vodila odločno borbo proti mednarodnemu imperializmu, ki skuša zasužnjiti naše ljudstvo na gospodarskem, političnem in kulturnem polju.
Donijo, silvestrovanje in apolitičnost
Na Silvestrov večer je naš-a mladina priredila igro, v katero je vlomila veliko truda. Po igri pa je sledila prosta zabava. Na silvestrovanje prišlo mnogo ljudi, da se malo razveselijo d» poslovijo od starega deta, ki je bilo polno borbe. Udeležili so se ga tu Si ljudje, ki drugače niso nikdar obiskovali naših prireditev. Tik pred polnočjo je stopil na oder tovariš in se v kratkem govoru, v katerem je omenil težke borbe, ki j h je vodilo demokratično ljudstvo prot; imperia-Umni in lokalni reakciji, poslovil cd starega leta. Govor je bil nato preveden v italijanSčno. To pa n! bilo všeč peščici šovinistov, ki italj-jrnskega n-lti se razumejo. V znak protesta so zapustili dvorano, češ da se govori o politiki.
Teko torej. Po njihovem mnenju je s'ovensko italijansko bratstvo ter enakopravnost obeh jezikov politika. To pa, da so oni Zbežali, to ni politika. Zakaj pc so zbezali, ve vsak otrok. Tukaj bi radi nadaljevali, kar so delali, samo s to razliko, da so prej sluzili nacijaiizmu, sedaj pa sluiijo imperializmu. Rezultat je pav isti-isdajstvo lastnega naroda.
Ob novem letu se žene ebtfarovaie bolnike
Včeraj popoldne so zastopnice ASI2Z izročile sindikalnemu odboru v bolnici pri Sv, Ivanu, oddelek za jetične 54 bogatih paketov z novoletnimi voščili. Zen« iz vsega mesta bo z veliko skrbjo pripravljale različna jedila, sadje, sladkarij«, vino in jajca z zavestjo, da bodo z'asti pomagale onim, katerih dru žine nimajo možnosti, da bi jim nudile najpotrebnejše za njihovo zdravje. Tako so naše žen$ ponovno jokazale svoj socialni čut in se niso ustrašile dela, le da bodo bolniki zadovoljni.
Jutri izide naš list na štirih straneh
TRŽAŠKI DNEVNIK
Iz starega v novo leto
Na Silvestrovo so bile vse plesne dvorane prenapolnjene. Sleherni Je želel, da bi vsaj dobro končal staro leto, čeprav mu morda marslikaka-tere sel j e ni izpolnilo. Po ulicah so otročaji streljali z nedolžnimi petardami, ki tokrat niso razburjale •r itno nočih, ker to niso b.li bombni atentati, kakor smo jih imeli toliko v Trstu v preteklem letu, ampak samo izraz sproščenega veselja v pričakovanju prihoda novega leta. Vendar tudi to streljanje ni b.lo po vsem neškodljivo in max-s katera dama je odnesla iz eksplozije preluknja.no nogavico, ali pa je «topničan» odnesel osmojeno hlačnico.
Družinski prijatelji in znanci so se zbrali po domov .h k skupni večerji, ki je bila ta večer Izdatnejša kot po navadi. Opolnoči ugasle luči, izmenjava novoletnih voščil s poljubi, potem pa zopet ples in veselje tja do jutra
Toda medtem ko so tisoč plavali
v veselju in izobilju, so drugje bili reveži ir.anj srečni Čeprav se je za prazn.ke zelo mnogo kupovalo In vedo statistike povedati, da so jestvinske trgovine in mesnice prodale za 270 milijonov lir blaga za to priliko, vendar si mnogi niso mogli kaj boljšega za praznike privoščiti.
Na trgu Stare mitnice v bliZCci ulici Pondares je na nevo leto rna'a pred 21. uro padel po tleh 60-letni starček, ki biva v ljudskem prenočišču v ul. Gozzi 5. «Noge se mi tresejo, ne morem dalie.» je potožil. Prižel je avto CRI. Zdravnik ga je pogledal, pa ga ni hotel vzeti v reS.lni voz, češ da Je uiiv in zamazan. Zbrala ee je gruča ljudi, ki je estro komentirala to zdravnikovo početje. Cez nekaj trenutkov je prišel policijski kamionček in odpeljal starčka v bolnico. «To je rešilni voz za reveže, policija,® so ironično komentirali prisotni.
Lepo oblečen gospod in gladkih lic je menil, da je b.l starček pijan, ker da je nemogoče, da bi bil kdo na novega leta daa v Trstlu lačen.
«Pojdite med Teveže, pa boste videli, kako je», je ugovarjal neki možakar, ki je bil tudi sam revno obležen, epom s m tega reveža in vem, da ni b.l pijan. Tud; nek zdravnik, ki je šel prej tod mimo je rekel, da ni bil pijan». Gospod je pogledal naokreg in ko je v .del da nikdo ni njegovega mnenja, je z ironičnim nasmečkom odšel dalje prot: drevoredu Sonnioo.
Vedno ista, pesem, tako v novem letu kot v starem. Na eni strani se denar razmetava z lopato, drugod pa nimajo za najpotrebnejše. Več dni pred praznikom so bile pred mestno zastavljalnico cele vrste ljudi, ki so zastavljali tudi svoje obleke, samo da bi se ob novem letu vsaj enkrat do dobrega nasitili.
Dejanje, ki so ga zagrešili obtoženci
ni kaznivo, pravijo odvetniki
Das; bi se morala sodna razprava o premogu končati že zadnje dni decarbra, se nadaljuje' še danes, kajti odvetniki še rvso končali z dolgimi zagovori. Včeraj zputraj je prvi govoril odvetnik Annoscia, ki poleg odvetnika Camberja, brani obtoženca Pettarina. Zagovornik je na vse načine skušal dokazati, da je njegov klient deževno abnormalen. V ta namen je odvetnik predložil sedišču trd zdravniška spričevala: od zdravnika državnih železnic, od profesorja zdravnika Doninija in od dr. Aldov sija iz Coronea. V teh zdravniških spričevalih je 'napisano, da ima Pettarin telesne in duševne motnje, da je živčno bolan in da zlahka podleže volji drug h Zarad. tega je poudaril odvetnik, obtoženec težko loči slabo od dobrega in obratno. Za tega obtoženca je odvetnik Annoscia pdelagal oprostitev.
Na popoldanski razpravi je odvetnik FlUputti v svojem govoru branil obtoženega železničarja Pa-ceja. Odvetnik je v govoru omenil, da pri ponarejanju tovornih listov ni bilo oškodovano ravnateljstvo državnih železnic, sicer pa ne drži, da bi bilo toliko tovornih listov ponarejenih, kot hoče to dokazat-; drž-.vni tož lec. Kosec koncev pa tudi ni dokazano, da je te tovorne liste ponaredil, oziroma napačno izpolnil obtoženi Pace. Na koncu govora je odvetnik predlagal sodišču, naj Paceja oprost; glede obtožbe o falsiflciranju uradnih listin, kajti dejanje, ki ga je obtoženec zagrešil, ni kaznivo. Kvečjemu bi dejanje označili kot uradno pomoto. Prav tako naj bi po odvetnikovem mnenju sodlšJe oprostilo Paceja glede obtožbe o pasivni korupciji, ker ni dokazov. da Je kot državni uslužbenec sprejemal denar od trgovcev s tem namenom, da bi kršil uradne dolžnosti. Odvetnik Moro, ki brani obtofenca železničarja Mauriella, je
najprej opozoril sodnike, da je klient 80-letni starček, zanj bi pomenilo 4 leta ječe isto kot arirtna obsodba. Zato je odvetnik Moro predlagal sodnikom, naj bi obtoženca glede obtožbe o pasivni korupciji oprostil;, ker ni dokazov za to obtoabo. Glede falsiflciranja uradnih liistin naj sodišče prav tako oprosti obtoženca, ker dejanje, ki ga je on zagrešil, ni kaznivo. Zadnji je včeraj popoidne govoril odvetnik Berton, ki je zagovorjal obtoženega Andreinija. Kot drugi branilci je tudi ta odvetnik predlagal sodCšHu, naj opresti obtoženca.
Saj vas poznamo, gospodje!
Danes bi morali v Trstu nastopiti madžarski Orodni telovadci, ki so si lansko leto priborili prvenstva v orodni telovadbi na balkanskih igrah v Ljubljani Sloveči telovadci, ki so brez dvoma najboljši v Evropi, so bi!i povabljeni od različnih športn h zvez, tako jinske, češkoslovaške in drugih. Tudi ZD-TV je hotela, da bi v Trstu nastopali, kar so Madžari z vese’jem sprejeli. Toda poročilo zveze sicer skrajno suhoparno pove marsikaj. Dvoran v Trstu za našo zvezo ni. Tudi gospodje fer E NIC, ki sicer dajejo svoje dvorane na razpolago gbranilcem italijanstva Trstaz, co kratko in malo in brez navedbe vzroka odgovorili negativno. Zakaj?
G. ravnatelj praznujejo
Včeraj kmalu po 16. url se je zglas.la v zaporih .v ul. Coroneo delegaciji demokratičnega ljudstva iz Rojana, ki je hotela obiskati tov. DEsteja in Kluna, ter govoriti z njima v imenu ljudstva. Pa zn ki pa je niso pustili skozi vrata, češ da ni ravnatelja, ker da ima da-ces praznik.
FIZKULTURA
Dva velikana v borbi za točke
Skedenj In Magdalena v borbi za prva mesta - Nabrežina una na dve točki - Zanimivo istrsko srečanie Ižo a-Piran
Igrišče na Montebellu bo v nedeljo prizorišče ostre in zan.m ve borbe med dvema velikanoma za prva mesta. Ob 10. ur; b-tfio začeli to zan mlvo borbo in cb 12 ko bo ta končana, kdo bo zmago\alef? Majdniena, k. je med prazniki ta ko rekoč tudi trenirala na Reki, kjer se je udeležila turnirja za «Jadranski pokal* in n- mogla pokazat: ivo.e moči, bo zato skušula v nedeljo pripraviti dosedanjemu voditelju v lestvici presenečenje. Bo-li dosegla? Vsak pač ve, da so to edine sanje Magdalene ln p.avijo, da se sanje redkekdaj uresn čijo. Skedenj pa tudi ne bo hote. sre ii svoje slave popustiti in bo skušal svo.emu nasprotniku zadat; smrt-n "udarec. Toda, vsaj po našem mnenju bo težko, kajti znano ;e, da ima Skedenj nekaj svojih naj boljš h Igralcev bolnih. Zatorej bi b-1 neodločen izid odraz de.an.<ke-ga stanja, toda bojimo sc, Ua n.ti prva n t: druga enajstorica n s: a zadovoljni z našim mnen;em. Zatorej na svidenje v nedeljo na igrišču!
Tcvama strojev bo imela kaj lahl-.o delo z Rojanom. Dreher namerava Ji borb. $ Koštalungo zmagati. vendar b; bil ta po zku6 kaj tvegan. Mogoče se mu bo posrečilo. Vsekakor pa Je bolje počakati nedelje. Pr staniščniki ie bodo v nedeljo srečali i Montebellom m mor da j.m bo sreča nasmejala. Nabrežina bo sprejela v goste m’ade i-g rale e Ponziane m morda se jim bo le posreč-lo preslepit: tižaško moštvo. Milje, ki bedo morale v nedeljo sprejeti na svojem igrišču Sv. Ano. se bodo pač mor»-e zadovoljiti že v naprej z gotovim pora zom.
Istrska moštva pa so hotela osta-t’ na lastnih .jriščfh in se pomerit; med seboj. Tako bo Umag šel k Aurori najbrže po poraz, med tem ko bo m^ral Piran v Ižolo. Kaj bo pr.nesel domov, pa ni mogoče povedati, vendar mislimo, da zmage skoraj gotovo ne.
Nedeljski nogometni sporEd:
Prvenstvo Tržaškega ozemlja: Igrišče na Montebellu: cb 8.30 Tovarna strojev-Rojan: ob 10. ske-d< nj-Magdalena: igrišče na Opčinah ob 10. DreheT KošU unga: ob 14. Montebello-Pritaniščnik ; v Na-brež n. ob 14 Nabrežina Ponz ana; v Ankaranu ob 14. Mlje-Sv Ana; v Kop-u ob 14 Aurora-Umag, v Ižoh ob 14. Ižola-P.ran.
Okrožno nogometno prvenstvo: v Nabrežji cb 8.15 Primorje P. K. Greta; ob 10. Prcleter-Koionja; cb 12. Vesna-Col ILVA:	igr šce no
Opčinah ob 12. INAML*Arzenal,
igrišče v Zavljah ob 14. Sv. Vid-OMMSA:	igrišče	CRDA	ob	12.
Skorklja-T-Skarjl, ob 14. Sv. Marko-Aqula.
Prvenstva I. skupine: igrišče na Opčinah ib 8. Elektra-Pr-morje P. K. B; igr-iče v 2av.jah ob 10. Ar-zenal-Rinaldi; ob 12. Red vo Kcz-min-Oočine; Greta Skoljet, Col ILVA-Rocol ln Sv. Marko-Sv. Ivan ne bodo odigrane.
Istrsko prvenstvo: v Kopru ob 10. Aurora B Novigrad; ob 12. Par-tizan-Brtonigia; v Dekan h ob 14. Olimp.jarPlorent a; v Izoli ob 12. Ižola B-Rdeča zvtzdi; v P-.trov;ji ob 14. Petrov.ja Zašč ta; v Umagu ob 14. Umag E-Mcduza.
Košarka
Po nedeljskem pič.tku bodo Jutri zopet stopili igralci in igra-ke na igr šča v iskanju novih točk za svo e ek.pe. Tako bomo vdeli na igrišču DSZ ES ob 11. Sv. Alojza Y borbi z Arzenalom ter najlepšo tekmo dneva med Tomii čem n Tovarno stroiev. ki bo na stem 1-grišču ob 15. Col ILVA bo odšel
v Ižolo za točkami, medtem ko se bo Skedenj na igrišču Col ILVE srečal cb 12.20 s Skoljetom. DSZ ES pjčiva.
Prvenstvo Triaikego osemlja za ženske ekipe: igr šče DSZ EČS ob 14. DSZ ES-Barkovlje; igr.šče v Ižoli ob 14: Ižola-Tomažič; počiva Rinaldi. .
Okrožno prvemti-o • moški: ierl-šče DSZ ES cb 9. Skoljet B-Sv. Alojz B; ob 10. ECA Greta; grlšče v Barkovljah ob 10. Barkoviji-Ri-naldi.
Okrožno prvenstvo - ženske: igrišče Col ILV5 cb 10. Tmaž t B-Magdalem. ob 11. Greta-Cui ILVA; grišče v Barkov!*ah ob 11. Flent-Vesna; lg ;šče DSZ ES ob 12.30 Skorkiija B-Rinaldi B.
Odbojka
Poročilo št. 5 odseka za odbojko pri ZDTV. Odobrijo se vse tekme Cdisrrane v nedeljo 28. decembra 1947. Po tekmovalnem pravita ku sta -zlečeni -z nadaljnjega tekrro-vanja ekipi Col ILVE in DSZ ES.
V nedeljo bodo odigrali nadaljnje tekme in s cer: igrišče Tomažiča ob 9. Si’. Marko FMDA, ob 9.30 Sv. Marko-Tiskarji.
Obvestila
Slcčeii sodniki naj se zglase da^ nes cb 18. ur na sedežu v ui. Machiavelli 13, II: Vis.ntini, Bertocchi Angel, Bfrtocchi Silvan. Humiir Marij, Boiisi, Furlan', Marcolin, Maccori, Maraspin, CasteUi, Man-c r.ell} n Pojgiani.
Danes sodna razprava proti Cecchellnu
V skupini tako imenovan;h raz prav o fojbah se danes zjutraj pred perotnim scd.ščem začne tudi ona p: oti Cecchei nu, znanemu odrskemu .gralcu, še iz fašističnih časov.
Poleg Ceccheiina Angela so na zatožni klopi še Kumar Teodor in Stulle Josip. Istočasno se bo vrš’ia sedna razprava proti odsotnima Gobbu Nerinu in Mužini Edvardu. Razen Ceccheiina, ki je obtožen, da je sodeloval pri tako zvanem «piagiu» ali popolnem osebnem podvrženju, so j!S: ostali obtežen;1 obtoženi umora, piagia in da so bili člani zločinske družbe.
Ceccheiina bo branil odvetnik Poilucci, Mužino in Kumarja edvet-nik Jacuzzj. edvetnik Moro pa obtoženca Stulleja in Gcbba. Zastopnik zasebne stranke bo odvetn.k Annoscia. Obtožnico bo zastopal dr. Collotti, predsednik sodišča, k: bo sodili, bo dr. Minesso. Skupno število p:..č, ki j h bodo zaslišali je 60.
RO JANŠKE KONFčRE NCE SIAU
Za mir in neodvisnost
Tržaškega ozemlja
Spr.ča vedno večjega števila članov in važnih vprašanj, k; terjajo nujno rešitev, se je že na obeh kongresih SIAU pokazala potreba po njeni reorganizaciji. Politična borba v svetu in pri nas je vedno bolj ostra, povsod se snujejo in krepijo ljudske frente, ki dru’ jo v svojih yrstah poštene demokrate. Tudi pri nas bo treba adruž'tl v SIAU vse one ljudi, ki J*m je v interesu borba na osnovi njen h prosramatsklh tečk.
Zato se bo povečalo število rajonov in bo treba izvol tl nove rajonske izvršilne odbore in š.rše -vete. Preden pa se začnejo voi’tve delegatov za rajonske kongrese, bodo po vseh rajonih predkongresne konference, ki Se vrše s naslednjem redu: včeraj 2, januarja v IX. rajonu, danes 3. t. m. v VII. rajonu, Jutri 4. t. m. v X. rajonu, 5 t. m. v VI. rajonu, 6. *. m. v xn. rajonu, 7. t. m. v XI. rajcnu, 8 t. m. v n. rajonu, 9. t. m. v I. rajonu, 10 t. m. v VIII. rajonu, 11. t. m. s IV. rajonu, 12. t. m. v V. raj<5nu, 13. t. m. pa v III. rajonu.
Volivna zborovanja za izvolitev delegatoy pa se bodo morala končati: za IX., X„ X. ‘n XII. rajon pred 18. januarjem, ker bodo tega dne v teh rajonih rajonski kongresi; za I., VI., VII. in VIII. rajon pred 25. januarjem, ker bodo tega dne v teh rajonih kongresi; za II., ni., IV. in V. rajon bodo moral b ti volivna zborovanja najkasneje do 31. januarja, ker bodo kongres: v teh rajonih 1. februarja.
Za vsakih 30 do 50 članov bo izvoljen po en delegat y skladu s potrebami posameznih rajonov.
Na rajonskih kongresih bodo 'z-vojeni rajonski izvršilni obori, ki bodo šteli od 8 o 12 članov, in ra-jenski sveti g 30 do 50 člani. Ob pril.k; teh kongresov bodo. kakor Je določil mestni odbor SIAU, tudi
Kamion zavozil na pločnik
in smrtno povozil mladega delavca
Tragično se je začelo novo leto za 19-letnega tiskarja Livina Rc-manija iz ul. Aleardi 7, ki je zaposlen v tiskarni «Mcdemcgrafica».
Na novega leta dan je šel z prijateljem po pločniku iz ul. Ghega proti ul Bellini. V tem je pridrvel iz ul. Ghega teiek kamion, ki zaradi prevelike naglice ni mogel pravoJasso zaviti okrog vogala. Kamion je zavozil na plOi!n k nasproti bara «Treves» in pcvoz.l Livina Romunija, ki je ud * ril z glavo ob rob pločnika in na mesta umrl. Njegov prijatelj je zgolj slučajno uSel enaki usodi.
Ko je prižel na kraj nesreče avto Rdečega križa, je mogel zdravnik sareo ugotoviti smrt nesrečnega Romamja, doč.m je policija, ki je tudi prišla z «Emergenzo», aretirala šoferja kamiona, nekega Bruna Bolaza, starega 20 let in ki stanuje v ul. Catullo 9. Ker je šofer vozil s preveliko n-iglico in se drsal predpisov, je odgovoren za nameren umor. Tako njemu že na samem začetku novo leto ni prineslo sreče.
Afenfaf na stanovanje
Na novega leta dan kmalu po polnoči so neznanci vrgli roono bombo tipa «OTO» preti oknom stanovanja Tracazzana Mansueta v drugem nadstropju na Scala Bel-vedere št. 1. Ker je bil cilj prev so-ko, borba ni poraroč,;? posebne škode in je le delno razdejala eno izmed zunanjih oknic. Človeških Žrtev ni bilo.
Smrten skok Iz prvega nadstropja
Včefaj zjutraj okrog 7.30 ure je 45-letna Andrelna N.kol.č, ki stanuje v ul. Conti 30, sk.enila, da si zaradi družinskih neprillk vzame življenje. V ta namen je skočila iz prvega nadstropja na dvoriS.če in se ubila. Sosedje so poklicali rešilni voz, toda zdravnik je videl, da N količevi ni več pomoči. Truplo so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice zaradi zdravniškega pregleda.
Požar v krojačnici
Gospa Ldija Mati- ss: je prejšnjo noč pozabila ugasniti v svoji krojačnici na trgu Cavana elek-
trično peč. Ko je šla po polnoči policijska izvidnica tam mimo je opazila, kako se je kadilo iz nekega okna krojačnice. Takoj so poklicali gospod njo m sosede. Odprli so vrata v delavnico ter opazili, da se js vnelo več ofolek in površnikov. Policaji so se takoj lotili gašenja, ki so ga potem gas lci zaključ.U. Matlass jeva ima okrog 200 tisoč Ur Škode ni pokvarjenih oblekah.
Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji 1
Od 1. januarja 1948 dalje se vodi naš tekoči račun pri Narodni banki FLRJ pod številko 6-90601-19.
Ker je veljavnost položnic z dosedanjo štev. 60-40 45-34 z dnem 31. 12. 1947 potekla, naj se naročniki začasno poslužijo obrazca 127 «Splošna položnica*, ki jo kupijo na vsaki pošti in na katero morajo napisati novo številko našega tekočega računa 6-90601-19.
Uprava
Otroška božičnica v Devinu
Na večer pred božičem so organizirali devinski otroci v šolski dvorane iepo uspelo prired.tev, ki je obsegala 10 izbranih točk. Najprej so zajgradi igrico «Mir in ljubezen®, kateri so sledili« recitacije v slovenskem in italijanskem jeziku.
Po končanem sporedu so razdelili preko sto zavojev z božičnimi darili, s katerimi so razveselili naše usjmlajSe. Ob tej prilik; so nabrali med prisotnim občinstvom 13.870 Xr za božičnico, kar je zelo lepa vsota, kakršne doslej še niso dosegli v Devinu. Tudi mladima se je izkazala in zelo okusno okras la oder. S tem so pokazali, da so zmožni nekaj napraviti, kadar se za to odločijo. Upamo, da se bodo v prihodnjem letu mladinci še bolj živo zanimali za svoje prosv tno drušstvo in za kulturno življenje v splošnem ter da ne bodo dopustil., da bi jih pionirji prekosili.
K dobremu uspehu je trnogo pripomogla s svojim požrtvovalnim in nesebičnem delom tov. Zorka, ki je naučila pionirje igrico in rec.tac je.
tekme med razn-mi odbori za razširjenje m okrepitev SIAU.
Tako se bo SIAU pripravila n-» neve naloge, k- jo čakajo v bodočnosti, okrepila svojo organizacijo in se tako še bolj odločno borila proti imperializmu in domač, reakciji. S tem ba postala še bolj trden steber v ob.ambo miru in neodvisnosti Tržaškega ozemlja.
„Oi}jektivno“ poročanje
»GisrnaiG di Trieste"
Zadnje čase si je- «Giornale di Triestev postavil v dnevni red svojega poročanja v goriški izdaji servirane laži, ki se nanašajo na bližnje jugoslovansko ozemlje. Za božič je v Solkanu ^ustrelil» itlri osebe in več niih tranil, za novo leto pa je v Šempetru caretirafo znanega Goričana dr. Rutarja. Vse to dela dopisnik iGiornala> po preračunanem načrtu. Kaj je pruvi namen izmišljenega poročanja? Motiti sosedske odnose, razpihovati šovinistične strasti, strašiti in odtujiti goriške Slovence od bratov onstran meje in potom takega laž nivega in tendencioznega pročanja doseči v novem letu zvišanje noti narske plače.
Pri tem pa lahko ugotovimo, da je s takim poročanjem o stvareh z jugoslovanskega ozemlja, ki nimajo ne repa ne glave, «Giorna'er> prav zadnje čase izgubil vso verodostojnost. V Gorico in iz Gorice prihaja in odhaja dnevno na sto tine dvolastnikov. Prihajajo tudi na delo v mesto. Zato ni lahko zavajati javnosti s tako gorostasni-mi lažmi, o katerih, se lahko vsakdo prepriča. Švicarski dnernik «Basler Nachrich-tenn, glasilo ji nančnikov, je posnelo vest aGiorna-lat> in jo vrg’o v svet desetkrat povečano z naslovom: «V Solkanu je bilo od strani jugoslovanske policije ustreljenih a ljudi*. Kje je čut odgovornosti in novinarske poštenosti? Mar res mislijo na tak način pri dobiti na ugledu in na plačah?
Giornalovi dopisniki so, milo rečeno, največji kalilci miru in sosedstva na tem obmejnem ozemlpi. Proti njim bi se moralo kazensko postopati zaradi širjenja škodljivih in lažnivih vesti, ki zavajajo javnost.
KOLEMR
Sobota 3. januarja
Genovefa, Slavomir Sonc^ vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.30. Dolžina dneva 8.41.
Jutri 4. januarja
Angela, Dobromil
Spominski dnevi
19!t2 so bili težki boji gorenjskih partizanov z Nemci v Bohinju. Padlo je 15 Nemcev.
194$ je vzhodnokoroški odred napadel orožniško postajo v Globasnici na Koroškem.
PRESKRBA
Zopet črn kruh. Z današnjim dnem bodo pekarne razdeljevale črn kiruh. Morebitni ostanki bel« rr.cke ostanejo na razpolago Se-pralu.
Prodaja, drv za brezposelne, upokojence in reveže. 5. t. m. bodo za.-6-1: v novi prodajalni na Istrski cesti (Crematorio) deliti drva na prednostne nakaznice brezposelnih, upokojencev in revežev.
Dvig nakazil. Danes nori io vsi razdeljevalci živil dvignili pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine na prednostne nakaznice (izključno AVISS). Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pr; Sepralu.
Razdeljevanje mila. Danes bodo začeli razdeljevati po 250 gr mila ra odrezke štev. 4 živilskih nakaznic. Konec razdeljevanja 15. t, m. Cena 480 lir za kg.
SeKGTNI SiN09KATI
RAZNO
1L]A KHRRNBUNO
Zaščitniki kulture
C :sop‘si zapadne Evropr in Amerike so bili pred triiesetimi leti polni senzacionalnih poročil o dogodkih v JJuslji. tliat n», *M'jrn-ng Post» i» *Daily ilaii> so pripovedovali svojim čitatfljem, da se I» polastila v Petrogradu oblasti sodrga, da so boljševiki sklenili na cionthzirati najprej ženske in uničili matematiko, potem pa ukrotili v‘s svet in ustanoviti oddeUk Ce-ka celo v Avstral ji. Na vseh ogra jah sp se pojavili	plakati:	boljievik	* nožem	med zobmi.	Največji
po itiki, govorniki	in uersfei	pr digarji	so začeli	govoriti, da	je treba
rešiti kulturo pred komunizmom.
Ne bom zdaj	omenjal,	kako je	skušala ta bleb‘tava	gospodu
rešiti kulturo. Saj	ni samo	govorila	— proti	sovjetski republiki jf
pošiljala tudi izkušene diverzante in vzorne zarotnike, velike armad-in majhne, neulovljive odrede. Ta gospoda je poskušala premagat-w pokorno d želo z izčrpavanjem, pomagala »i je z zapletenimi diplomati-imi intrigami, ničesar se ni sramovala.
Mnogi izmed njih so že umrli, drugi še vedno žive in nadaljujejo svoj'1 nič kaj pošteno in nič kaj uspešno dejavnost. Najbolj gibčni med njimi so se prilagodili pogojim.
Tako na primer je Winston Churchill žrtvoval mnogo let svo jega dovolj burnega življenja, da bi * ognjem in mečem uničil Sov jetsko zvezo, kar pa ni motilo, da je pel pozneje slavospeve sovjetskim ljudem, ki jih ni mogel uničiti — prav tako, kakor ga navdušenje v nedavnih letih n«, moti, da zdaj znova podiva na uničenje Bov.etske zv ze.
Herbert Hoover je bil dosleden in ostal je zvest fisti formuli, ki jo jc serviral svetu Uta 1SS1:
tFo pravici rečeno, cilj mojega življenja je — uničenj« sovjetski Rusije*.
Ubogi Hoover je v položaju, ki ni vreden zavidanja: Življenja mu je ostalo le še malo, življenju sovjetske Rusije pa ni i>i<i'ti konca n? kraja... Toda mož is vedno trdi, da Je treba uničiti Sovjetsko zvezo «*a rešitev zapadne kulture*.
»Zaščita zapadne kulture» Je njihova pravljica za majhne otroke 8eveda so variante. Tako na primer Je bil Ros‘nberg navdušen ta drugačen epifeto« — tseverna kultura*. Zadnje ča-?e slišimo često o tatlar.tski kulturi*. G. Harriman je ostal v svojem zadnjim govoru zv‘st k/oMčnim vzore m in se je skliceval na zaščito tzapadne kulture*, pač pa si je dovolil g. Ridault odmik in predlagal — sto petdeset let ;.o‘ francoski revoluciji — svoj m dovolj brezbožnim rojakom, naj ščitijo tkrščinsko kulturo Zapada*.
Seveda bi se lahko norčevali iz ministra za trgovino Harrimana, ki se mnogo bolje razume na tbusiness*, kakor na probleme kulture in k\ poz\-a razbrzdane ameriške reporterje, naj rešijo tzapadno kulturo* pred narodom Tolstoja, Musorgskega in Mendelejeva. Toda to ni nič čudnega: vsi mlr.isfrl, generali, bankirji, induslrijci in drugi kulturonosci, ki že trideset let pozivajo na un<č<nje sovjetske države, w nenehoma sklicujejo na svojo skrb za usodo kulturi-.
Ce si ogledamo od blizu dolgo in neprikupno življenje bivšega prezidenta ZDA Herberta Hooverja, nam postane jasno, da se le zanimal za dolarje in da mu je bila zaščita «zapadne kulture* zaščita majhopsk'h petrolejskih vrelcev pred nacionalizacijo. Toda Hoover ni niVoH glasno govoril o takih smrdljivih stvareh, kakor Je nafta. Gc-vorll je:
*tovjetski red pomeni neiVJmost za vso preteklost, sedanjost in bodočnost naše zapadne kulture.*
Kir Henry Deterting, tako imenot>ani kralj nafte, Je kar pobesnel, Če Je slišal b‘sedo tBaku*. Organiziral Je pohod angleških *bobby* proti sovjetskemu predstavništvu v Londonu in ko se je pokazalo, da to ne more omajati Sovjetske zveze, Je začel organizirati rohod n'n ških divizij proti Bakuju. Toda tudi on Je seveda govoril o «sa-ped ni kulturi*. *Mi branimo proti komunistom velike duhovne vrednote*.	<Se nadaljuje)
DAROVI IM PRISPEVKI
Za otroško božičnico 1947 so darovali: I. rajon 119.134 lir, II. rajon 73.075 lir, III. rajon 90.760 lir; nabrano po listah 20.015 lir; Založništvo Primorskega dnevnika 30.000, bratje Nassimbeni 1000, ZAM 1000, njumeščenci Carbonina 4250, UIVOD 34.100, Mesarska zadruga 15.500, Komunistična part ja TO 100.000 lir, delavci tovarn^ Pontini 860, Zannini Anita 200, Deffar Marija 2000, skupina žensk 7C0, I. zdravstveni oddelek Splošne bolnice 1900, name,čenči tovarne Stock 1060, go-st!lna Taičerita 500, Hello Ivan 300, Papirnica Stoka 5000, družina Berger 5.000, skupina pristaniških delavcev 20.000, nameščenci industrijske družbe Olje 1130, Kos Josip 1000, Čevljarska zadruga 2600, Delavske zadruge 10.000, nabrano 1581, Starec Alojzija 5000, Slavko Škamperle 5325, Club Palestina 1000, tov. Luc-cliesi 1285, prosvetno društvo «Sia-vec», Svet na Ana 800, Gročana 1145, Kontovel 14.500, Opčine 15.240, Prosek 13.100, Padriče 5005, Gruden 2M0, bratje Kobec 1800, NN 500, P!-šcanc Marija 500, kulturni odsek ES 8625, Jugoslovanski RK 10.000, zadružna zveza stavbincev 5000, samostojna zveza trgovcev z živili 45.250, UIVOD 7100, slikarska zadruga 1000, im 500, Claudio D. 1000 in S. 500, Korte 500, delavci «S re-’a» 625, Perissi 500, delavnica D. Penarelli 5000 lir, delavnica Alabar-da 1000, Kalister 1400, gostilna Bel-ved<re 1020, Sivi Karlo 3000, Milje
100.000, nabrano na pionirski prireditvi 4664, Vidotto Viktor 5C0, Senica Anton 500, Cok Anton 500, Cok Drago 500.
TRST II (m 238.6/Kc 1260) v soboto 3. januarja
11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15. Koroške pesmi. 12.25. Lahka glasba. 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Partizanske pesmi. 13.15. Solistična glasba. 13.50. Zdravniška oddaja. 14.00. Razni instrumenti. 14,15. Pregled t fcka. 17.30. Plesna glasbi. 18.00. Prireditve tekom tedna. 18.15. Glasbena fantazija. 1S.45. Kulturne zanimivosti. 19.00. Glasba raznih narodov. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. «Večer na vasi». 20.30. Lahka glasba. 20.45. Tehnika in go spodarstvo. 21.00. Opera: Puccini: ?Madame Butterfly». 23.15, Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba.
24.00. Zaključek.
KINO OB MORJU. 15.30: »Glinka*, sovjetski glasbeni film, ki so ga prikazovali tudi na festivalu v Benetkah.
FILODRAMMATJCO. 16.00: »Zadnji rdeč?kožec», G. Foster in 13. Dressy.
ITALIA. 15.00: »Velik; valček*, L. Rainer, Fernaad Gradet.
ALABARDA. 15.30: «Ranj >ne duše*, D. Mac Guyre, M. Guy.
ARMONIA. 15.30: »Peta: ne ubijaj!*, Ch. Laughton, E. Rainer.
MAŠSIMO. 15.30: »Razbojniki Sa-hare*.
FENICE. 15.30: »Stekleni ključ*, Alan Ladd, V. Lake.
GARIBALDI. 15.30: «Lepa pustolovka*.
NOVO CINE. 16.00: »Gospodoval-ci», John Wayn^, H. Parrish.
IDEALE. 15.30: »Lady Hamilton*, Vivien Laigh, Laurence Oliver.
IMPERO. 15.30: »Genovefa Iz Bra-banta*.
RADIO. 15.30: »Tarzanov sin*, J. W i?smiiller, M. O’ Sullivan.
KINO V NABRE2INI. V soboto, ned-iljo ln ponedeljek: »Rigolet-to». Filmska predstava iz Verdijeve opere.
Občni zbor pomorščakov. Vsi pomorščaki, vpisani v Zvezo pomorščakov in pristaniških delavcev ES oziroma v F.I.L.M., naj se udeleže cbčnega zbora, ki bo v nedeljo 4. t. m. ob 9.30 v dvorani Kina ob morju.
Dnevni red: 1. Vprašanje ladij na Tržaškem ozemlju. 2. Izplačilo ragrade. S. Sindika^lna enotnost. 4• Ra-zno.
Ustanovna skupščina Zveze na-meščenoev javnih ustanov. V nedeljo 4. t. m. ob 9.30 bo na sedežu v ul. Imbriani 5-1 ustanovna skupščina Zv^ze nameščencev javnih u-stanov ES (Radio, TELVE. SEL-VEG in ITACABLE). Zaradi važ-rosti skupščine so vsi člani ES vabljeni, da se je udeleže.
Rojstva, smrti in poroke
CERKVENE POROKE: železo-strugjar Evgen Boscolo in zasebnica. Ida Fortuna, uradnik Domenik DAlessandro in uradnica Elena Penili, uradnik Italo Sunseri in če-salka Josipina Košuta, težak Edvard Zulliani in zasebnica Marta Mauri, zdravnik Gustav Pichl in u-radnioa Silvana Musltem, šofer Er-mano Posar in zasebnica Romilda Ventin.
UMRLI: 52-Mtni Julij Baresa, 60-letna Avgusta Bernetti, 61-letna Ana Silič, 65-letni Franc d'Udine, 84-letna Lojzka Potočnik, 63-letna Lojzka Cetin, 71-letni Josip Fortu-nai 76-letna Emilija Gatznig, 77-lrtnf Stefan Godina, 70-letna Ema Velikonja, 67-letna Marija Mihelič, 68-letna Adela Amodec, 58-letni Alfred Fama, 60-!etni Matija Glavina, 64-letni Josip Guštin, 26-letna Elda BCnci, 57-letni Anton Lukovič, 77-letni Franc Simini, 62-letni Alojz Buseani, 71-letni Franc Tarantino, 85-l*tni Andrej Orlando in 66-letni Etiore Zgur.
Kmettijska nabavna in prodajna1, zadruga v Trstu vabi člane uprav-j rega in nadzornega odbora na redno sejo upravnega odbora, ki b<J nedeljo 4. t. m. ob 10. uri na sedežu v ul. U. Foscolo 1.
Obvestilo. Danes od 10. do 14. ur«; bo razdeljevanje birovega drtožjfl (trebe) za št. 31 do 50 pri Stoka,| Skoljet.
Urnik potniških vlakov Trst-Dra-\ ga in obratno. Odhod iz postaje! Čampo Marži o: Odhod ob 5.00, 7.05, j 13.05, 17.50, 20.25; prihod v DragO; ob 5.41, 7.48, 13.48, 18,32, 21.09.
Prihod vlakov v Trst: Odhod izj Drage ob 6.12, 8.05, 14.00,13.45, 21.42; prihod v Trst ob 6.55, 8,47, 14.42,; 19.27, 22.25.
Vlak bo vozil samo do Drage zft’ r*di prekinitve železniškega prom«’| ta po ukazu Jugoslovanskih državi liih železnic iz Drage do Hrpelj.
Preklio oblačilne nakaznice. Kra-| jevni ljudski odbor v DombergH; preklicuje veljavnost oblačilne na' kaznloe štev. 107973 na ime Mučii Helena, Domberg Tabor štev. 62 ker je bila nakaznica uničena.
Občina sporoča, da so vse odred-! be v zadevi pavšalnega plačevanj« trošarine na slaščice, dišav« in kožuhovine ukinjene. Vsi zainteresira-l n! trgovci se vabijo, da do 3. januarja prijavijo obč nskemu troša-j rinske<mu ravnateljstvu zalego imf;i nevanih predmetov, ki so podvrženi, trošarini.
Vodstvo Centra italijanskih kulturnih krožkov skupno s člani d rani stske sekcije izreka družini Romani svoje sožalje za tragični incident v ul. Ghega.
Sestar.ek organizativnih tajnikovi V ponedeljek 5. t. m. ob 17 uri e*-stanek vseh organizacijskih tajnikov kulturnih krožlca.
PROSVETNA DRUŠTVA
Srečno in veselo novo leto želi vs'm svojim klientom in prijateljem
krojačnica
MOZETIČ
TRST
Garibaldijev trg 11, I nad-
b
Srečno in veselo novo leto želi vsem
Perncni e Sossi
tovarna pohištva
TRST, ul. della Tesa 37
Srečno in veselo novo leto ieli dipU dentist
ŠTEFAN BARMFY
SKEDENJ 61.
Srečno in veselo novo leto želi
krznarstvo
„TRIESTIiM“
TRST, trg Sv. Ivana 4
Srečno In uspeha pdlno ndvo leto želi
knjigama in papirnica
ŠTORA
TRST
ul. Milano 37, tel. 74-74
Srečno i n veselo no tx> leto želi cenjenim odjemalcem
IVI (lAIVDEII
pekarna
TRST
ul. Oiulia
Prosvetno društvo *Vojka SmuCt V torek 6. t. m. ob 16. uri gostuje)5 lor.jer.3k; pionirji z dvodejanU0 <^Skrat:* in z pevskimi točkami Predstava bo v dvorani Vicolo 0~' spedale Militare 23. Vabljeni vsi! j Pionirska družina «Vojko» iz R* oola uprizori v nedeljo 4. t. m. o* 17. uri v dvorani pri Lovcu RibiS' čevo mladinsko !gro s petjem trfh dejanjih po Tolstojevem mo*-j vu «Mefistov Izum*. K Lovcu vo*. avtobus.
. GLEDALIŠČE VERDI
Danes zvečer ob 20.30 tretja pred' st jva «Nabucca» za abonente rei> C v isti zasedbi, kot prejšnje. Dir-' gent Artur Lucon. Dan-;s zjutrti se bo začela prodaja vstopn e ** cMadame Butterfly», ki bo jutri o-16. uri v isti zasedbi kot premier* Dirigent Alojz Toffolo.
• • *
Sinoči je bila v gledališču Veri premiera Puccinijeve opere »M* dame Butterfly»,. katere kr it Ut' bomo zaradi pozne ure prinesli ’ jutrišnji številki.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA*
Tisk Stabilimento Tip. Triestin1
Srečno in veselo novo leto želi oenjenlm odjemalcem n prijateljem
DDOVIČ PETER
TRST
ul. Milano 29
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim klientom in prijateljem
Dr. Dorče Sardoč
zobozdravnik
£ I 1 t i )
l 5 S S
1 Q 5 Q S S
s k
t c ff k 2; 17
2 *! d h n i) e; p k a si
n
ih n k >n rn s)
*i
t k< h bc dc
MiiRconi niso 1»
I Pc bi
TRST,
ul. Carducci 8
Srečno in veselo novo leto želi
Gradbena zadruga
„™r
TRST,
ul. Rossini 16
Srečno in veselo novo leto želi
skladišče vreč
TRST,
ni. Fonderia 10 j
nf
fr> r?
Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim odjemalcem, prijateljem (n sorodnikom
Hlinim: antoiv
ogljar
TRST, ul. S. Marco U
Srečno i» veselo novo leto želijo
Tiiljanu Kodelja
mama, oče in tetka Bogdanica
iz Trsta, ul. Giulia št.
se
ni.
Pc
A
1,
t>c
ki
io
i»,
n,j
io,
ha
<e
h
»h
<t°
r;,
00;
fa-
ta:
en,
Po
kr.