PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNECA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 JugoUr; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za na ime: »Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana Jugoslavijo t 6-90601-19 Leto IV . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 3. januarja 1948 Poštnina plačana y gotovim Spedizione m abbon. postale Stev. 787 Veliki uspem v prvem letu lugoslouanshe peiieike Govor maršala Tita ob nastopu novega leta BEOGRAD, 2. — MarSal Tito Je olb nostppu novega leta go v katerem je najprej govoril o Pomanjkljivostih in slabostih v le-^ 1947 ter nato med drugim dejal: Vse te napake in pomdnjkljmo-ki tem jih navedel, so Cesto I subjektivnega značaja in bi se jim ' ne le delno izogniti, marveč \ to&i popolnoma likvidirati, če se Vna vse to stalno v vidu. V rudarstvu je v tem letu plarn-proizvodnja ostvarjena e okrog *04 odstotki Produktivnost dela je , Jj POmsla na okrog 120 odstotkov. ji V rudarstvu in Orni metalurgiji j ttlino picm. premoga ni popolnoma t strrSen in sicer iz več razlogov. En razlog je ta, ker se je prvotni plan j stdkrat povečal z novimi proitsvod-: ni>ni nalogami, drugič pomamjka-delovnih sil, ki je razvidno po *6w, da se je od januarja do konca lata 1947 število delavcev povečalo Mimo za 23 odstotke v primeri z muarjem, medtem ko znaša povi-“toije plana t> tem času 34 odstotkov. Smatram za svojo dolžnost iera-delavcem, uradnikom in stro-“tmnemu osebju rudarske panoge hvaležnost za požrtvovalno delo in ®>bre uspehe, ki so jih dosegli v Prvem letu našega petletnega pla-•i na. prav tako zaslutijo največjo zahvalo delavci in delavke naše eike industrije, ki so v letu 1947 ®b ogrommenm naporu dali državi do 15 obstotkov več jekla in se-le««» kakor je bilo določeno po pla-in tako omogočili, da so se zgra-{-i tako velikanski objekti, kakor f° mladinska proga, za katero so 'hlelali nad 24.000 ton tračnic, konstrukcij za mostove itd. Plan setve vsega lita je realizb r®t g 99.2%. Od tega je plan setve *°ruze presečen za 10.3%. Letošnji plan proizvodnje žita je !°radi tega, ker je koruza dobro jrr>dila, presegel desetletno povzetje za 2,4%. phn zvezne industrije je izvrien " tl mesecih leta 1947, s 106£ od-Nasproti vrednosti po lastni planirani za 11 mesecev v vi-din 17.452,702.000.—, je bila varjena vrednost IS.524j85,000 a‘it. Republiška industrija: Po planu 71 tl mesecev je bilo predvideno 21.060,340.000, ustvarjeno pa 19.899,938.000 ali 94J%. Potemtakem je v 11 mesecih resničen skupni plan zvezne in re-‘juoliike industrije z 99.8%. Po Se e preverjenih podatkih za decem-,er presega izpolnitev plana za vse et° 100%. Proizvodnja električne energije j® bila sledeča: Skupaj je bilo za j**o 1947, določeno 986.369.042 kilo-. ur, proizvedeno je bilo ti- kilovatnih ur ali 103% tih malih elektrarn, ki obra-mjo v industrijskih podjetih. L' prometu je bil plan za leto jj7- presežen glede prevoza potni-m naloženih vagonov. Zgraje-- je bilo 275.2 km novih prog. tuZen loga je bilo poloienlh 71 km in obnovljeno 75.5 km Zelez-£Kih prog. Tako je bilo skupaj l^ejenoi n usposobljeno za promet km želemizkih prog. Tu niso ),j.e*e gozdne Železnice, ki jih je jg0 precej zgrdjenih in o katerih ntso zbrani podatki. j^alje je bilo zgrajenih ali obnov-it n’h 165 majhnih Železniških mo-v dolžini 5 do 30 m. Zgrajenih Levilo 8 velikih mostov, med kaste-samo most čez Donavo pri trffi€vcm 620 m dolg. K temu je sl,. a prišteti mostove na mladin-jrjpropi p skupni dolžini 2.267 m. 8j?en laga je bilo preteklo leto ^LjJeno in obnovljeno mnogo dj, 171 in večjih Železniških po-u,l> raznih stanovanjskih in dru-Poslopij. -^^'tdbeno stroko so l. 1947. ča-"m.® ^iike naloge. Treba je bilo ► J~** 200 velikih tovarn, kakor ° Lamu. V Zeleniku, Zltnjaku, ljub-1^ fci Litostroj, skopeljsko tobač-pilazU0’ bosensko industrijo ce-rn,t nu 3*otine manjSih objekti r CŽ,Ce lahke industrije. bSo treba ogromne L- °centrale, kakor na primer v Moir, U' na Vlasini, Mariborskem U J** SaPUČici, Plavi, Zeti tn sn.no-hjj aihnih kaloričnih elektrarn in ~~yro9Prn„,v,enifl Postaj. Zgrajeno in Pot* 966 cest. *mfut0kem b‘ bUo v kapitalni A%. .V.doseženo skupaj okrog pinL 'e upoštevamo, da Se Po n. 0 mnogo podatkov odnosno *°^e* iavcnplanski obseg lo-Noii .°radenj. tedaj nismo le do-pidu’ e7riveč v celoti celo presegli L ^ Hči P^utbrstvu in trgovski morna-P°*nik P Cn Olede prevoza blaga in F% uresničen s 100%. Leta r'f 95v «.° grajeno 2439 m obale fiJen sinnl-’1 vrc"litve le bii ^-pol- zadružništvo pri nas vidno napredovalo, to se phavi, da se je povečalo na 146.3%. Zdaj je 10.296 raznih zadrug, od tega je potrolniSkih in nabavno-prodajnih 7204, kmečkih delovnih zadrug 783, kmetijskih proizvodnih in predelovalnih 899, obrtniških proizvajalnih in predelovalnih 913, kreditnih 122, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih 441. Zlasti se je povečalo ztevilo kmečkih delovnih zadrug. Leta 1946. jih je bilo 490, leta 1947, se pa je njihovo Število povečalo na 793. Glede prosvete je rezultat naslednji; V kampanji 1946-47 se je naučilo brati in pisati 415.347 nepismenih, to pomeni nad 20% skupnega Števila nepismenih v Jugoslaviji. To so StevUke, zbrane do 30. Junija 1947. Do 30. junija je bUo odprtih 2062 kulturnih domov; oa tega jih odpade na vasi 82%. Število ljudskih univerz ZnaSa 1158. V radijski sluttbi smo v preteklem letu dosegli dobre rezultate. Medtem ko je leta 1946. znaSala zmogljivost postaj le 483 kilovatov, smo leta 1947. dosegli zmogljivost 97 kilovatov, Število oddaj pa se je povečalo na 113%,. V primeri z letom 1939., ko je bilo le 155.113 radijskih naročnikov, se je leta 1947. Število naročnikov povečalo na 220.256 ali na 142%. Kar se tiče kinematografije so bili storjeni veliki koraki naprej. Plan kapitalne graditve je presežen za 190%,. Medtem ko je bilo leta 1939. izdelanih le 10.000 m filmov, 3aio preteklo leto izdelali 45.000 m raznih umetniških, dokumentarnih ih drugih filmov. Nasproti plami je bila filmska proizvodnja prekoračena za 21%. Medtem ko je bilo leta 1939. v Jugoslaviji le 413 kinematografov, jih imamo zdaj 635 o-zlroma 154%, itevila iz leta 1939, razen tega smo pa imeli preteklo leto 32 potujočih filmskih garnitur. Glede socialnega skrbstva so bili lata 1947. napravljeni veliki napori in doseženi nemajhni rezultati, Jugoslavija ima danes 663 socialnih ustanov za otroke m 127 za odrasle. Kar se tiče specialne pomoči, je bilo izdano v letu 1947. za invalide, za družine padlih borcev, za Žrtve fašističnega terorja in za rasne socialne ustanove 4,026.961.498 din. Glede turrizma so bili v tem letu doseženi dobri rezultati. Nasproti planu, ki je predvideval 687 tisoč obiskovalcev, je bilo v tem letu 1,023.826 obiskovalcev ali 151%,, od tega domačih 967.969, tujcev pa 55 tisoč 857. Povprečna minimalna mezda v Jugoslaviji se je dvignila povprečno za 20,56%,. V tem letu je izkoristilo plačan dopust 848.735 delavcev in 332.000 uslužbencev, »hupaj z dnuiinami pa 1,508.087 oseb." Celokupni znesek plačanih dopustov in raznih ugodnosti delavcem in nameščencem znaSa 1,889.639.990 din. Osnovni dohodki; Pri vplačilu davka na promet proizvodov je bilo doseženo 101,5%,, oziroma pobrano nad 27 milijard din. Pri vpra-čilu dobička na račune pri Narodni banki FLRJ na podlagi gospodarsko finančnih planov je bilo doseženo 101,7% amortizacijski fond: po gospodarsko finančnih planih in proračunu je doseženo 152%, od tega za leto 1947. 120%,. Prispevek mladine za na S petletni plan v prostovoljnem delu presega v tam letu vrednost tri in pol milijarde dinarjev. Vrednost vsega prostovoljnega dela na ozemlju Jugoslavije pa znaSa okrog Sest milijard dinarjev. Po vsem tem, kar sem poprej navedel, se vidi zelo velik napredek in uspeh pri uresničevanju plana v letu 1947. Največja zasluga za to gre naSim delavcem, tehničnemu osebju in uslužbencem v podjetjih in rudnikih, naSi slavni mladini in vsem onim, ki so se neumorno prizadevali v raznih ustanovah od ministrstva pa vse navzdol, da\ bi se naSe teZke naloge kljub vsem teZavam izvrSile pravočasno. Z globokim prepričanjema, da bomo izgradili naSo državo po planu, da bomo izgradili socializem in ustvarili srečnejio bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po mestih in vaseh srečno novo leto 1948». Jutri ob 14. uri bo na Opčinah zborovanje partizanov Spored: Govor v slovenščini in italijanščini; italijanski pevski zbor; slovenski pevski zbor; Uprizoritev enodejank© v italijanščini; Slovenska predstava (Ob tabornem ognju); Partizanski pevski zbor s Proseka- Kon-tovela; Prosta zabava in ples do 23. ure. Zveza primorskih partizanov vabi k udeležbi vs§ demokratično ljudstvo. Odprava vizumov med FLRJ in Bolgarijo SOFUA, 2. — Od L januarja 1948 ne bodo več potrebni . zumi za potovanje preko jugoslovansko-boigarske meje. Jugoslovanski državljani v Bclgariji ter bolgarski državljani y Jugoslaviji ne bodo podvrženi registraciji tn nadzorstvu kot tuji državljani. Obmejno prebivalstvo pa bo uživalo posebne olajšave za prehod meje. Voščila maršala Tita romunskemu Ifudslvu BEOGRAD, 2. — Maršal Tito je ob proglasitvi romunske ljudske republike poslal ministrskemu predsedniku Groei najprisrčmepSe čestitke. NA UKAZ IMPERIALISTOV ZDA bodo »mitih čele ostale še v Grčiji Zaradi bližajočih se volitev so ameriški vladni krogi v zadregi glede nošiljania čet v Grčijo - Konica še vedno obkoljena - Proglas grške demokratično vlade na vse narode ATENE, 2. — Vsi poizkusi mo-narhofašistične vojlske, da bi razbila obrpč okoli Konice, so se popolnoma izjalovili. Demokratična vojska Je odbila ponovne napade monarhofašiatov, ki jih je podpirala letalstvo. Stratag.čna cesta Kalpati-Burazani in vsi dohodi v mesto so pod nadzorstvom demokratične vojske. Mcnarhofašisti ne morejo pošiljati ojačanj v mesto, ki Je popolnoma obkoljeno. Vladna poročila sicer zatrjujejo, da se je njihovi vojski posrečilo razbiti o broč, druge vesti pa govorijo o novem silnem napadu partizanske vojske prati Konici. Grška začasna demokratična vlada je ob novem letu poslala pozdrav vsem narodom sveta in se v imenu grškega ljudstva zahvaljuje za razumevanje in naklonjenost pri njeni borbi .Grško ljudstvo se bori proti temnim silam anglo-ameriške-ga imperializma in proti manjšini grških reakcionarjev, ki hočejo spremeniti Grč-jo v bazo za bodočo vojno in v ognjišče fašizma. Gr- ško ljudstvo se v obupnih razmerah borj za svobodo. Samozvana slada izdajalcev v Atenah, ki ne more kljubovati demokratični vojski, se maščuje nad civilnim prebivalstvom. Zap ra in pošilja v taborišča na tisoče demokratov. Bombardira in uničuje vasi. Odgnala Je z domov 500 tisoč državljanov, ki so Jih lačne in raztrgane odgnali v koncentracijska taborišča. Toda kljub tem težkočam in trpljenju nadaljuje grško ljudstvo in bo nadaljevalo borbo do zmage. Toda potrebna mn Je tudi pomoč drugih držav. Obračamo se na vse demokratične narodnosti sveta, predvsem na tiste, ki ljubijo mir, svobodo in napredek, da pomagajo grškemu ljudstvu v borbi. Naša borba je borba za mir, svobodo in demokracijo na vsem svetu. General Markos je (tudi izdal proglas, v katerem izjavlja, da so se y Grčijo povrnili žalostni dnevi nemške in italijanske okupacije. Revščina vlada povsod, ljudstvo pa Tretjina francoskega proračuna bo sla za uniaske izdatke Vlada hoče uporabiti velike zneske za spomladno ofenzivo v Vietnamu —- Gospodarji z onstran oceana zahtevajo razvrednotenje franka, da bi se laže polastili francoske industrije — Spomenica Glavnega združenja dela — Schuman napoveduje odpust 150 tisoč javnih nameščencev PARIZ, 2. — Francoska zborni ca m rspubliŠki svet sta odobrila načrt za vojaške kredite. Se na Silvestrov večer pa je zbornica v drugem čitanju spre jela zakonski osnutek proti inflaciji. Toda po današnji ministrski seji. je notranji minister Moch izjavil, da smatra vlada, da izglasovani zakonski osnutek proti inflaciji z vsemi spremembami n© bi imel praktičnega uspeha, zaradi česar ga bo vlada umaknila in predložila zbornici novo besedilo ter zahtevala, da se o njem takoj razpravlja. Vlada, ki jo komaj končala zasedanja zbornic« za leto 1947, je morala znova sklicati poslano« in zdi se, da bo zahtevala od zbornice, da mora novi zakonski osnutek sprejeti brez »prememlb, ker bo drugače odstopila. Tako je že za jutrišnji dan sklicana zbornica. Na današnji seji je vladni predsednik Schuman izjavil, da je hotela vlada s prvotnim zakonskim osnutkom doseči prebitek 190 milijard frankov, toda zaradi sprememb k zakonu, ki jih je zglasovala zbornica, bi vlada dosegla komaj 80 m1-lijard. Komunistični poslanec je obtožil vlado, da izvaja na zbornico pritisk, in je zahteval izredno zasedanje zbornice. Finančna komisija jo že odobrila novo besedilo zakona, toda komaj z 22 proti 19 glasovom. % Agencija Telepress komentira finančni položaj Francije tako, da se cene še vedno dvigajo in medtem ko ni vlada »prejela nobenega frankov, kar bo znašalo več kot tretjino celotnega proračuna. To stanje je zadelo na odpor pri nekaterih poslancih centruma in pri vseh komunističnih poslancih. Komentator poudarja, da vlada ne miore prikriti ljudstvu tega, da hoče uporabiti proračun za pomladansko vojno proti Vietnamu. list «Humanite» piše, da so ta sklep diktirali vladi njeni gospodarji preko oceana, ki zahtevaj«) razvrednotenje franka, ker čini manj bo veljal frank nasproti dolarju, tem laže se bodo Američani polastili francoske industrije. List nadaljuje, da je vlada določila za 1 dolar 280 frankov, kar pomeni, da bodo Američani na cenen način vsilili Franciji na vseh področjih svojo voljo. Ta ukrep bo uničil revnejše sloje in varčevalce. «Franc Tireur* poudarja 35% zvišanje prevoznih tarif in 40% zvišanje cen, kar jemlje mezdam kupno moč. Splošn-a zveza dela je Izdala spomenico, v kateri zahteva, da ohranijo mezde kupno moč, da Je treba znižati dobiček prodajalcem in prilagoditi cene mezdam. Predsednik Sohuiman je na dan Novega leta govoril po radiu in med dnuglm dejal, da morajo zasebniki in kolektivi skrčiti zahteve po delovni sili in po izdelkih. Napovedal je, da bo v tem letu odpuščenih 150 tisoč Javnih nameščencev. Pred komisijo za zunanje zadeve je o mednarodnem položaju poročal Bidault jn izjavil, da je osnova francoske politike internaciona- sklepa glede mezd, zahteva ogrom- | lizaclja Porurja in da je Francija ne postavke za vojaške izdatke, ki tudi izrazila to zahtevo na london-bodo letos dosegli nad 300 milijard | skt konferenci. Dejal je. še, da je Protestne demonstracije brezposelnih v It a I i ji Stavka bančnih nameSčenCev še tra|a - Solidarnost Glavnega združenja dela - Italijanska vlada je odložila odpust drugejfa dela vojakov letnika 1925 RIM, 2. — Stavka bančnih nameščencev traja dalje. Ce ne bo prišlo dan a do sporazuma z delodajalci, jutri podjetja n« bodo mogla izplačati svojih nameščencev. Splošna zveza dela je sporočila bančnim nameščencem svojo solidarnost v njihovi borbi proti bančnim zavodom« ki Jim hočejo neupravičeno znižati plače. V primeru, da banilce jutri no bodo izplačale podjetnikom potrebnih vsot za njihovi nameščence in delavce, naj sindikalne organizacije usmerijo vse proteste proti stališču bank in jih pozovejo, da sprejmejo upravičene zahteve svoj'h nameščencev. V prisotnosti ministra za delo Fanfanija so s5 danes sestali zastopniki bančnih nameščencev in zastopniki bančnih zavodov ter nadaljevali pogajanja za poravnavo sipo ra. Do spore auma ni prišlo, tako da se stavka nadaljuje. Iz Carrare poročajo, da vlada tamkaj med brezposelnimi še vedno napetost. Brezpoa lni so blokirali glavne oeste, tako da je obtičalo na cestah najmanj tisoč motornih vozil; blokirali so tudi železniško postaj«, tako da nekateri vlaki niso mogli voziti iz mesta. Iz solidarnosti so vsi delavci v tovarnah v carrarskem industrijskem področju ustavili delo. Ce ne bo prišlo do sporazuma, pričakujejo, da bo jutri proglašena splošna stavka. Iz Messine poročajo, da so tudi v bližnji vasi Barcelona pri redili brezposelni poljedelski delavci demonstracije. Prišlo Je do ner.dov in padlo je tudi nekaj strelov, pri čemer j« bilo nekaj ranjenih. Do podobnih incidentov je. prišlo tudi v sosednji vasi Pozzo di Gotto. Brezposelni so priredili protestne demonstracije tudi v Modenl. M!n'strstvo za obrambo Je odložilo odpust drugega dela vojaškega letnika 1925, ki bi se. moral iz. vršiti 15 .t. m. Vlada utemeljuje ta ukrep x razlogi »splošnega zna. čaja*. Jutri bosta znani minister Sfor-za in ameriški poslanik Dunn podpisala italljansko-amerišk! sporazum glede nujne »pomoči* Italiji. Bilka za Paoling PEKING, 2, — Ljudska vojska Je včeraj prišla do zapadnih predmestij Paotinga, ki Je glavuo mesto pokrajine Hopej. Topništvo ljudske vojake je obstreljevalo mesto. Na področju Južno od Železnice Peking-Paotlng so v teku srditi boj L Od julija 1946 do novembra 1947 Je Kuomlntangova vojska imela 640 tisoč mrtvih in 1 milijon 50 tisoč ujetnikov. Bolgarska cerkev prisegla novi usiavi SOFIJA, 2. — Člani svetega si n oda bolgarske pravoslavne cerkve so se zaobljubili, da bodo spoštovali ustavo bolgarske republike. Dali «o tudi navodila duhovščini In članom cerkvene uprav«, naj prisežejo novi ustavi Novoletni proglas dr. Groze BUKAREŠTA, 2. — V novoletnem proglasu je ministrski predsednik Groza izjavil, da stopa Romunija V leto 1948 kot aktivni či-nitelj v protiimperlalistični borbi. Demokratični režim v Romuniji se je okrepil z razpustitvijo aacional-caranlstičoe stranke ter mogočne angloameriške vohunske organiza. ctje, ki jo je vodil Maniu. Z odstranitvijo Tatarescujeve skupine Z vlade in s prihodom Ane Pauker v zunanje ministrstvo ter Vasileja Etike v finančno ministrstvo je romunska vlada postala res predstavniška. Z ljudske demokracije v Romuniji Beograjska «Borba» poudarja, da jugoslovanski narodi pozdravljajo zmago romMnske demokracije ter proglasitev republike. List poudarja tudi, da je odstop Mihaela logična In neizogibna posledica spranemb, ki so nastale v državnem in socialnem življenju romunskega ljudstva. Predsednik in glavni tajnik Češkoslovaške zveze sindikatov sta poslala romunskim sindikatom brzojavko, s katero pozdravljata ustanovitev republike. Vojni zločinci pod zaščito ameriških oblasti MOSKVA, 2. — List »Slavjane* piše, da Je nacistični policijski šef v Ukrajini za časa nacistične okupacije Stefan Bandera, ki je odgovoren za pokolje deset tisočsv U-krajlncev, dobil zavetišče na ameriškem področju v Nemčiji. V istem področjiu »o dobili zavet-šče v taboriščih razaeijenosv poljski, češkoslovaški in avstrijski vojni zločinci. Isti list piše, da }e ukrajinski vojni zločineo Melnik v Miinchenu, kjer vodi neko fašistično organizacijo. SANTIAGO. — Na podlagi novega pravilnika za cenzuro m čilskemu časopisju dovoljeno kritizirat; politike ZDA, Francove Spa nije, Čilske vlad« in Čilske vojske. bil v Londonu dosežen sporazum glede določitve višine nemške industrijske proizvodnje, ki pa je bil odvisen od nadaljnjega sporazuma glede reparacij. Danes je bdi podpisan francosko-ameriški sporazumi glede začasne pomoči Franciji. Poročila pravijo, da se je Francija uprla nekaterim določilom posojilne pogodbe, zaradi česar dogovor ni bil podpisan že 31. decembra, temveč šele danes. Glede na to bo odpotoval v ZDA francoski finančni in gospodarski strokovnjak Mendes France. Reka Moselle je pričela upadati. Kljub temu so razne pokrajine še včdno v nevarnosti. V okolici Verduna, kjer je dosegla voda prvo nadstropje glavne bolnice, je položaj še vedno težek, ker so morali v več predmestjih, kjer je dosegla veda višino 2 m nad normalo,, izprazniti hiše. Tudi reka Selna je močno narasla, vendar za enkrat upajo, da ne bo prišlo do katastrofe. Vseeno je ministrstvo za delo iz previdnosti izdalo potrebne ukrepe, zlasti je pripravilo čolne, mostiče in podobno. Načrt angleških komnnlstov za obnovo LONDON, 2. — Angleška komunistična stranka je danes objavila trileten načrt za obnovo angleškega gospodarstva. Tega načrta, ki se naslanja na znižanje vojske, da na ta način prepusti industriji člmveč delavne sile, dalje na to, da sklene Anglija gospodarske dogovore s Sovjetsko zvezo in drugimi državami vzhodne Evrope ne bi smela tevesti vlada, w jo veže Marshallov načrt, marveč vlada, ki bi jo tvorile napredne sile laburistov, iz katerih bi bili odstranjeni vsi oni, na katere pade odgovornost za reakcionarno In imperialistično smer sedanje vladne politike. Glasilo laburistične stranke «Daily Herald» se zaradi tega načrta komunistov hudo razburja in jim očita, da hočejo izpodkopati položaj Anglije. ZDA bodo ojačale pomorske čete v Sredrzemljo WASHINGTON, 2. — Mornariško ministrstvo Je danes Javilo, da bodo mornariške čete v Sredozemlju ojačene. Poročilo pravi, da bo stanje moštva doseglo s tem ukrepom normalno višino. Vandeiilierg ne bo kandidiral WASHINGTON, 2. — Kakor smo že poročali, je novi sovjetski poslanik v Washingtonu Panjuškm predložil predsedniku Trumanu svoje poveriln ce. Ob tej priliki Je izjavil, da želi okrepiti dobre odnose z ZDA v interesu obeh držav, njunih narodov m svetovnega miru. Senator Vandcnbcrg Je republikanski stranki sporočil, da noče biti predsedniški kandidat, ker‘se želi posvetiti samo vprašanjem zunanje politike. Ameriška vlada je sporočda glavnemu tajniku OZN Trygve Liu, da bo do nadaljnjega ukinila postopa-n/ glede izgona dveh komunističnih novinarjev, ki sta akrediVrana pri OZN in sicer Grka Kyr.az.desa in Indijca S:tota/y Hasana. KaSmfrskl spor pred Varnostnim svetom LAKE SUCCESS, 2. — Indijska delegacija Je sporočila OZN, da je Pakistan odgovoren za nemire in nerede, ki so se pripetili v Kaš-miru. Zaradi tega zahteva Indija, naj se ureditev tega vprašanja predloži ČimpceJ Varnostnemu svetu. Tudi laponsko silo bi boleli obnovili TOKIO, 2. — Japonsko zunanje ministrstvo je pripravilo tajni dokument, ki vsebuje japonske zahteve v zvezi z mirovno pogodbo. Japonska zahteva povrnitev japonskih kolonij ter ukinitev zavezniškega nadzorstva po podpisu mirovne pogodbe, kakor tudi ukinitev vseh ukrepov Okupacijskih oblasti v zvezi* z demilitarizacijo In demokratizacijo Japonske. Sklicujoč se na preteklo in sedanjo politiko Mac Arthurja upa japonsko zunanje ministrstvo, da bodo ZDA podpirale japonske zahteve. V uradnih krogih izjavljajo, da mehanizem, ki so si. ga zamislili Američani, k) so predlagal- komisijo 11 držav, ne bi oviral izvedbe živi (pod grožnjo uničenja. Anglo-ajmeriški imperialisti so skušali nar praviti iz Grčije -prednjo postojanko za obrambo svojih interesov, toda odpor grškega ljudstva bo preprečil njihove načrte. Grška vlada se za-veda resnega položaja. Sofulis Je v svojem novoletnem proglasu izjavil, da ‘e položaj kritičen in da borba zahteva verskega fanatizma, ter da je treba po komunistih uda-ritd brez usmiljenja, naj bodo kjer koli. Romunski ministrski predsednik Je v svojem novoletnem proglasu izjavil, da Be novo leto začenja v času, ko je grško ljudstvo sestavilo demokratično vlado pod vodstvom generala Markosa. ki se bori proti tuljtm zavojevalcem. Gotovi ismo, Je izjavil Groza, da bo leto 1948 prineslo zmago junaškemu grškemu ljudstvu. Iz Londona poročajo, da je bivši zunanji minister Sofianopulos pozval vlade štirih velikih držav, naj bi sklicale štiričlansko konferenco, ki bi skušala rešiti grško vprašanje. Na anglo-amerlški konferenci glede angleških čet v Grčiji so ZDA sporočile Angliji, da morajo angleške čet« ostati v Grčilji do novega ukaza. Angleškim funkcionarjem so izjavili, da bi umik njihovih čet iz Grčije povzročil nezaželene posledice v položaju, ki ga v ZDA smatrajo za »kritičnega*. Izjavili so tudi, da bi imel predčasen umik angleških čet «neugodne posledice* za engic-ameriško prijateljstva Na isti konferenci so Američani izrazili svojo zaskrbljenost za sedenji razvoj v Grčiji in so namignili na pošiljanje ameriških izbranih čet kot »tehničnih svetnikov*, kajti, če je za pošiljanje čet v Grčijo potrdi m a odobritev kongresa, general Markos prav gotovo ne čaka s svojimi ofenzivami. V uradnih krogih ugotavljajo, da bo težko prepričati kongres, naj bi odobril poš iljanje novih čet in nove pomoči Grčiji, to pa zaradi bližnjih predsedniških volitev. Volivci st bodo namreč zapomnili tiste, ki bodo hoteli pošiljati ameriške mladeniče Japonskih zahtev. Pred kratkim je tudi Velika Britanija pr.stala na i umi-rat čez Ocean. Zato je potreb-ameriško zahtevo za sklicanje kon- no, da Angleži ostanejo v Grčiji in ference ll.dr*av namesto sveta šti- »sodelujejo z ameriškimi turisti ln I nost Anglijo, ki ovira Zidam,~da bi r:h držav. I svetniki*. se bmnili. „Ministrstvo za evropske kolGnije0 BEOGRAD, 2. — Glasilo informacijskega urada v Beogradu piše da je v letiu 1947 imperialistični tabor nadaljeval s pripravami nf novo vojno. Središče mednarodni reakcije se je premaknilo v ZDA ln nacistični načrti za zavojevan j t sveta so bili zamenjani z ameriškimi načrti, ki jim, v manjši meri sledijo angleški. List ugotavlja nato, da Je varšavski sestanek sejal strah med'imperialisti, ki se sedaj zatekajo k nasilni politik!, ki sloni na atomski bombi, in se vdajajo igri, ki je nevarna .tudi za kapitalizem. List ugotavlja dalje, da predstavlja vašing-tonska upirava za izvajanje Marshallovega načrta pravo ministrstvo za evropske kolonije, angleški in francoska vlada pa nista politično več neodvisni' List zaključuje, da se morajo v» svetovne demokratične sile združiti proti imperializmu, ker moč delavcev je ravno v organizaciji, v enotnosti in v odločni ofenzivi proti Imperializmu. Anglija hoče priključiti de! Palestine Transiordanli LONDON, 2. — Iz Londona poročajo, da je določila vlada 15. maj kot dan za prenehanje mandate nad Palestino in 1. avgust kot rok za Izpraznitev te dežele. Komisija OZN za Palestino bo o tim vprašanju razpravljala 7. t, m. in takrat bo angleški delegat Cadogan podal zadevne izjave. Agencija Telepress poroča, da bo angleška vlada verjetno izjavila, da se z ozirom na oborožene spopade med 2id! in Arabci čuti »prisiljeno* odložiti umik svojih čet Ce pa bi Anglija umaknila svoj mandat nad Palestino pred 15. majem, ne da bi deželo izpraznila, bo kaoe Še večji. Očitno je, da podpira Anglija načrt, da bi arabski del Palestine anektirala Transjordanija, ki angleška vazalna država. Temu načrtu se protivijo vbo arabske vlade, zlaatl Sirija in Saudltska Arabija. Telepress meni, da je potovanj« Edena gotovo v zvezi a tem načrtom. Pristanek ostalih arabskih držav za priključitev arabskega dela Palestine k Transjordaniji bi ram reč omogočil Angliji nadzorstvo nad proizvodnjo petroleja od Halfa pa do Basore v Perzijskem zalivu. Židovska organizacija Irgun je izjavila, da je ona odgovorna za nedavni atentat na Arabce, vendar poudarja, da zadene prava odgovor- Podonavje - Novoletni proglasi raznih državnikov — V državah pod dolarskim vplivom so črnogledi, države ljudske demokracije pa z zaupanjem gledajo v bodočnost — Češkoslovaški dvoletni načrt določa za obnovo 7 milijonov dolarjev, to je polovico od tega, kar je bilo obljubljeno 16 državam za dobo 4 let Ob prestopu v novo leto so razni državnik; in državni predsedniki izdiali proglase na ljudstvo in podali politične izjave, ki naj bi bile pregled čez dogajanja v preteklem letu in napotilo za novo leto. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je izjavil, da je leto 1947 prineslo številna razočaranja v odnosih med narodi. Izrazil pa j« upanje, da bo OZN lahko poslala branik proti vojni in izpolnila upanje vsega človeštva. Oglasil se je tudi papež, ki je izjavil, da bo to leto — leto težkih odločitev, ko se bo svet znašel na razpotju. Truman pa je dejal, da bo edino organizacija Združenih narodov lahko ohranila mir. Pri tem pa je najbrže mislil na tako organizacijo, ki bi pokorno sledila ukazom ZDA, kakor s« je pokazalo na zadnji glavni skupščini, ko j« ameriški glasovalni stroj brezhibno deloval. V Angliji je Attlee pozval ljudstvo, naj zastavi svoje napore za zvišanje proizvodnje. Glavni tajnik komunistične strank« Pollitt pa je v listu «Daily Worker» pozval angleško ljudstvo, naj dela na to, da se bo Velika Britanija osvobodila odvisnosti od ZDA, da se bo odpovedala imperialistični politiki in stopila v demokratični tabor. Laburistična stranka se mora boriti za zvišanje m«zd, tako da bo zajamčena življenjska raven angleškega ljudstva. Končno poziva delavstvo, naj ostane enotno, ter poudarja potrebo ustanovitve nove vlade, ki naj podpre levičarske sile. Tudi francoski ministrski predsednik Schuman je govoril o razočaranjih in skušal pripisati krizo povečanju potreb prebivalstva. Pri tem je poveličeval »ameriško pomoč*. Po radiu se je oglasil tudi Franca ki je Izrazil svoje zac': lj,- stvo nad sedanjim notranjim ui zunanjim položajem. Se posebno se je skliceval na odnose z južnimi ameriškimi republikami, posebno pa z Argentino in Portugalsko. Takoj za tem je madridski radio oddajal proglas argentiskega predsednika Perona, k! Je seveda izzvenel v ist«m smislu. Avstrijski ministrski predsednik Figi je tudi poudarjal razočaranja v letu 1947. Zahvalil oe je nato Sovjetski zvezi, ki je vrnila avstrijske vojne ujetnike in pripomnil, da mu j« žal zaradi nesoglasij med Avstrijo in Sovjetsko zvezo*. Mnogo bolj realistični tn optimistični so bili proglasi vodilnih osebnosti v državah ljudske demokracije. Vladni podpredsednik Rakosi je izjavil, da je poraz sovražnikov demokracije temeljito preokrenil mednarodno važnost Madžarske. Pripomnil je: «Naša mednarodna izolacija je prtnehala. Prvikrat v zgodovini smo prijateljsko povezani z junaško Jugoslavijo in z demokratično Romunijo. Podonavje, ki je nekdaj bilo ognjišče nemirov, je sedaj postalo branik miru*. Pom- Volivna zmaga komunistov v tržiškem okrožju TRZIC, 2. — Pfi volitvah Združenja poljedelskih delavcev (Federe terra), ki so bile 21. pret meseca v t-2:škem okrožju, so dobili komunisti 84,4%, demokristjani 9.9%, socialisti 2.9% saragatovci 0.6% in neodvisni 2.2% glasov. S tem bodo jrneli komunisti na pokrajinskem kongresu Združenja poljedelskih delavcev 30, demokristjani 3, neodvisni pa 1 delegata. Wallacejev načrt temelji na svetovni enotnosti in ne na delitvi sveta kakor Marshallov načrt NE YORK, 2. — Kandidat za predsedniške volitve Henry Wallaoe je obrazložil osnovne točke svojega «Wallacejcvega načrta*, ki temelj; na svetovni enonosti in na prijateljstvu v nasprotju z Marshallovim načrtom, ki sloni po njegovem na delitvi sveta. Načrt vsebuje 7 točk: 1. Ustanovitev fondov za obnovo po vzorcu Unre. 2. Upravljanje tega načrta z a-merlškimd prispevki, ki naj jih odobri kongres, ter s prispevki drugih držav, ki imajo zadostna sredstva za finansiranje načrta za pet let. 4. Države, ki so najbolj trpele zaradi nacističnega napada, bi imele prednost ne glede na njihov •politični režim ali njihove socialne ustanove. 5. Pri razdeljevanju teh kreditov se bi strogo spoštovala suverenost držav, ki bi kredite dobivale. 6. Ti fondi se oe bi smeli uporabljati v vojaške namene. 7. Porurje bi moralo priti pod mednarodno nadzorstvo in pod upravo štirih velikih držav, tako da bi se njegovo bogastvo uporabljalo za evropsko obnovo in tako, da ne bi Nemčija več ogrožala svetovne varnosti. daril Je nato, da Enačijo borba grškega ljudstva, uspehi kitajske ljudske, vojske, Junaška borba francoskih ln italijanskih delavcev ter proglasitev romunske ljudske republike okrepitev demokratičnih sil Češkoslovaški ministrski predsednik Gottwald je govoril o uspehih dvoletnega načrta. Prvi del načrta Je bil izveden stoodstotno. Izjavil Je nato, da bo glavna naloga v letu 1948 uresničenje dvoletnega načrta, ki določa investicija 2a 340 milijard kron. Ta tme-i*ek, ki odgovarja 7 milijardam dolarjev, predstavlja polovico kreditov, ki so bili obljubljeni 16 državam na podlagi Marshallovega načrta za dobo 4 let. Zaradi načrtnega gospodarstva se Je industrijska proizvodnja podvojila v primeri z letom 1945, dočim ae je po prvi svetovni vojni proizvodnja iz leta 1918 podvojila šele po desetih letih. Gottrvald Je nato omenil izredno sušo, ki je uničila velike količine poljskih pridelkov, in poudaril pomoč, ki jo je CSR dobila iz Sovjetsko zveze, Romunije, Jugoslavije, Bolgarijo in Poljske, Ce bi Vlada vodila drugačno politika bi morala kupiti žito dtrngod po mnogo višjih cenah Končno je Gottvvald izjavil, da bo leto 1948 črno leto za sovražnike republike. Volitve v tem letu Jih bodo za vedno izločile. Papež že agitira (fz njegove božične poslanice) »Tisti, ki so bojazljivi in prikriti, &o pripravljeni postati dezerterji in Izdajalci. Kdor bo nudil sodelovanj« — materialno ali pa e svojo sposobnostjo, s svojo pomočjo, s svojim glasom strank: ali vladi, ki zanika Boga, je dezerter in izdajalec*. Tako sporoča parpei Pij XII. svojim vernikom v božični poslanici predvsem pa italijanskim, ki bodo šli spomladi na volitve, ker »e boji, po preračunanem načrtu. Kaj je pruvi namen izmišljenega poročanja? Motiti sosedske odnose, razpihovati šovinistične strasti, strašiti in odtujiti goriške Slovence od bratov onstran meje in potom takega laž nivega in tendencioznega pročanja doseči v novem letu zvišanje noti narske plače. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je s takim poročanjem o stvareh z jugoslovanskega ozemlja, ki nimajo ne repa ne glave, «Giorna'er> prav zadnje čase izgubil vso verodostojnost. V Gorico in iz Gorice prihaja in odhaja dnevno na sto tine dvolastnikov. Prihajajo tudi na delo v mesto. Zato ni lahko zavajati javnosti s tako gorostasni-mi lažmi, o katerih, se lahko vsakdo prepriča. Švicarski dnernik «Basler Nachrich-tenn, glasilo ji nančnikov, je posnelo vest aGiorna-lat> in jo vrg’o v svet desetkrat povečano z naslovom: «V Solkanu je bilo od strani jugoslovanske policije ustreljenih a ljudi*. Kje je čut odgovornosti in novinarske poštenosti? Mar res mislijo na tak način pri dobiti na ugledu in na plačah? Giornalovi dopisniki so, milo rečeno, največji kalilci miru in sosedstva na tem obmejnem ozemlpi. Proti njim bi se moralo kazensko postopati zaradi širjenja škodljivih in lažnivih vesti, ki zavajajo javnost. KOLEMR Sobota 3. januarja Genovefa, Slavomir Sonc^ vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.30. Dolžina dneva 8.41. Jutri 4. januarja Angela, Dobromil Spominski dnevi 19!t2 so bili težki boji gorenjskih partizanov z Nemci v Bohinju. Padlo je 15 Nemcev. 194$ je vzhodnokoroški odred napadel orožniško postajo v Globasnici na Koroškem. PRESKRBA Zopet črn kruh. Z današnjim dnem bodo pekarne razdeljevale črn kiruh. Morebitni ostanki bel« rr.cke ostanejo na razpolago Se-pralu. Prodaja, drv za brezposelne, upokojence in reveže. 5. t. m. bodo za.-6-1: v novi prodajalni na Istrski cesti (Crematorio) deliti drva na prednostne nakaznice brezposelnih, upokojencev in revežev. Dvig nakazil. Danes nori io vsi razdeljevalci živil dvignili pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine na prednostne nakaznice (izključno AVISS). Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pr; Sepralu. Razdeljevanje mila. Danes bodo začeli razdeljevati po 250 gr mila ra odrezke štev. 4 živilskih nakaznic. Konec razdeljevanja 15. t, m. Cena 480 lir za kg. SeKGTNI SiN09KATI RAZNO 1L]A KHRRNBUNO Zaščitniki kulture C :sop‘si zapadne Evropr in Amerike so bili pred triiesetimi leti polni senzacionalnih poročil o dogodkih v JJuslji. tliat n», *M'jrn-ng Post» i» *Daily ilaii> so pripovedovali svojim čitatfljem, da se I» polastila v Petrogradu oblasti sodrga, da so boljševiki sklenili na cionthzirati najprej ženske in uničili matematiko, potem pa ukrotili v‘s svet in ustanoviti oddeUk Ce-ka celo v Avstral ji. Na vseh ogra jah sp se pojavili plakati: boljievik * nožem med zobmi. Največji po itiki, govorniki in uersfei pr digarji so začeli govoriti, da je treba rešiti kulturo pred komunizmom. Ne bom zdaj omenjal, kako je skušala ta bleb‘tava gospodu rešiti kulturo. Saj ni samo govorila — proti sovjetski republiki jf pošiljala tudi izkušene diverzante in vzorne zarotnike, velike armad-in majhne, neulovljive odrede. Ta gospoda je poskušala premagat-w pokorno d želo z izčrpavanjem, pomagala »i je z zapletenimi diplomati-imi intrigami, ničesar se ni sramovala. Mnogi izmed njih so že umrli, drugi še vedno žive in nadaljujejo svoj'1 nič kaj pošteno in nič kaj uspešno dejavnost. Najbolj gibčni med njimi so se prilagodili pogojim. Tako na primer je Winston Churchill žrtvoval mnogo let svo jega dovolj burnega življenja, da bi * ognjem in mečem uničil Sov jetsko zvezo, kar pa ni motilo, da je pel pozneje slavospeve sovjetskim ljudem, ki jih ni mogel uničiti — prav tako, kakor ga navdušenje v nedavnih letih n«, moti, da zdaj znova podiva na uničenje Bov.etske zv ze. Herbert Hoover je bil dosleden in ostal je zvest fisti formuli, ki jo jc serviral svetu Uta 1SS1: tFo pravici rečeno, cilj mojega življenja je — uničenj« sovjetski Rusije*. Ubogi Hoover je v položaju, ki ni vreden zavidanja: Življenja mu je ostalo le še malo, življenju sovjetske Rusije pa ni i>iani kralj nafte, Je kar pobesnel, Če Je slišal b‘sedo tBaku*. Organiziral Je pohod angleških *bobby* proti sovjetskemu predstavništvu v Londonu in ko se je pokazalo, da to ne more omajati Sovjetske zveze, Je začel organizirati rohod n'n ških divizij proti Bakuju. Toda tudi on Je seveda govoril o «sa-ped ni kulturi*. *Mi branimo proti komunistom velike duhovne vrednote*. ne duše*, D. Mac Guyre, M. Guy. ARMONIA. 15.30: »Peta: ne ubijaj!*, Ch. Laughton, E. Rainer. MAŠSIMO. 15.30: »Razbojniki Sa-hare*. FENICE. 15.30: »Stekleni ključ*, Alan Ladd, V. Lake. GARIBALDI. 15.30: «Lepa pustolovka*. NOVO CINE. 16.00: »Gospodoval-ci», John Wayn^, H. Parrish. IDEALE. 15.30: »Lady Hamilton*, Vivien Laigh, Laurence Oliver. IMPERO. 15.30: »Genovefa Iz Bra-banta*. RADIO. 15.30: »Tarzanov sin*, J. W i?smiiller, M. O’ Sullivan. KINO V NABRE2INI. V soboto, ned-iljo ln ponedeljek: »Rigolet-to». Filmska predstava iz Verdijeve opere. Občni zbor pomorščakov. Vsi pomorščaki, vpisani v Zvezo pomorščakov in pristaniških delavcev ES oziroma v F.I.L.M., naj se udeleže cbčnega zbora, ki bo v nedeljo 4. t. m. ob 9.30 v dvorani Kina ob morju. Dnevni red: 1. Vprašanje ladij na Tržaškem ozemlju. 2. Izplačilo ragrade. S. Sindika^lna enotnost. 4• Ra-zno. Ustanovna skupščina Zveze na-meščenoev javnih ustanov. V nedeljo 4. t. m. ob 9.30 bo na sedežu v ul. Imbriani 5-1 ustanovna skupščina Zv^ze nameščencev javnih u-stanov ES (Radio, TELVE. SEL-VEG in ITACABLE). Zaradi važ-rosti skupščine so vsi člani ES vabljeni, da se je udeleže. Rojstva, smrti in poroke CERKVENE POROKE: železo-strugjar Evgen Boscolo in zasebnica. Ida Fortuna, uradnik Domenik DAlessandro in uradnica Elena Penili, uradnik Italo Sunseri in če-salka Josipina Košuta, težak Edvard Zulliani in zasebnica Marta Mauri, zdravnik Gustav Pichl in u-radnioa Silvana Musltem, šofer Er-mano Posar in zasebnica Romilda Ventin. UMRLI: 52-Mtni Julij Baresa, 60-letna Avgusta Bernetti, 61-letna Ana Silič, 65-letni Franc d'Udine, 84-letna Lojzka Potočnik, 63-letna Lojzka Cetin, 71-letni Josip Fortu-nai 76-letna Emilija Gatznig, 77-lrtnf Stefan Godina, 70-letna Ema Velikonja, 67-letna Marija Mihelič, 68-letna Adela Amodec, 58-letni Alfred Fama, 60-!etni Matija Glavina, 64-letni Josip Guštin, 26-letna Elda BCnci, 57-letni Anton Lukovič, 77-letni Franc Simini, 62-letni Alojz Buseani, 71-letni Franc Tarantino, 85-l*tni Andrej Orlando in 66-letni Etiore Zgur. Kmettijska nabavna in prodajna1, zadruga v Trstu vabi člane uprav-j rega in nadzornega odbora na redno sejo upravnega odbora, ki b leto želi cenjenim odjemalcem IVI (lAIVDEII pekarna TRST ul. Oiulia Prosvetno društvo *Vojka SmuCt V torek 6. t. m. ob 16. uri gostuje)5 lor.jer.3k; pionirji z dvodejanU0 <^Skrat:* in z pevskimi točkami Predstava bo v dvorani Vicolo 0~' spedale Militare 23. Vabljeni vsi! j Pionirska družina «Vojko» iz R* oola uprizori v nedeljo 4. t. m. o* 17. uri v dvorani pri Lovcu RibiS' čevo mladinsko !gro s petjem trfh dejanjih po Tolstojevem mo*-j vu «Mefistov Izum*. K Lovcu vo*. avtobus. . GLEDALIŠČE VERDI Danes zvečer ob 20.30 tretja pred' st jva «Nabucca» za abonente rei> C v isti zasedbi, kot prejšnje. Dir-' gent Artur Lucon. Dan-;s zjutrti se bo začela prodaja vstopn e ** cMadame Butterfly», ki bo jutri o-16. uri v isti zasedbi kot premier* Dirigent Alojz Toffolo. • • * Sinoči je bila v gledališču Veri premiera Puccinijeve opere »M* dame Butterfly»,. katere kr it Ut' bomo zaradi pozne ure prinesli ’ jutrišnji številki. Odg. urednik DUŠAN HRESCA* Tisk Stabilimento Tip. Triestin1 Srečno in veselo novo leto želi oenjenlm odjemalcem n prijateljem DDOVIČ PETER TRST ul. Milano 29 Srečno in veselo novo leto želi cenjenim klientom in prijateljem Dr. Dorče Sardoč zobozdravnik £ I 1 t i ) l 5 S S 1 Q 5 Q S S s k t c ff k 2; 17 2 *! d h n i) e; p k a si n ih n k >n rn s) *i t k< h bc dc MiiRconi niso 1» I Pc bi TRST, ul. Carducci 8 Srečno in veselo novo leto želi Gradbena zadruga „™r TRST, ul. Rossini 16 Srečno in veselo novo leto želi skladišče vreč TRST, ni. Fonderia 10 j nf fr> r? Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim odjemalcem, prijateljem (n sorodnikom Hlinim: antoiv ogljar TRST, ul. S. Marco U Srečno i» veselo novo leto želijo Tiiljanu Kodelja mama, oče in tetka Bogdanica iz Trsta, ul. Giulia št. se ni. Pc A 1, t>c ki io i», n,j io, ha