STROKOVNA IZHODIŠČA Bralna kultura in vloga šolske knjižnice  Role of School Libraries in Promoting Reading Culture Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo IZVLEČEK: Vsaka šola ima šolsko knjižnico in njeno poslanstvo je med drugim tudi spodbujanje branja in skrb za bralno kulturo vsakega posameznega uporabnika in šole kot celote. Vendar je veliko dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost tega poslanstva šolske knjižnice. Za motivacijo za branje in razvijanje bralne kulture mora šolska knjižnica zagotoviti ustrezno gradivo, šolski knjižničar mora posredovati in poučevati knjižnične vsebine osmišljeno in v povezavi s predmetnimi vsebinami. Šolska knjižnica pouk obogati, svoje uporabnike pa usposobi za samostojne bralce in uporabnike informacij. V projektu OBJEM je bil oblikovan osnutek modela posodobljene šolske knjižnice, ki v ospredje postavlja integriranost knjižničnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Model določa, da morajo biti najprej zagotovljeni osnovni pogoji za delovanje (delovni pogoji, knjižničar in strategija razvoja), nato sledijo ustrezni načini delovanja knjižničarja in knjižnice (interaktivna, dostopna in integrirana) in ko so izpolnjeni prejšnji pogoji, bodo izidi knjižničarja in knjižnice takšni, da bo kakovostna šolska knjižnica pomembna in priljubljena ter tudi učinkovita. Pri motivaciji za branje in pri razvijanju bralne kulture je pomembno, da imamo na voljo dovolj raznovrstnega in raznolikega gradiva, ki ga bralec izbere glede na svoje potrebe in zmožnosti. Predvsem pa ne smemo pozabiti na zgled, ki je najbolj učinkovito učenje. Ključne besede: bralna kultura, branje, motivacija, razvoj bralca, model šolske knjižnice Abstract: Every school has a school library, whose mission is, among other things, to promote reading and to nurture a culture of reading for each user and the school as a whole. However, many factors influence the success of this mission: the school library must provide appropriate materials, and the school librarian must deliver and teach library content meaningfully and in relation to the subject content. The school library enriches the curriculum and empowers its members to become independent 40 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA readers and information users. The OBJEM project Šolska knjižnica has developed a draft model for a modernised school library, which puts the integration of library Po 68. členu Zakona o organizaciji in financiranju content into the educational process at its core. The vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 2007) ima vsak model stipulates that to begin with, the necessary vzgojno-izobraževalni zavod (v nadaljevanju VIZ) oz. conditions to function (working conditions, librarian vsaka šola knjižnico. Tudi na področju šolskih knjižnic and development strategy) must be in place, followed želimo stopiti naprej v razvoju – od pojmovanja šolske by appropriate ways of working for the librarian and knjižnice kot skladišča knjig in zgolj izposojevališča, the library (interactive, accessible and integrated). do dejavne vloge knjižnice in knjižničarja, kot Once these criteria are met, the outcomes for the enakovrednih partnerjev pri izvajanju vzgojno- librarian and the library will be such that a quality izobraževalnega procesa in kot neločljiv oz. integriran school library will be relevant, popular, and effective. In motivating reading and developing a reading culture, del tega procesa. Če knjižnične vsebine vključujemo it is a prerequisite to have a sufficient variety and v vzgojno-izobraževalni proces, ga bogatimo. Cilje in diversity of materials available for readers to choose vsebine določenih predmetov nadgradimo in ob vsebini from according to their needs and abilities. Above all, poučujemo tudi spretnosti in kompetence. we must not forget that example is the most effective way of learning. Keywords: reading culture, reading, motivation, reader Kurikul Knjižnično-informacijsko development, school library model znanje (KIZ) a) Knjižnične vsebine Knjižnične vsebine so vseživljenjske spretnosti, Uvod kompetence, ki se jih ne da poučevati in učiti brez vsebine. To vsebino pa dodajo predmeti oz. učni cilji Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju se zagotovo predmetov. Če se te kompetence in spretnosti poučujejo strinjamo, da je branje zelo pomembno in zato si brez vsebine predmetov, ostane zgolj na ravni razlage, prizadevamo, da učencem odkrijemo pisan svet vsebine ostanejo nekje na zalogo in jih učenci ne zapisanih besed. Učenje branja oz. opismenjevanje je usvojijo v procesu. zelo zahtevna in odgovorna naloga. Kaj hitro se zgodi, Prav zaradi tega je kurikul knjižnično-informacijsko da učenci izgubijo motivacijo in se napredek upočasni. znanje (za osnovno šolo in gimnazije) (v nadaljevanju Vendar se ves vloženi trud povrne, ko za zapisanimi KIZ) zasnovan kot medpredmetna in kroskurikularna znaki za črke učenci odkrijejo pomen. Vsak učenec vsebina. ima svoje izkušnje, svoje predznanje in prav je, da tudi vse to – posameznikovo individualnost − opazimo in Oba kurikularna dokumenta (za OŠ in za gimnazijo) upoštevamo pri učenju. Predvsem imamo možnost, kot temelj šolske knjižnice navajata usposobljenega da učencem ponudimo pravo bralno gradivo ob knjižničarja in organizirano zbirko knjižničnega gradiva pravem času. S tem lahko poskrbimo za ohranjanje ter informacij za poučevanje in učenje, ki jo potrebujejo motivacije za branje in tako za napredek pri učenju učenci, učitelji in drugi strokovni delavci šole. Šolski branja in tudi na splošno. V šolski knjižnici mora biti knjižničar pa organizira knjižnično dejavnost tako, da uporabnikom (učencem in strokovnim delavcem) na podpira učenje v okviru pedagoških ciljev šole. voljo dovolj raznovrstnega gradiva, ki ga usposobljeni šolski knjižničar mora znati ponuditi tako, da ohranja b) Vsebine in cilji in razvija bralno kulturo. To pa podkrepi z različnimi Šolska knjižnica v kurikulu KIZ (2009, str. 4) predstavlja dejavnostmi, ki niso neposredno povezane z učnim odprto informacijsko učno okolje, ki omogoča: procesom, vsekakor pa zagotavljajo dodatno spodbudo in motivacijo za branje. • učenje in poučevanje ter njuno fleksibilno prilagajanje potrebam posameznika in skupin, Bralna kultura je po avtoricah Haramija in Vilar (2017, str. 5) »… skupek pojmovanj, vrednot, norm, sporočil v • razvijanje metod poučevanja in učenja (sodelovalno zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi in katerih namen učenje, projektno in raziskovalno učenje, reševanje je spodbujanje branja in izboljševanje odnosa do branja problemov, timsko poučevanje …), ne le v učnih situacijah, temveč tudi v vsakodnevnem • medkulturnost z vsebino knjižnične zbirke in življenju. Bralno kulturo oblikuje celotna družba, v njeno dostopnostjo (dostopna je vsem učencem ne katero so neločljivo vpeti in medsebojno povezani tudi glede na starost, jezik, kulturo, vključno z učenci s javni izobraževalni in knjižnični sistemi.« posebnimi potrebami),  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 41 STROKOVNA IZHODIŠČA • skupno doseganje ciljev: ciljev posameznih ter suvereni bralci glede na individualni razvoj in predmetov in ciljev kroskurikularne teme, zmožnosti. • upravljanje z informacijami, • seznanjanje z informacijsko komunikacijsko Sodelovanje v vzgojno- tehnologijo, izobraževalnem procesu • razvijanje pismenosti, še posebej branja, pisanja in razvijanje bralne kulture, Knjižnice je treba vključiti v pouk, kjer učitelji, strokovnjaki za posamezna predmetna področja, • sodelovanje s starši, splošno knjižnico in drugimi omogočajo uspešno učenje obvladovanja informacij dejavniki zunaj šolskega okolja. s posameznih predmetnih področij in uspešno Šolska knjižnica s storitvami in programom Knjižnično obvladovanje posebnosti jezika posameznih predmetnih informacijsko znanje pri učencih razvija kompetence na področij v sodelovanju s knjižničarjem, strokovnjakom treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost za organizacijo in pridobivanje informacij. in učenje. Knjižničar načrtuje in koordinira uporabo knjižnice v Na področju branja ob koncu šolanja učenci: skladu z letnim delovnim načrtom, sodeluje z učitelji pri oblikovanju ciljev vzgojno-izobraževalnega dela, • samostojno tvorijo pisna in govorna besedila in pri načrtovanju učnih dejavnosti, pri pripravljanju in upoštevajo pravopisna oz. pravorečna pravila, ocenjevanju veljavnosti učnega gradiva ter izvedbi • iz prebranega oz. poslušanega besedila povzamejo učnih ur. bistvo in kritično presojajo sporočilo, Knjižničar mora vse pedagoške delavce seznaniti s • tekoče berejo glasno in tiho ter prilagajajo hitrost temeljnimi knjižničarskimi vsebinami, da jih bo lahko branja zahtevam besedila, spodbudil za medpredmetno povezovanje in drugo sodelovanje. • izberejo in uporabljajo primerno bralno in pisno strategijo, Tudi učni načrti ostalih predmetov v poglavju Medpredmetne povezave navajajo povezave s knjižnico • prebrano znajo uporabiti v različnih okoliščinah, (npr. delo z viri, reševanje problemov, projektno učno • samostojno izbirajo in uporabljajo knjižnično delo). gradivo in druge informacijske vire (KIZ, 2009, str. V nadaljevanju so v preglednicah 1 in 2 prikazane 7, 8). medpredmetne povezave s knjižnico in knjižnično Glavni cilj je, da so učenci ob koncu šolanja samostojni informativnim znanjem za 1. in 2. vzgojno-izobraževalno uporabniki šolske knjižnice in tudi samostojni obdobje (VIO). Preglednica 1: Medpredmetne povezave s knjižnico in KIZ v učnih načrtih predmetov v prvem VIO (povzeto po Posodobitve, 2014, str. 35) Predmet Poglavje Področja povezovanja Slovenščina Splošni cilji Učenci/učenke ohranjajo in razvijajo pozitivni odnos do branja Medpredmetne povezave neumetnostnih in umetnostnih besedil … obiskujejo knjižnico … Nekateri cilji pouka slovenščine so povezani z uporabo knjižnice in vključujejo spodbujanje informacijske pismenosti. Športna vzgoja Medpredmetne povezave … povezovanje s cilji, ki imajo pomembno vlogo pri celostnem oblikovanju posameznika (… knjižnično informacijsko znanje …) Spoznavanje Operativni cilji in vsebine Knjižnično informacijsko znanje okolja (tematski sklop: Okoljska vzgoja) Medpredmetne povezave … vključuje tudi teme oziroma vsebine in cilje za trajnostni razvoj kot npr.: knjižnično informacijsko znanje (čas, skupnosti, odnosi) … 42 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Preglednica 2: Medpredmetne povezave s knjižnico in KIZ v učnih načrtih predmetov v drugem VIO (4. in 5. razred) (povzeto po Posodobitve, 2014, str. 35−36) Predmeti Poglavje Področja povezovanja Slovenščina Splošni cilji Splošni cilji predmeta tudi v drugem in tretjem triletju vključujejo kroskurikularne vsebine, kot so … knjižnična informacijska znanja. medpredmetne povezave Medpredmetno povezovanje zato lahko poteka na ravni vsebin (npr. tema protestantizma v okviru projektnega tedna), na ravni procesnih znanj (npr. iskanje virov kot spretnost, ki pride v poštev pri vseh predmetih) … Tuji jezik Vsebine ANG: knjižnično informacijsko znanje (iskanje gradiv, uporaba katalogov, (angleščina, tudi elektronskih, uporaba virov, npr. priročnikov, tudi slovarjev) nemščina, NEM, ITA: knjižnično informacijsko znanje (delo s tujimi viri; razvijanje italijanščina) motivacije za branje) Športna vzgoja Medpredmetne povezave … povezovanje s cilji, ki imajo pomembno vlogo pri celostnem oblikovanju posameznika (… knjižnično informacijsko znanje …) Družba Medpredmetne povezave … zajema cilje in vsebine, ki se povezujejo z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj v okviru … knjižničnega informacijskega znanja … Naravoslovje in Medpredmetne povezave Živa bitja: KIZ – poznavanje poljudnoznanstvene literature, iskanje tehnika informacij po kazalu. Integriranost knjižničnih vsebin v in moramo težiti k visoki strokovni usposobljenosti vzgojno-izobraževalni proces šolskih knjižničarjev tako na področju bibliotekarstva kot na področju vzgojno-izobraževalnih vsebin ter Integriranost knjižničnih vsebin oz. šolske knjižnice v sodobnih tehnologij. pouk je predvidena v dokumentih, kar je s sprejetjem Poleg tega je dokazano, da k boljši pismenosti v novele Zakona o knjižničarstvu (2015) prešlo tudi šolskem obdobju pomembno prispevajo bralni zgled v implementacijo. Novela predvideva »pripravo in obkroženost z bralnim gradivom ter spodbude za nacionalne strategije razvoja šolskih knjižnic in branje. individualne načrte razvoja šolskih knjižnic, ki so del razvojnega načrta šole« ter predvideva, da je knjižnica b) Model šolske knjižnice integrirana v učenje/poučevanje in mora delovati kot informacijsko in komunikacijsko središče vsake šole. I Osnovni pogoji za delovanje knjižnice (Vilar, Novak Tako strategija razvoja šolskih knjižnic kot tudi razvojni Zabukovec, 2023, str. 233−234): načrti šolskih knjižnic predvidevajo udeležbo knjižnic za potrebe pouka, poleg tega pa udejanjanje prožnih • Delovni pogoji: Za kakovostno delovanje knjižnice pristopov, ki bodo podprle dvig ravni bralne pismenosti. je treba imeti zagotovljene dobre delovne pogoje. To so kakovostno, zadostno in ustrezno gradivo, V projektu OBJEM1 smo poskušali povečati zavest dovolj velik in primeren prostor z ustrezno opremo strokovnih delavcev, predvsem učiteljev, kaj jim in tehnologijo na osrednji lokaciji v šoli. Sem sodijo lahko šolska knjižnica nudi kot obogatitev vzgojno- tudi ustrezna finančna sredstva. izobraževalnega procesa tako za učence kot za njihovo lastno delo in izobraževanje. • Knjižničar: Steber kakovostne šolske knjižnice je kompetenten, dejaven in zavzet šolski knjižničar, za a) Dejavna vloga šolskega knjižničarja katerega so značilne bibliotekarske, pedagoške in splošne kompetence ter vrednote. Nujno potrebno Za dejavno vlogo je nujno, da ima šolski knjižničar je knjižničarjevo vseživljenjsko izobraževanje. potrebna znanja, veščine in kompetence s področja bibliotekarstva in pedagoškega področja. Vsekakor pa se • Strategija razvoja: Izobraževalni zavodi morajo vseživljenjsko učenje in izobraževanje nikoli ne končata imeti pripravljen strateški dokument, v katerem  1 ESS projekt OBJEM – Bralna pismenost in razvoj slovenščine. Več o projektu na: https://www.zrss.si/projekti/projekt-objem/ | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 43 STROKOVNA IZHODIŠČA Slika 1: Model šolske knjižnice (Vilar, Novak Zabukovec, 2023, str. 233) opredelijo vizijo in smeri svojega razvoja v • Učinkovita: Knjižnica, ki izpolnjuje vse predhodne naslednjih treh do petih letih; njegov nujni sestavni pogoje, je tudi učinkovita, saj v svojem zavodu del je strategija razvoja šolske knjižnice. sodeluje in ima vpliv pri razvoju pismenosti, znanja, II Načini delovanja knjižničarja in knjižnice: vrednot. Posledično prispeva k vzpostavljanju pozitivnega vzdušja v zavodu. • Interaktivna: Interaktivnost knjižnice zaznamo skozi njeno neposredno dejavnost znotraj in zunaj Zakon o knjižničarstvu (2015) je poleg spremenjene knjižnice, torej glede neposrednega vključevanja v vloge šolske knjižnice izpostavil tudi priporočilo vzgojno-izobraževalno delo, pa tudi pri vseh drugih pri oblikovanju modelov posodobljene vloge šolske dejavnostih, s katerimi je prisotna v življenju in delu knjižnice, kjer je treba vzporedno skrbeti za ustrezen zavoda. obseg in izbor knjižničnega gradiva kot tudi za ustrezen prostor in opremo, v katerem se bodo uporabniki dobro • Dostopna: Knjižnica mora biti uporabnikom fizično počutili in spodbujali prijetne občutke ob iskanju ali in digitalno dostopna. Ob fizični dostopnosti pa mora biti zagotovljena tudi ustrezna odprtost branju gradiva. knjižnice. Po eni strani je tako knjižnica kulturno-informacijsko • Integrirana: Integrirano delovanje knjižnice je središče šole, ki skrbi za profesionalni razvoj strokovnih zagotovljeno, kadar je s svojim delovanjem in delavcev VIZ, po drugi strani pa je središče, ki podpira gradivom redno prisotna oziroma integrirana učenje. v vse ravni vzgojno-izobraževalnega dela, kar se uresničuje skozi sodelovalno poučevanje knjižničarja in učiteljev. Motivacija za branje III Izidi delovanja knjižničarja in knjižnice: Da bi otrok postal bralec za vse življenje, mora biti • Pomembna in priljubljena: Kakovostna šolska obdan s knjigami in tiskanim gradivom doma in v vrtcu knjižnica ima zaradi vseh predhodnih elementov oz. šoli in imeti stalen dostop do virov informacij in v svojem zavodu visok ugled in pomembnost, znanja (Kropp, 2000). Pomembno je, da je to gradivo je nepogrešljiva pri strokovnem delu pa tudi raznovrstno in mladi bralec sam izbere, po čem bo priljubljena in cenjena s strani vseh uporabnikov: posegel. Na ta način se bralec razvija od zgodnjega učencev oziroma dijakov, učiteljev in drugih otroštva do pragmatičnega bralca (povzeto po strokovnih delavcev, vodstva za voda in tudi staršev. Appleyard, 1994 v Fekonja, 2004). 44 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA 1. faza: zgodnje otroštvo – branje kot igra (potopisi). Tretji razlog za branje pa predstavlja odkrivanje uporabnih podob. Literatura je V tem obdobju večina otrok začne z učenjem branja. pravzaprav igra z jezikom, ustvarjanje novih podob. Najpomembnejše v tej starosti je, da otroci ne berejo Odkrivanje teh novih podob pa je vedno znova sami, ampak jim berejo drugi. V tem obdobju otroci motivacija za nadaljnje branje. branje dojemajo kot igro, družabni dogodek, ko si starejši vzamejo čas zanje in jim berejo. Raziskave Izbor gradiva v šolski knjižnici mora biti zelo širok so pokazale, da otroci, ki jim veliko berejo, laže in raznovrsten. Zadovoljiti mora tiste bralce, ki iščejo in hitreje usvojijo spretnost branja – v pomenu leposlovje za prosti čas, in tudi tiste, ki želijo poglobiti prepoznavanja črk in dekodiranja pisane besede. svoje znanje in raziskovati teme, ki jih spoznajo v vzgojno-izobraževalnem procesu. Bralec se brez 2. faza – pozno otroštvo – bralec kot junak spodbude ne razvije v zahtevnejšega bralca. Če ostane V tem obdobju otroci že znajo brati in berejo sami – pri manj kakovostni literaturi, ne bo nikoli razvil odkrivajo svet okoli sebe, tudi s pomočjo literature. potrebe po kakovostnem branju in branju zahtevnejših V tem obdobju se že pojavijo razlike pri branju med besedil. Zato mora knjižnica skrbeti za kakovosten fanti in dekleti. izbor gradiva in ponuditi uporabniku tudi zahtevnejša besedila. Na ta način pripomore k razvijanju 3. faza: mladost – razmišljanje ob branju zahtevnejšega bralca. Ob tem razvoju in napredovanju V tem obdobju postanejo besedila, ki jih bralec bralca pa je zelo pomembno gradivo, po katerem posega. bere, zahtevnejša, taka, ki že zahtevajo globlje Šolske knjižnice, ki imajo odprta vrata in so razmišljanje, ali pa jih leposlovna dela na neki informacijsko in kulturno središče šole, lažje pritegnejo način prisilijo k razmišljanju o temi, ki jo obravnava tudi šibkejše bralce. prebrano delo. Šolska knjižnica je odprta tudi navzven – tesno sodeluje 4. faza: univerza in pozneje – bralec kot interpret z bližnjo splošno knjižnico in številnimi kulturnimi Vse vrste branja na tej stopnji zahtevajo postavljanje ustanovami, ki se navezujejo na različne pismenosti in preverjanje hipotez ob nenehnem povratnem (knjigarne, ustanove s področja bralne kulture, odnosu med bralcem in besedilom. Za študente je gledališča, filmske ustanove, muzeji in galerije, arhivi …). pomembno, kje so ostali v razvoju ob koncu srednje Šolski knjižničar mora biti pozoren, da je na voljo dovolj šole. Od te točke nato nadaljujejo razvoj na univerzi. knjižnega in tudi neknjižnega gradiva, ne sme pozabiti 5. faza: odraslost – pragmatični bralec na serijske publikacije in članke v njih. V sodobnem času je treba omogočiti tudi dostop do zanesljivih in Branje je v tej fazi prostovoljno dejanje. V tem kakovostnih e-virov in tudi naučiti uporabnike, kako obdobju so v ospredju trije razlogi. Prvi je ravnati in uporabljati e-vire ter informacije odgovorno pobeg iz realnega življenja v svet domišljije, ki jo in etično. predstavljajo literarna dela (romantični romani, detektivski romani, družinske sage …). Drugi razlog je iskanje resnice, naj bo to iskanje resnice o samem sebi, o svetu ali odkrivanje drugačnih dežel Sklep Iz lastnih izkušenj vemo, da je najbolj učinkovito poučevanje z zgledom. To pomeni, da začnemo z razmislekom pri sebi. Ali res (dovolj) beremo? Nas učenci vidijo s knjigami oz. z bralnim gradivom? Kolegica knjižničarka ene od mariborskih osnovnih šol je svoje kolege učitelje spodbujala k branju in tudi postavljanju dobrega zgleda. Rekla jim je: »Vzemite s seboj v razred knjigo, tudi če je ne boste uspeli prebrati. Učenci bodo videli, da jo imate s seboj in vas povprašali o njej. Tako boste učencem najboljši zgled za branje in spodbuda, da tudi oni posežejo po knjigi.« Na načelni ravni se vsi strinjamo, da je branje koristno in da moramo brati čim več. Vedno nas preganja čas in preganjajo nas tudi seznami neprebranih knjig, naslovov oz. seznami naslovov, ki bi jih želeli Shema 1: Razvoj bralca (po Appleyard, 1994 v Fekonja, 2004) prebrati. Časa pa nam vedno zmanjka. Podobno je pri  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 45 STROKOVNA IZHODIŠČA učencih – zmanjka jim časa za vse, kar morajo narediti Krapše, t., Bone, J., Polšak, A. in Mršnik, S. (ur.) (2023). Pogled na šolo (obveznosti), in za vse, kar bi še želeli postoriti. 21. stoletja v duhu kompetenc in pismenosti. Druga popravljena spletna izdaja. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Pogled_na_solo_21_ S pravim gradivom – dovolj gradiva, ki je tudi raznoliko stoletja.pdf in raznovrstno – ter še bolj s pravim pristopom in Kropp, P. (2000). Vzgajanje bralca: naj vaš otrok postane bralec za vse različnimi dejavnostmi se šolski knjižničar in šolska življenje. Učila. knjižnica vključuje v ohranjanje in še razvijanje Kurikul. Osnovna šola. Knjižnična informacijska znanja (2009). Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.dlib. bralne kulture tako pri svojih uporabnikih (učencih si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAXRAVK0/dc7b44f9-390f-4f30-b844- in strokovnih delavcih) kot tudi na ravni celotnega 8d499ec7c6e4/PDF zavoda. Vsi strokovni delavci se moramo zavedati, da Mršnik, S., Bone, J., Bačnik, A. idr. (2022). Spodbujanje razvoja pismenosti smo učencem bralni zgled in z odnosom do branja v vrtcu in šoli: bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. soustvarjamo bralno kulturo vsake šole. Učenci nam Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Spodbujanje_razvoja_ pismenosti.pdf bodo sledili. Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Knjiznicna_ inf_znanja.pdf Viri in literatura Vilar, P., Novak Zabukovec, V. (2023). Model kakovostne šolske knjižnice: Appleyard, J. A. (1994). Becoming a Reader. University Press. zasnova in uresničevanje v praksi. V J. Bone in S. Mršnik, Pogled na šolo Fekonja, R. (2004). Branje in pismenost: vloga šolske knjižnice pri 21. stoletja v duhu kompetenc in pismenosti (205-236). Zavod RS za spodbujanju branja. Šolska knjižnica, 14(3), 132–139. šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Pogled_na_solo_21_stoletja.pdf Fekonja, R. (2022). Šolska knjižnica. V J. Bone in S Mršnik (ur.), Vilar, P., Zabukovec, V. (2020). Vloga šolske knjižnice pri razvoju gradnikov Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli (80–82). Zavod RS za bralne pismenosti. V D. Haramija (ur.) Gradniki bralne pismenosti: šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Spodbujanje_razvoja_pismenosti.pdf teoretična izhodišča (273–294). Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://press. Fekonja, R., Novak Zabukovec, V., Tušek, B, idr. (2022). Šolska knjižnica kot um.si/index.php/ump/catalog/book/515. središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Solska_knjiznica_kot_sredisce_branja_ Zabukovec Novak, V. (2022). Poučevanje in učenje s šolsko knjižnico. in_sticisce_medpredmetnega_povezovanja.pdf V R. Fekonja (ur.) Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja (20–29). Zavod RS za šolstvo. https:// Fekonja, Z. (2016). Vloga šolskega knjižničarja pri uporabnikih 21. stoletja. Šolska knjižnica, 25(3–4), 16–20. www.zrss.si/pdf/Solska_knjiznica_kot_sredisce_branja_in_sticisce_ medpredmetnega_povezovanja.pdf Haramija, D. (ur.) (2020). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod Republike Zabukovec, V., Steinbuch, M., Vilar, P. idr. (2014). Posodobitve pouka v Slovenije za šolstvo. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ osnovnošolski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. [Elektronski vir]. book/515 Zavod RS za šolstvo, https://www.zrss.si/pdf/pos-pouka-os-KIZ.pdf Haramija, D., Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2015). Uradni list RS, št. 87/01, 96/02- razvoja bralne pismenosti. Otrok in knjiga, 44(98), 5-16. ZUJIK in 92/15. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO2442. Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N. idr. (2022). Bralna pismenost: opredelitev Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in gradniki. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/ pdf/Bralna_ (2007). Uradni list RS, št. 16/2007. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pismenost_gradniki.pdf pregledPredpisa?id=ZAKO445 46 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 |