Italijansko boiišče. Ze nad deset dni divja na primorski boini ?.rti BtPftšna bitka, kakoršne ne pozna svetovna zgndovi- na. Šestinpetdeset najboljših la&kih brigad napada nafee postojanke od Tolmina do jmorja skoro neprestano nofi in dan. N a d 7 0 0 0 t o p o v vseh volikosti bruha neprenehoma silni ogenj na naSo obrambno črto in daleč v pzndje. T^aSka armada je v ogromni preifto6i. Uradlno potrjena poročila pravijo, da so L a Ii i p r o t i n a š i m v dvanajstkratnt premoči. A kljub ogromni 30\rdžni hili s« -n-asi pod slavnim lirvaškim vojskovodjem pl. Ikvocvieeni lirabro d r ž i j o. Sovražniku se je j>osr^&ilo samo na dveh odsekih naAo fronto nekoliko potisniti iiazaj: jugovzhodno od Avč (južno od Tolmina) in na južnem odseku vzhodno od Jamljan. A laška pridobitev znaša povsod samo nekaj kilomoirov. Proti Trstu pa Lab vendar ne more, dasira^no bruha na zadnjo predtržaško obrajnbr»o 5rto: na.G-r.mado, noč in dan z morja in s suhega p r-a vipeklenski o ^ e n j. Do Xj;sta 50 ima sovrag 1.7 do .20 kra. V sr6dišču, t. j. severii(i;oa (iorico, |.-a smo dne 24. avgusta i z g u b i 1 i važno postojanko, svetovnoznano S v e t o G o r o pri :Gorici. Velika je sicer ta žrtev za verne Slovence, a npamo, da jo laški nevernik ne bo imel dolgo v ¦fivo.iih' nenasitnih krempljili. Vsa poroftila, umdna in nenradna, so te dni polna [> o h v a 1 e o \> o 1 k ili. lcateri so sestavljeni po večini i z S 1 o v e n - 0 e v. Imenujejo se 17., 47. in 87. pešpolk, lovski bataljoni Št. 9 in 20, domobranski in 6rnovojniški pešjjoJki St. 2(5 in 27. Kjw je sila največja, kjer sovražnik :;ajlruje pritiska, kjer je treba. največjega napora \n največjih žrtev, tje postavi naše armadnu vodsl\- iiašo jugoslovanske junake. Izrediio proslavili so se na SoM tudi številni češki in slovaški polki. Lahimagrozneizgube. Nepristranska poroftila pravijo, da ima L a h dosedaj že najmanj 100.000 mož mi-tvlh, približno toliko ranjenih, vjeli pa smo približno 20.000 mož. Bitka se še nadaljuje z največjo 1 j u t o s t j o. Prizat&ua hrabrost siovfen4ko-stajerskih junakov. Pešpolka št. 47 in 87 ter lovski batalion št. 9 junaško branljo slovcsjisko zemljo. S posebnim junaštvom se borijo proti izdajalskemu Lahu na primorski fronti naši slovenskoštajerski junaki. Hrib Sv. Gabrijela (severovzhodno od Gorice), ki je zadnje dni najbolj izpostavljen sovražnemu artilerijsk'emu ognju in silovitim laškim infanterijskim navalom, branijo slovenski junaki slavnega 87. pešpolka in priznani lovci bataljona št. 9. Hrib Sv. Gabrijela stoji kot trden vdgelni kamen v središču naše obrambne črte pri Gorici. Od zafietka 11. laške ofenzive do 27. avgusta so Lahi naskočili hrib Sv. Gabrijela več kot lOOkrat. Po 10- do 14-krat na dan navali sovražna infanterija proti našim postojanicam, toda naši slovenskoštajerski junaM vse navaJe krepko odbijajo. In dasiravno je severozahodno od hriba ležeča Sv. Gora padla Lahom v roke in je osredotočen na hrib siloVit italijanski artilerijski openi. vendar vstrajajo naši junaki in branijo to našo velevažno postojanko. V prostoru med Sočo in hribom Sv. Gabrijela leži na tisoče in tisofr* mrtvih Lahov. — Dalje proti severu, na visoki planoti Sv. Duh—Bajnšioa, kjer skuša sovražnik prodirati z veliko silo proti vzhodu, pa stoji naš zgodovinsko znani mariborski pešpolk št. 47. Naše generalštabno poročilo je že opetovano omenjalo izvanredno hrabrost tega polka, ki doprinaša na eni najbolj nevarnih točk na§e primorske frouto čudeže junaštva. Naši slovenskoštajerski jutiaki imenovanih in drugih oddelkov pa se ne borijo samo severno od Gorice, amnak tudi v Vipavski dolini in na Grmadi, kjer se vr- 51 ogromna borba za naš Trst. Slovensld fantje in možje se bi.je.jo z Lahi kakor levi. Oni branijo našo lepo slovensko zemljo nredl našim dednim sovragom. Upamo, da bo naša bramba, spremljana z vročimi molitvami tisočerih vemih Slovencev in Slovenk, uspešna in da bo grabežljivi Lah vržen nazaj, odkoder je nridrvel Cesar liarel prl soški armadl. Dne 22. avgusta, na enem, najbolj vročih bojnih dneh 11. soške bitke, se je mudil cesar na soški fronti, da zasleduje potek težkega foorenja in nadzornjft naprave neposredno za bojnimi črtami. V spremstvu šefa generalnega štaba, infanterijskeiga generala barona Arc in z običajnimi spremljevalci je šel najprvo v bivališče poveljstva soške armade, kjer ,je s| rejel r-odroonc poroCilo armadnega po-roijiiika geiieralnega polkovnika pl. Boroevifia. Nato se je odpeljal eosar na Trnovsko planoto. Cesar ,ie govoril s številnimi ranjenci na najprisrfinejši način, poizvedoval n poteku bojev, o dobljenih ranah in domačih razmernh, delil hvalo in jih spodbu.jal. Cesar je stopil na to v barako neke vojne bolnice, kjer je šel od > ostelje do postelje in govoril v vseh avstrijskih jezikih z ranjenci in bolniki. Vladar je šel natu na nef.o opazovališfie, s knterepa se ie moglo zasledovati v trlavnem boje za Kraško visoko planoto. Najtožji sovražnikov ogenj je ležal na vzhodhiem vrhu Fajtovega hriba iti na gričovju v Biljah. Ponoldne je bil eesar na nelcem artilerijskem opazovališfeu, s katerega se ie daio videti !>ros!or približno od Vrha pri Avfah do južno Ffi.ito\ega hriha: z zemljevidom v rnki je zaslodoval nre in ure pretresl.jivo sliko 11. soške bitke. ^ole ob nozni uri je zapustil cesar opazovališče. Z obfiudujočim priziiaiijem ,je govoril o vrlih čeiah, ;z:-ostavljenih nadčloveškim naporom in se .je odpeijal natn ua železnišl.o ,')ostajo, na katero je prispel \>&noi'\. Sv. Gora padla. Severno od Gorice, na vzhodnem bregu Soče, leži H82 metrov visoka Sveta Gora, katero smo držali do večera dne 24. avgusta kljub silnemu sovražnemu ognju in preteči obkolitvi. Ko pa so Lahi začeli obs(reljevati vrh in vzliodno pobočje Sv. Gore tudi s severne strani. gore ni bilo mogoče ve6 držati. Ponoči dae 21. so jo naše čete prostovoljno zapustile in se ustalilc nekoliko bolj proti vzhodu. Lahi so Sveto Goro zasedli dne 25. t. m. brez boja. Na Sv. Gori počivajo telesni ostanki slovenskega kardinala in knezonadškofa dr. Jakoba Misije. Samostan in slovita romarska oerkev na Sv. Gori sta bila že ob za(Vfku itf!lija!:sl<e vojske do tal porušena. Naiveč|a hltka na evropsklh tleh. Italijanski listi soglasno povdarjajo ogromne priprave italijanskega armadnega vodstva za 11. soško bitko, katero označa list ,,Corriere della Sera" za največio bitko, ki se je kedaj bila na evropskih tleh. tirozno italijansko napadalno sredstvo. ltalijanska granata s plinom, Jcakoršne tudi sedaj pošilja italijanskn, artilerija nad nfiše branitelje, je posebno zavratno morilno orodje. Vsebuje strupene in dražilne snovi, ki napadejo predvsem dihalne organe in povzrofiijo vsakemu, kdor se pravofiasno ne varuje, krvavenje pljuČ. Ta plin, v gla^mem \z klora in fosforja, se vleže v gostih plasteh na ceste in doline. Namen je, one čete, ki stoje v najsprednejši vrsti, odrezati od vsake zveze z zaledjem. A dozdaj la strupena municija vendar le ni mogla zadržati onega moštva^ ki ima skrbeti za bojevnike v strelskih jarkih. da ne bi jim pripeljalo in prineslo vsega, kar potrebujejo. Kaj pa bi bil mož v jarku brez streliva, brez jedi, brez vode! In zlasti na tem bojišču brez "ode! Strelj[anje v zaledje. Pri artilerijski pripravi k aedanjL bitki so Italijarii streljali v obilni meri čez naše jarke daleč v ozadje na točke, ki so se jim zdele važne za dovoz materijala in zbirališča 6et ter bivališča poveljstev. Kecitap, da je italijanska artilerija učinkovala za fronto samo 1 km, bi bilo ob širokosti fronte 60 do 70 km toliko kvadratnih kilometrov pod ognjem. Ce vsak kvadratni kilometer vsako minuto dobi le en artilerijski strel, je potreba na dan okoli 100.000 izstrelkov. Kvadratni kilometer je velik prostor. Ako pade tja na uro samo 60 strelov, ni to kak uničujoč ogenj, ki bi vse razbil in razdrobil, marveč bi bilo v to svrho potreba desetkrat ali dvajsetkrat več municije. Iz tega že pa si moremo napraviti sliklo o ogromni uporabi municije na italijanski strani. Angleži, Francozi in Amerikanci dajejo Italijanom municije in sami imajo precejšnjo municijsko industrijo. Artilerijska bitka v takekn obseigu požre tudi najvefijo zalogo municije. Zato pa je bila artilerijska priprava res huda ali kratka. Ogronine žrtve. Sv. Gora je stala Lahe in naše ogronine žrive. Lahi, ki so naskakovali Sv. Goro vsak dan po 14krat, so izgubili pred našimi postojankami gotovo nad 10.000 mož mrtvih. Smrt je imeia tukaj strašno žetev. Med So6o, Sv. Goro, Britofom, Solkanom ln goro Sv. Gabrijela ležijo ogrorani kupi mrlifiev. Ker radi silnega ognja ni bilo mogofie spraviti ranjencev orofi, je na stotine ranjenih laških vojakov storilo tu strašno smrt pod igrmadnmi mrličev. P>orbe za Sveto Goro se je udeležilo 233 laških in francoskih letalcev, ki so se spustili do 300 metrov nizko k tlom in so metali bombe na naše postojanke. Padec Sv. Gore nima na položaj pred Trstom noVienega pomena. Vpognila se je samo proti vzliodu naša fronta severno od Gorice. Italijansko uradno pornčilo. Italijansko uradno porožilo z dne 26. avgusta pravi med drugim: Soška bitka je v polnem teku. Severno od Gorice smo napravili 14 mostov čez So*io, katero smo prekoraftili. Sv. Gora se naha.ja v no ¦ ši oblasti. Dosedaj smo spravili v taborišča za vjetnike 000 avstrijskih častnikov in 23.000 mož, vpienili 75 topov, veliko konj. vozov in raznega drugega vojnega gradiva, O^romiie so težkofie zaradi oskrbovaii.io, našili ("'Ot z živili na tern ozemlju, kjer ni nobenih pravih cest, vsled Cesar nam je dobrodošlo veliko sldadišče živil. katero je vsled sovražnega umikanja padlo v !inše roke. Naša fronta ob SoCi. Naša l)O,jna ftrta ob So6i tefie, kakor je razvidno iz poročil. zapadno Tolmina do Kanalskega še ob desnem bregu Pofte, potom ob levem bregu za Svetd Goro in preko Sv. Gabrijela, ob vhodu v Vipavskci dolino in se povspne preko kraSkega grifievja na KraSVo plnnoto. odkodor pade proti morju. Gre torej feez gorovje, visoico do 100 metrov, oez gozdnate str: mine, ob katerih vznožju tefte bistra Soča, mimo i'odovitne Vipavske doline in čez Kražko pianoto. Na južnem odseku gre fronta ob zahodnem pobočju gor- ske skupine Grmada, ki je zadnje višje ozemlje pred Trstom. Od vasi Selo, ki je že v laških rokah, je do Trsta samo še približno 20 km. Na devinsko obrežje utegnejo Italijani navaliti z morja. — Tretja bitka v avgustu je sedanja. Prva je bila v avgustu 1915, druga lani v avgustu, ko so zavojevali Gorico. Po stotisočih so štele italijanske izgube v avgustu 1. 1915 in 1916. Tudi letošnji avgust najbrže ne zaostane za poprejšnjiina, kajti z velikim navalom so se zagnali Ttalijani na avstrijske postojajike.