Posamezna SfevAka 30 viimi^r. StEV. 173. » lmh t sredo. Ane 3L lin lin uimin s Velja po polti! HB » oelo leto aiprt|.. K BO-— za en mesec „ .. „ 4.50 za Nemčijo oeloletno. „ S5-— sa ostalo inozemstvo. „ 00 — V Ljubljani na dom Za oelo leto napre).. K 48-— 3*50 aa en meseo „ .. l V opravi pr«|eman meulno, ešs Sobotna Izdaja: s Za oelo leto.....K 10 — ■a Nemčijo oeloletno. „ 13'— n ostalo Inozemstvo. „ 15 — ■aa laser«tli msam Bnoatolpne petttvratn ijivost in svetost; nikakor niso to brezprimerne lastnosti, ki so lastne absolutnemu bitju. O tem, mislim, ni mogoče niti dvomiti. Duhovnik. Doteknili ste se zelo težkega vprašanja,. namreč vprašanja skrivnosti vteleše-nja ali dvojnosti narave v enotnosti osebe. Brez daljnjih razjašnjevanj bom odgovoril z dvema besedama na točko, ki ste se jc doteknili. K človeški postavi Kristusovi seveda spadajo človeške lastnosti, ki niso 1 samo absolutne. Toda te lastnosti nasto- kurzira sedaj toliko hujskajočih laži, da je nemški volivec res ogorčen nad nehvaležno vlado, ki ga baje še vedno ne pestuje dovolj mehko in ne odlikuje daleč, daleč pred drugimi grdimi narodi, njega, diko in steber države. Saj je nemški narod — tako bere dan na dan — v te) vojni največ krvavel, plačal največ davka, stradal skoro samo on v celi državi. Prosim, sedaj pa vzemite ubogega Nemca, ki navadno ne zna nobenega slovanskega jezika v Avstriji ali je pa vsaj prepričan, da najde v nemških listih tako popolno resnico, da bi bile čitanje drugojezičnih listov na eni strani potrata časa, na drugi strani pa zvezano z nevarnostjo, da izgubi svoje pravo prepričanje! Tak bralec - "f ne pozna strahovitih žrtev v krvi in blagu, ki jih je moralo žrtvovati prebivalstvo v okolišu bojišč; o tem mu njegov nemški vir pove prav malo, zlasti še glede slovenskih krajev. Pa največ davka plača Nemec! Vsak človek v državi mora le želeti da bi plačal — relativno seveda, v primeri z drugimi — veliko davka; ker davek se plačuje od tega, kar človek — ima; berač je pa davka prost... Da so pa Nemci prišli do bogastva v mnogih slučajih prav rad; tega, ker so vladajoči narod, to jim pa žur nalist previdno — zamolči. Dobi se med Nemci tudi bela vrana, ki izpregovori glede njihovih narodnih teženj resnično besedo. Poročali smo o tozadevni izjavi dr. viteza Lodgmana gled« imperializma Nemcev na Štajerskem. Kmalu nato so nemški nacionalci izrazili svoje začudenje, kako more trditi nemški poslanec kaj takega. Dne 26. julija je govoril prelat Hauset o Nemcih, da želijo živeti le ponižno, skromno življenje v družini avstrijskih narodov, a še v istem govoru o tem, da je vlada dolžna, ravnati z Nemci po njihovih zaslugah za državo ,,, Nemške zasluge sc pa v njihovih očeh tako ogromne, da pred njimi vse drugo — izgine. Ta sistem laži in potvarjanja resnice se bo maščeval nad tistimi, ki so ga ustvarili. Lažnjivi časnikarji ustvarjajo ozračje, v katerem je mogla vojska nastati in v katerem se more nadaljevati brez konca in kraja. Vsak narod ima časopisje, kakršno zasluži, in vsak narod, ki trpi pokvarjene časopisje, bo slednjič z njim tudi tepen. S fioral njojfe se »Slovenske M e"! pajo v taki množini in v taki popolnosti brez vsake sence, da izključujejo, kot je pokazal naš razgovor, misel, da bi bila ta postava navadna človeška osebnost; popolnoma pa jih razloži, kakor je povedal g. Deville, krščanska dogma: da si je sam Stvarnik privzel človeško telo, postal njegov resnični subjekt in zato se odsev njegove popolnosti zrcali v tej postavi, kolikor je to v človeški naravi mogoče. Vendar razen teh čudovitih človeških lastnosti presevajo to postavo tudi absolutne božje popolnosti, v katerih sc nam božji subjekt naravnost odkriva: po teh človeških ustih govori zdajpazdaj božja vsevednost, po teh rokah dela božja vsemogočnost vsak trenutek čudeže. L e r o y. Ne govorite o čudežih. Kvarijo mi Kristusovo sliko. Brez njih se mi zdi večji in lepši, posebno pa lažje razumljiv. Duhovnik. Čudeži vam kvarijo Kristusovo sliko? Zakaj vendar? — Odgovor je lahek: zato ker pojmujete Kristusa kot vsestransko vzvišenega človeka, kateremu ne pristoji, da bi varal samega sebe ali druge z navideznimi čudeži — ne pojmujete ga pa kot vsemogočnega Boga. — Res je, da vam more tako umevan Kristus ugajati. Vendar, kako hočete imeli Kristusa brez čudežev? Kje ga hočete iskati? Motfoče I v evantieliiu?. Atentat v Ukrajini* Za Mirbachom Eichhorn, za Moskvo Kijev. Ni nobenega dvoma, da sta oba ia senzacijonalna politična umora medseboj v tesni -vezi. Mirbaeh je bil reprezentanc 1 .O— sile Nemčije v Rusiji, Lich-in " JS vojaške sile na Ukrajini. Vč' i > prinesli poročilo Wolffo-vega urada, ..a je t« dni nemško vojno sodišče v Kijevu sodilo in obsodilo člane bivšeg* Holubovičevega ministrstva, ki je podpisalo mir v Brestu Litovskem m po-klValo nemško armado v deželo. In sicer sta bila obsojena bivši ministrski predsednik Holubovič in vojni minister Zukovski na dve leti težke ječe, notranji minister Tkačenko, načelnik oddelka za notranje zadeve Gajevski in tovariši pa na eno leto ječe Brezdvomno so te obsbdbe nemškega vojnega sodišča povzročile med prebivalstvom veliko razburjenje in se smejo smatrati za neposreden vzrok umora generalnega maršala Eichhorna. . Generalni maršal pl. Eichhorn je bil mož nemške energije. Kmalu po prihodu na Ukrajino je prišel v konflikt z ukrajinsko Holubovičevo vlado in celokupnim ukrajinskim prebivalstvom. Eichhorn je izdal glasovite naredbe glede rekvizicij in obdelovanja polja. Te naredbe sc povzročile na več mestih oborožen upor kmečkega ukrajinskega prebivalstva. Ne dolgo za iem je z oboroženo silo udri v dvorano, kjer je zborovala »Rada«, razpustil »Ka-do«, posamezne ministre aretiral, postavil pred ukrajinski parlament strojne puške in oklopne avtomobile ter dal oorniti na Kijev topove. Za hetmana Ukrajine je postavil bivšega generala Skoropadskega in postavil novo ministrstvo. Razpustil je ukrajinske legije, zahteval kapitulacijo poljskih legij, ki so stale na Ukrajini pod generalom Mušnickim ter jih razbil z oboroženo silo. Izdal je ostre odredbe glede razoroženja ukrajinskega civilnega prebivalstva in nato je dal soditi še ukrannske ministre. Tudi pod Skoropadskim in njegovim kabinetom niso bile poravnane diference med Ukrajinci in nemško armado. V Ukrajini je vrelo dalje. In danes sta general Eichhorn in njegov pribočnik mrtva. Ta umor v Kijevu utegne imeti dale-kosežne politične posledice. Socijalna revolucionarna stranka, ki hoče zopet veliko Rusijo z vsemi odpadlimi deli — ne izvzeto Ukrajino — nadaljuje svoje delo. Na vzhodu so tla zopet ognjena. Nemški generalni mr.ršal pl. Eichhorn in njegov pribočnik pl. Dressler v Kijevu j umorjena. Berlin, 30. julija. (K. u.) Wolffov urad poroča iz Kijeva z dne 30. t. m.: Proti ge- , neralnemu maršalu pl. Eichhornu m njegovemu osebnemu pobočniku stotnika pl. Dressierju je danes ob 2. uri popoldne na poti od kazina v stanovanje v njegovi neposredni bližini neki moški, ki se jima je pripeljal nasoroli z ir.voščkom, izvršil bombni atentat. Oba sta težko ranjena. . o dosedanjih ugotovitvah sklepajo, da jc povzročila rapad moskovska socalnorevoiu-cionarna stranka. Brzojavka nemškega cesarja maršalu Eichhornu. Berlin, 30. (K. u.) Wolffov urad porota' Njegovo Veličanstvo cesar je poslal generalnemu maršalu pl. Eichhornu naslednjo brzojavko: Moj ljubi generalni maršal!-/ ogorčenjem in globokim obžalovanjem sem prejel naznanilo o gnusnem zločinu, ki se je izvršil proti Vam in Vašemu pobočniku. Bodite prepričani, da najiskrenejše in najprisrčnejše sočustvujem z Vami. Upam in prosim Boga, da bi kmalu ozdraveli. Bog Vas ohrani nam in domovini. S prisrčnim pozdravom Vaš Vam naklonjeni kralj Viljem. Kijev, 30. julija. (K. u.) Generalni maršal pl. Eichhorn jc dane3 ob 10. uri zvečer stojim poškodbam podlegel. Malo pred njim jc umrl tudi stotnik pl. Dressler. Minister za prehrano dr. Paul se je izjavil glede bodočega gospodarskega leta tako-le: Krizo v prehrani smo malone premagali in se po vsej priliki ne bo več vrnila. Preskrba s kruhom in moko bo začetkom meseca avgusta krenila na urejena pota. Letina obeta lepo, posebno kar se tiče krme. Zato se bo jeseni izboljšala tudi preskrba z mlekom in mesom. Kljub vsem boljšim nadam pa bomo morali tudi v bodoče v polni meri štediti. Sedaj bomo mogli Nemčiji, ki ima kasnejšo žetev, vrniti, kar nam je bila posodila. Z dogovori z Ogrsko smo zagotovili preskrbo armade, i o žetvi sklenemo z Ogrsko nadaljne dogovore, da nam prepusti preostanek svojih pri-dc'kov. Mirno sinemo reči, tla nam bo šlo prihodnje leto boljše. Država je položila roko strogo na vse proizvode, tnko da bo mogoče taino kuDČiio zaieziti. Žitu smo do- ločili višje cene, da dokažemo kmetovalcem umevanje za težave produkcije. Prehranjevalni urad bo z izredno previdnim gospodarstvom skušal zagotoviti prebivalstvu za celo leto enakomerno prehrano, kar se bo tem lažje posrečilo, ker smo z Nemčijo in Ogrsko postavili temelj za skupni gospodarski načrt, ki naj izjalovi enten-tine izstraaalne namere. Tavleizam. Pric' 1 ta članek o Taylorjevem it; u jirjim krogom naših bral- .uorda se neznan. Vendar moramo pristaviti, da se naš poročevalec ni dotaknil druge, dvomljive, če ne pogubne strani tega sistema. Naš list se bo v kratkem še bavil s tem vprašanjem. — Uredništvo. Iz Amerike, dežele, kjer najbolj znajo proučevati, kaj in kako naj se dela, ter isto najskrbnejše organizirajo in izpopolnjujejo, so že nekaj let sem začeli razširjati delavni sistem, ki so ga po izumitelju imenovali taylorizem. Gotovo so poskusili že pred Taylo-rom, da izboljšajo stari delavni sistem, katerega on imenuje inicijativni sistem, ker je popolnoma delavcu prepuščeno, kako naj izvrši ukazano mu delo, to je da vsaka inicijativa izide le od delavca. Zasluga Taylorova obstoja v tem, da je vse te težnje zbral in jim dal eksaktno, znanstveno, skoro matematično podlago. Takoj pa treba omeniti, da tu ne gre za strog dogma-tičen sistem, kakor je sam rekel, ampak 1 za po njegovih idejah najboljši način dela. Ta delavna metoda naj omogoči, da i izvrši delavec pri najmanjši utruditvi v kratkem času kvalitativno najboljšega dela. V naslednjem predočimo način te delavne metode, kakor jo je izumitelj sam j upcljal pri osobito v sedanji vojni zaslulih Bethlehem Steel Co. tovarnah. Izbrali so delavca, ki se je izkazal za to delo posebno sposobnega, a je drugače bil čisto malo razumen. Tega delavca so vprašali: »Ste vi prva moč?« Ni razumel in je odgovarjal brezmi-selno. Na ponovno vprašanje in ko se je dostavilo, če želi zaslužiti namesto 1 dolarja 15 centimov, 1 dolar 85 centimov, je odgovoril: »1 dolar 8.5 centimov dnevno zasluži-i ti, je to prva moč? Dobro, potem sem tu-j di jaz taka moč.« Razložili so mu, da volja zaslužiti ni j še prvovrstnost, ampak da gre zato, ako | more in hoče v enem dnevu naložili goto-| vo količino, 47 ton (1 tona je 1000 k) že-j leza in to vsak dan. Bilo je za časa špansko-amerikanske ; vojne in železo po raznih zalogah so vsled I naraslih cen z največjo naglico naloževali in razpečavali. Omenjeni delavec je bil zadovoljen. Zapovcdali so mu h koncu, da mora brezpogojno slušati njemu prideljenega paznika, ki mu bo vse pokazal, kako naj dela. Na albanski fronti je sovražnik ponovil svoje inočne napade proti našim postojankam na južnem bregu reke Semeni in na višinskem grebenu Malega Silovesa. Od naših čet, ki so deloma z žilavim odporom, deloma z junaškim protinapadom vse napore napadalcev preprečile, zaslužita pohvalo budimpeštanski domobranski bataljon III./29 in zgornjeogrski (košiški) cb-jmejni lovski bataljon št. 36. Načelnik generalnega štaba, Bilka m Francoskem. % NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Živahno ponočno poizvedovanje. Delne napade Angležev pri Merrisu in na obeh straneh Ayette smo odbili. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Na bojni fronti je sovražnik z močnimi silami napadel naše nove črte severno od Ourcqa in naše postojanke na gozdnih višinah jugozahodno od Reimsa. Francoze, Angleže in Američane smo z najtežjimi zgubami za sovražnika na vsej njihovi fronti vrgli nazaj. Težišče sovražnega napada je bilo naperjeno proti fronti Harten-nes-Fere en Tardenois. Tu so gosti valovi sovražnika dopoldne in popoldne vedno na novo napadali. Pred našimi črtami in ob istih, deloma v naših protisunkih, se je zrušil njihov naval. Popoldne je sovražnik razširil svoje napade čez Fere en Tardenois proti vzhodu gozda d'Ygny Uspeli so prav tako malo, kakor delni najradi, ki jih je izvajal zjutraj v gozdu d'Ygny, v večernih urah pa na široki fronti zahodno od Ville en Tarden ns. Jugozahodno od Reimsa je sovražnik nad Chambrccy in Vrigny, na nekaterih mestih do petkrat ponovil svoje napade in jih nadaljeval pozno zvečer v ljutih delnih napadih. — V Cham-pagni smo južno od Fichtelberga pregnali sovražnika iz jarkov, katere je imel še zasedene od sunka dne 27. julija, in vzeli sovražno opirališče severovzhodno od Per-thesa. Poročnik Loewenhardt je priboril svojo 46. zračno zmago. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 30. julija, zvečer. Uradno: Po svojem včerajšnjem porazu je sovražnik danes miroval. pl. Ludendorff. Napad na novo nemško fronto. Vojaški sotrudnik lista »Vossische Zeitung« piše o napadu na novo nemško fronto: Dva polna dneva so ententne čete potrebovale, cla so dosegle nove nemške črte med Soissonsom in Reimsom. Ententa je pač na zahodnem delu fronte pri Fere en Tardenoisu napadla, pa so jo povsod odbili. Število divizij, ki jih vporablja ententa se je zvišalo na 50, Naši sovražniki so razširjali prav sanjave številke o naših divizi-»Vi morate počivati, ako vam to ta j jahf za katerimi sovražnik zaostaja. En- Erilenla v peiem lelu vojske. Iz Londona poročajo: Lord Curzon je v nekem govoru dejal: Koncem četrtega vojnega leta odločnost ni popustila. V prvih urah je sovražnik zgubil na ujetnikih, ranjenih in mrtvih več, kot si je kedaj mislil. Zgubil je inicijativo in udarec jc bil oslabljenje morale in prestiž njegovih čet. Mi imamo 7 milijonov mož pod orožjem, od teh so 3 milijoni v inozemstvu. V generalu Fochu so zavezniki našli genija. Končno je povdarfal materijelno podporo, katero so Angleži dali zaveznikom, in dejal: Anglija je bila njihov trgovec. Kol le napravila nemška armada v čeirlem lein vojske. Berlin, 30. julija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Kaj je napravila nemška armada v četrtem letu vojske, povedo naslednje številke: Nemške čete so sovražniku iztrgale in zasedle: Na vzhodu 198.256 kvadratnih kilometrov, v Italiji 14.423, n» zahodni fronti 5323 (izpraznjeno ozemlje j< odračunano), skupaj 218.002 km". Dalje so naše čete pomagale očistiti od sovražnika, oziroma od roparskih čet: Na Finskem 373.602, na Ukrajini 452.033, na Krimu 25.725 km2. Plena so ugrabile: 7000 topov, 24.000 strojnih pušk, 751.972 pušk, 2,867.500 strelov topniške municije, 102,250.900 strelov pehotne municije, 2000 letal, 200 pritrjenih zrakoplovov, 1705 vojnih kuhinj, 300 tankov, 3000 lokomotiv, 21.000 železniških voz in 65.000 voz. Število v četrtem vojnem letu ujetih ujetnikov znaša 838.500. S tem je skupno število ujetnikov doseglo skoro 3V& milijona. paznik, če tudi po jako kratkem času naroči, ravnotako morate delati, ako on zaukaže. Vi morate vsako potezo, vsak pregib tako izvršiti, kot vam bo on naročil.« Posledica je bila, da je ta delavec z večjo lahkoto sedaj naložil 47 ton kot prej 12 ton, kar so prej delavci in tudi Bethlehem Steel Co. tovarne držale za normalno dnevno delo. Če pomislimo, da delodajalec delavcu samo nakaže delo, vse drugo pa, torej kako naj to umisli, preizkuša in izvrši, delavcu pripusti, ki bo vedno le po omejenih, tujih in lastnih, nesistematičnih izkušnjah delal, takoj uvidimo, da moramo prištediti mnogo moči, ako natančno preštudiramo vsak posamezen gibljaj. In potem najvažnejše: taylorizem ne pozna nepretrganega delavca, ampak zahteva, da delavec zelo pogosto počiva. Noben ne sme tako delati, da se utrudi, kaj šele da se izmuči. Taylorizem obstoja v tem, da nauči delavca na najmanj utrudljiv način izvršiti najboljše delo ter tako povečati njegov delavni uspeh, ki bo imelo naravno posledico, da mu bo zrasel tudi zaslužek. Gotovo je, da se bo po vojski ta sistem še bolj razširil. Zaradi pomanjkanja delavnih moči in ogromnih nalog, ki čakajo industrijo, bo kapitalist skušal izrabiti delavčevo moč do zadnjega. Zanimalo bo marsikoga zvedeti, da je naš veliki organizator Krek potoval nalašč v zapadno Nemčijo, kjer je proučeval ta delavni način, kojega so Nemci že na mnogih krajih uvedli v svoja podjetja. K. tenta navaja dalje silno visoke številke o ujetnikih in plenu. Te so pretirane. Do zadnjega napada je število ujetnikov približno enako, kot število ujetnikov, ki sino jih mi ujeli od 15. do 17. julija goni v i)i Boli i ilalllaoi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Du.iaj, 30. julija. Uradno se poroča: Na italijanskem bojišču brezuspešni ognjeni napadi in motilni ogenj proti prostoru za postojankami. * Nadporočnik Linke-Crawford je priboril svoio 27. zračno zmago. Boji v Rusiji. Haag, 30. julija. Iz Harbina poroča Reuter z dne 25. julija: Oborožene parnike, ki jih je odposlal Horvvath, so ob izlivu rek Amur in Sungari boljševiki pregnali. Zaplenili so en oboroženi motorni čoln in štiri parnike z velikimi zalogami. Kozaki iz Kalminkova, ki delujejo skupno s Čeho-Slovaki, korakajo proti Čiti, vsled česar se izvaja pritisk na Semenov. Tudi carjevič umorjen? Dunaj, 30. julija. Dunajski večerniki poročajo: Glasom poročil iz Curiha je sklepati iz petrograjskih vesti skoraj z gotovostjo, da se bo tudi vest o smrti ruskega carjeviča potrdila. »Pravda« poroča, da je bil ruski carjevič začetkom meseca julija odstranjen. Sibirske republike. Haag, 30, julija. »Times« poročajo iz Stockholma: Kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, obstojata sedaj dve sibirski republiki, vzhodnosibirska s sedežem v Vladivostoku in osrednjesibirska s sedežem v Omsku. Končno pripravlja Angleška ustanovitev severosibirske republike s sedežem v Arhangelsku. London, 30. julija. (Kor. ur.) »Daily Mail« poroča iz Vladivostoka z dne 27, julija: V svojem odgovoru začasni vladi Sibirije je izjavila angleška vlada, da njeni cilji stremijo za politično in gospodarsko obnovitev Rusije in za tem, da se preženejo sovražne čete. V notranie zadeve se ne bo vmešavala. Politike novice. -f Krajevni odbori S. L. S. so se ustanovili v Planini pri Vipavi, za župnije Begunje na Gorenjskem, Št. Jakob ob Savi, Smlednik, Bohinjsko Srednjo vas in za občino Hrastje pri Kranju. + Iz Tržiča. Tržni občinski odbor je imel sejo 29. t. m. Sklenil je z vsemi slovenskimi glasovi: 1. Izreka se neomejena zvestoba in vdanost habsburški hiši. 2. Obsoja se dr. Trunibič in vsi veleizdajalci kjerkoli. 3. Tržni odbor vztraja pri jugoslovanski deklaraciji z dne 30. majnika in naproša obenem veleslavni deželni odbor, da se izjavi za isto. —• Za vojne domove daruje 250 K. -f- »Izdana ofenziva.« »Straža« piše: »Iz vojnega tiskovnega stana so dne 27. julija poročali nemškim listom, da se je naša ofenziva ob Piavi ponesrečila največ zategadelj, ker je bil sovražnik natančno poučen o obsegu, dnevu in uri začetka naše ofenzive, To poročilo nekaj namiguje, česar pa ne more podpreti z dejstvi, temveč vse temelji več ali manj na samih domnevanjih in sumničenjih. Poročilo navaja dva slučaja izdajstva — in imenuje imeni dveh Čehov. To je sedaj nova metoda, kako se je vojskovodjem mogoče izdatno izgovarjati pred javnostjo radi slabo izpadle ofenzive. Kajti »izdajstvo« ni bilo samo na italijanski fronti krivo, temveč tudi Hindenburg sumi, da se je nemški ofenzivni načrt natanko izdal Francozom in Angležem.« -)- Hussarek in Slovani. Poljski listi priobčujejo naslednjo interpelacijo: Baron pl. Hussarek ni prevzel nikake obveznosti, da bo nadaljeval praktike dr. pl. Seidlerja. Peča se z namero, da zopet pokliče v kabinet Čehe, če se bo pokazala možnost, da se vlada deloma parlamentarizma, kar se utegne zgoditi jeseni. Na podlagi zanesljivih obvestil se inorc izreči prepričanje, da baron pl. Hussarek za hrbtom Poljakov ne bo ničesar storil, kar bi bilo naperjeno proti njim. To pomeni, da se vrača k dobi cesarja Franca Jožefa. -f- Državni zbor sc snide v septembru. Glasom »Slov. kor.« je bil za sklicanje državnega zbora, ki naj bi rešil že predložene davčne postave, določen 3. september; sedaj nameravajo sklicati parlament dne 17. septembra, da bodo mogli davčni zakoni stopiti v veljavo že s 1. oktobrom. -f Hrvatska delegacija v Budimpešti. Predsedstvo kluba hrvatskih delegatov jc pozvalo vse člane za torek, 30. julija v Budimpešto na sejo ogrsko-hrvatskega parlamenta, kjer bodo razpravljali zakonske načrte, skupne za Ogrsko in Hrvatsko. -f Razdelitev Bosne m;d Ogrsko in Hrvatsko. Josip Vajda je napisal v »Ma-gyar Hirlapu« večji članek, v katerem se bavi z vprašanjem Bosne in Hercegovine; V prvi vrsti trdi, da Bosna nc pripad« etno-grafično niti srbstvu niti hrvatstvu, ampak da so Bošnjaki poseben narod. To poskuša dokazati Vajda na temelju zgodovinskih dejstev. Končno preide člankar na rešilev bosensko-herccgovskega vprašanja in zahteva, naj dobi Bosna brezpogojno poseben položaj, ker je bosenski narod čisto nekaj drutfeda. kot pa hrvatski ali srhski ■arod in ker zahtevajo koristi Ogrske, da ta ne bi bila odrezana od morja. Pridružitev Bosne in Hercegovine ogrski kroni bi se morala izvršiti neposredno, ker ve-čina(?) bosenskega naroda to želi. Ali pri tem se mora na vsak način upoštevati ti*-di državnopravno občutljivost Hrvatov. Zato bi" bilo potrebno najti tak način, da se hrvatske pravice na gotove dele Bosne in Hercegovine upoštevajo. Z eno besedo, Bosno bi bilo treba razdeliti. -j- Cesarjeva poslanica kralju Ferdinandu. Govoru grofa Czernina v gosposki zbornici pristavlja »Vossische Zeitung«: Vprašanje je, kakšno vlogo je igral gospod pl. Kuhlmann v tej zadevi; ali o avstrijskem postopanju ni ničesar vedel, ali pa se je grof Czernin zato tako nezanesljivo izrazil, ker ni hotel svojega prejšnjega nemškega tovariša blamirati pred javnostjo. Da državno vodstvo o tej misiji polkovnika Rande, katero bi brez dvoma ne odobravalo, ni vedelo, je gotovo. Utemeljevanje grofa Czernina za njegovo rumunsko politiko je malo prepričevalno. Nikakor ni z&viselo od kralja, če naj osamljena Rmunija izvo-juje končni boj ali ne. Temveč je bilo tedaj dovolj močnih sil v deželi, ki so bile pripravljene brez kralja, da, proti kralju skleniti mir. Seveda je vprašanje, če bi ti možje tako lahko privolili na odstop ozemelj Avstriji, na katera je kralj nato pristal. Trdil pa ni nihče, da je bil mir sklenjen le z dinastično podporo kralja Ferdinanda ali da je bilo to v resnici vredno take žrtve. -f Ogrski parlament. V seji 30. t. m. je Tiszovec Antal polemiziral proti izvajanjem avstrijskega finančnega ministra glede kvote in zvišanja cen. Nasproti mnenju avstrijskega finančnega ministra, ki je pokritje stroškov za obnovitev po vojni opu-stošenih ozemelj označil kot odprto vprašanje, izjavlja, da Ogrska ni v položaju, da bi prispevala za avstrijske vojne škode. — Finančni minister dr. Popovics ne smatra času primernim, da bi se spuščali v teoretična razmotrivanja o kvoti. Kar se tiče povrnitve vojnih škod, popolnoma soglaša z mnenjem vlade grofa Tisza, da to vprašanje ne spada med skupne stvari, marveč tvori posebno nalogo vsake izmed obeh držav in da v prvi vrsti obremenjuje družbo. — Nato so v splošnem in prodrobnostih sprejeli predlogo o davku na vojni dobiček avstrijsko-ogrske banke. Brez debate so sprejeli zakon o centrali finančnega zavoda, dalje predloge o posojilu ogrskega zemljiško kreditnega zavoda za tvarne rekvi-eicije in melioracije in o davku na sol in premog. -j- Slovansko časopisje pred vojno. Statistika slovanskega časopisja izkazuje leta 1913. — neposredno pred vojno sledeče številke: Rusi so izdajali 2146 časopisov, med temi 378 dnevnikov, Čehi 1560 {dnevnikov 37), Poljaki 712 (dnevnikov 86), Srbo-Hrvati 413 (dnevnikov 42), Bolgari 359 (dnevnikov 23), Slovenci 138 (dnevnikov 7), Slovaki 64 (4 dnevnike) in lužiški Srbi 13 časopisov. Med vojno so številke znatno padle ,a se sedaj zoDet dvigajo. -f- Nobenih pogajanj z Nemčijo. London, 28. julija. Delovni minister je izjavil v govoru v Barnsleyju: Zopet se razširjajo vesti o sestanku z zastopniki sovražnih narodov. Dovolj poznam nemški narod, da ne bi bil pred njih zastopniki na oprezu. Vsa pogajanja take vrste bom odbil, pa naj Nfemci predlagajo konferenco v Stockhol-mu ali kje drugje. Svetdvna vlada z nemškimi socialisti bi bila za človeštvo, ki je postalo v svobodi veliko, neznosna. + Albanija, odškodnina za Srbijo. Dunajski »Volksblatt prinaša pod gornjim naslovom to-le vest iz Rotterdama: »Man-chester Guardian« prinaša povodom en-tentne ofenzive v Albaniji uvodnik o položaju na Balkanu ter pravi: Srečna vojna ob jadranski obali bo najbrže ententi omogočila ponuditi Srbiji v Albaniji odškodnino. Ententni diplomati naj bi se v tej smeri potrudili. + Irsko vprašanje. Predlog Dillonov, ki obsoja irsko politiko vlade, je bil v spodnji zbornici z 245 proti 106 glasovi odklonjen. Dillon je zahteval, naj se ta zadeva v ureditev predloži Wilsonu. Asauilh je izjavil, da bi to težko šlo, ker ima Wil-son veliko opravka s svojjmi zadevami; opozarja pa na ponovne poskuse, rešiti irsko vprašanje potom medsebojnega sporazuma, in naj se to dalje poskuša' Bonar Law je povdarjal, če zahtevajo nacionalisti za sebe pravico samoodločevanja, potem se mora enaka pravica priznati tudi za Ulster. Težave ne obstoje med Angleži in rrci, ampak med Irci in Irci, -f Vstop Asquitha v angleško vlado se smatra za gotovo stvar. Za sedaj ne bo prevzel nobenega ministrstva, ampak le urad lord kanclerja. -f- Angleži v Perziji. Karlskrona, dne 30. julija. (K. u.) Neki tukajšnji list je iz zanesljivega vira izvedel, da je angleški poslanik v Teheranu Marline odstopil. Njegov naslednik bo najbrže major Stocke. Imenovanje vojaka za angleškega poslanika v Perziji mora, kakor piše list, utrditi vero, da polaga Angleška sedaj zadnjo roko na oslabljeno suvereniteto Perzije. Kakor se čuje, je zahtevala Angleška od vrhovnega vojnega sveta v Versaillesu ojačenje čet za Perzijo. f Kazni za irancoske generale. Na poseben ukaz Clemenceau-a so se v četrtek pričeli prvi koraki vojnega' ministrstva radi procesa proti armadnim voditeljem. Pričela se je nova agitacija, da ppostrijo doslej določene kazni za generale. Skupina parlamentarcev in politikov zahteva smrtno kazen za tiste, ki brez koristi povzročijo zgubo tisočev človeških življenj. + Republikanski program za jesenske volitve v Ameriki, V Newyorku so objavili republikanski načrt za j%enske volitve. Republikanska stranka se izjavlja za ddlo-čno nadaljevanje vojske, dalje za gospodarsko in vojaško posredovanje v Rusiji in za zvezo narodov po vojski. Pomanjkanje vojnega navdušenja in razredni boj se najodločneje obsojata. Velik pomen pripisujejo v Zedinjenih državah posebni zahtevi republikanske stranke, da se morajo vse mednarodne pogodbe pred ratifikacijo objaviti. Dnevne novice. — Občina trga Tržič je izvolila z vsemi slovenskimi glasovi presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča za svojega častnega občana. — Cesar in cesarica sta včeraj sprejela majorja 17. pešpolka Friderika plem. Kantza, ki se je vrnil iz ujetništva. Pri sprejemu pri cesarici je bil navzoč tudi cesar-jevič, ki je polkovni imejitelj 17. pešpolka. — Kapitelj hrv. frančiškanske pro-vincije sv. Cirila in Metodija. Pod pred-sedništvom generalnega vizitatorja, ljubljanskega gvardijana prečast. P.' Angela Mlejnika je bil izvoljen dne 25. julija za provincijala hrv. frančiškanske provin-cije preč. P. Mihael Troha, za kustosa P. Rafael Rod;č, za definitorje: P. Kazimir Vajdič, P. Bcnvenut Habjan, P. Teofil Ha-rapin in P. Mfons Andrašcc. — Iz Žabnice pri ŠkoSjir Loki. V nedeljo, dne 4. avgusta t. 1., popoldne ob pol štirih, priredi naše katol. slov. izobraževalno društvo zabavno predstavo s sledečim sporedom: 1. Ocvirk »Nageljni«. 2. »Na tujih tleh«. Poje dekliški zbor. 3. »Kaznovana nevoščljivost«. Igrokaz v treh dejanjih. 4. »Nova služkinja«. Šaloigra v enem. dejanju. — Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 3 K, drugi po 2 K, stojišča po 1 K. -Prepjačila se hvaležno sprejemajo v korist slovenskim oslepelim vojakom. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Iz trgovinskega ministrstva. Mini-sterijalnemu tajniku v trgovinskem ministrstvu dr. Leonu Stare je podeljen naslov in značaj sckcijskega svetnika. — Bohinjska Bistrica, 30. julija. Deželni predsednik je danes počastil s svojim obiskom ves Bohinj. Slovesno so ga sprejeli vsi zastopi s šolsko mladino. V svojih nagovorih so vsi povdarjali neomejeno zvestobo do visoke vladarske hiše. — Primorski otroci pojdejo v zameno na Ogrsko. 1. avgusta se odpelje na Ogrsko na počitnice 450 italijanskih, 400 slovenskih in 350 nemških otrok, katerim se pridruži v Divači nadaljnih 150 italijanskih, hrvatskih in slovenskih ter nemških otrok. — 40 slovenskih učiteljskih kandida- tinj je prišlo v pondeljek v Zagreb, kjer ostanejo tri dni. — Novo mesto. Tukajšnji meščani so uprizorili v Narodnem domu v nedeljo, dne 21. julija t. 1., ob 8, uri zvečer narodno igro »Domen« v korist slepim vojakom. Prireditev je v vseh ozirih izvrstno uspela in, dasiravno je večina sodelujočih nastopila javno šele prvič, je vendar pokazala velike zmožnosti in globoko razumevanje igralcev. Istotako so se posrečile težke scene, kjer nastopijo večje skupine »kmetov«, »fantov«, »biričev« ... in tu se je jasno pokazalo, kako potrebno je, da se tudi postranske vloge poglobijo z vso res-nobo v delo, ker imajo namen tem žarneje osvetliti vodilne osebe in glavno dejanje. V splošnem je prireditev popolnoma ustrezala vsem zahtevam igre in zato so vsi igralci želi od občinstva najburnejše priznanje in pohvalo. Na splošno željo občinstva se je igra teden pozneje še dvakrat ponavljala, obakrat z i stim uspehom, Že čisti dobiček je pokazal, kako vneto so se ljudje odzvali povabilu in pri vseh treh prireditvenih večerih je bila dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička napolnjena. J_c. — Vprašanje »Deželnemu mestu«. Objavili smo, da se bodo prodajali ukrajinski konji na dražbi. Zakaj so se pa dali nekaterim že pretekli teden brez dražbe? Tudi sa švicarske krave so se povabili priglašeni kupci. Ko so pa prišli, so dobili le izbirek, katerega privilegiranci niso marali prejšnje dneve prevzeti. Ali so bogati mešetarji več kakor kmetje, ki bi res potrebovali živino? — Srečni sodarji, »Reichspost« poroča, da je veliko povpraševanje po sodarjih in sicer vsled navijanja cen s strani mažarskih prodajalcev vina, ki jc povzročeno po letošnji, ugodni vinski letini. Mažari po- nujajo sodarjem trikratno plačo in prosto hrano. V dunajski sodarski obrti se dela samo v akordu ter znaša tedenska mezda za sodarje po 800 do 1200 kron, torej na leto po 10.000 do 15.000 kron. Koliko pa pri nas zasluži ubogi uradnik. — Po uradni statistiki je umrlo v Bosni in Hercegovini v dveh letih 163.000 otrok, starih izpod 10 let. — Za spominsko ploščo dr. Kreka v Št. Janžu so nabrali Krekovi častil ;i na svojem prijateljskem sestanku v hiši ravnatelja Starina v Leskovcu 110 K. Denar se je odposlal v Št. Janž. . — Več moke na Nemškem. Od 19. avgusta dalje bodo na Nemškem zvišali deleže moke zopet na 200 gramov. Količina kruha bo odvisna od tega, koliko dodatnih sredstev bo na razpolago. — Veleizdajalski proces na Dunaju. V veleizdajalskem procesu proti enoletnemu prostovpljcu-četovodji dr. Wertheimu je bila včeraj izrečena sodba. Wertheim je bil popolnoma oproščen obtožbe zaradi zločina veleizdaje in takoj izpuščen. — Prodaja ukrajinskih konj, V petek, dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo vršila prodaja ukrajinskih konj pred ja-halnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju v Ljubljani. Konji so lastnina »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Ljubljani« in jih lahko dobi vsakdo, izvzemši prekupcev. Kupnino bo treba takoj plačati. Povodec (halftro) naj vsakdo prinese s seboj. Konje prodajamo tudi siccr vsak dan in se je zglasiti v naši pisarni na Turjaškem trgu štev. 1. lj Odlikovan je z vojnim križcem 4. razreda delovodja v tobačni tovarni gosp. Henrik Zalesiak. lj Odlikovanje. Častni znak 1. vrste Rdečega križa z vojno dekoracijo je podelil cesar v priznanje posebnih zaslug za Rdeči križ na Kranjskem gospej Karli baronici Schwarz pl. Karsten. Ij Vlak z gorečim vagonom. Včeraj popoldne se je pri tovornem vlaku, ki je vozil iz glavnega na dolenjski kolodvor, vnel voz s senom. Pričelo je goreti z velikim plamenom. Ob Gruberjevem prekopu so voz odpeli. Ostale vozove je lokomotiva peljala dalje na kolodvor, nato pa prišla še po goreči voz in ga peljala na dolenjski kolodvor. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 21. do .27. julija 1918. Število novorojencev 20, mrtvorojcnci 3, umrlih 18. Od umrlih je 12 domačinov in 6 tujcev. Umrla sta za grižo 2. za jetiko 4 (med njimi 2 tujca), za različnimi boleznimi 12. — Za nalezljivimi bol eznimi so oboleli: za grižo 5 domačinov in 3 vojaki; za vratico 2 domačina. lj Razdelitev sukanca med obrtnike v Ljubljani. Krojači, krojačice, izdelovalci perila, modislke in pod., ki imajo svoje bivališče v Ljubljani (n e tudi v okolici! in ki si hočejo kupiti obrtniški sukanec, preskrbljen po trgovski in obrtniški zbornici, naj se zglase zaradi nakaznic v pisarni krojaške zadruge, Gosposka ulica št. 5, pritličje, od 8. do 12. ure dopoldne. Nakaznice se bodo izdale le onim, ki se bodo z obrtnim listom izkazali kot upravičeni obrtniki. Izvzete od te razdelitve obrtniškega sukanca so domače šivilje, za katere se bo razdelitev vršila posebej. Izdava nakaznic se prične v petek dne 2. avgusta 1918. Nakaznice veljajo do vštetega 26. avgusta 1918. S tem dnem se prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki jo v tem času niso porabili. p Begunska podpora po § 9. Osrednji odbor na Dunaju, I., Bankgasse 2, poroča: Begunci z Goriškega, ki so raztreseni po nemških in čeških krajih, trumoma hodijo v_ urad in od vseh strani prihajajo pisma, ki kažejo velikansko razburjenje vsled krivice, ki jim je grozila. Vsem beguncem naznanjamo, da zaradi tega ni treba nikomur hoditi na Dunaj in tudi pisati ni treba več, marveč mirno naj čakajo rešitve. Kdor le predolgo ne dobi nakazane podpore, naj kar sam piše na okrajno glavarstvo in prosi rešitve. Enako z Gorico bo v vseh vaseh v okolici in ob vsej soški črti. — Torej, dragi begunci, le mirno kri in čakajte rešitve. Ker ima glavarstvo rešiti veliko tisoč prošenj, a osebja malo, gre delo polagoma od rok. Trst v celoti res ni bil nikdar evakuiran. Ali možno je, da so bile evakuirane posamezne rodbine. Osrednji odbor je imel v rokah listine, ki so dokazovale, da so bile posamezne rodbine res oblastveno evakuirane. Tem vsem tiče naknadno begunska podpora. Kdor dobi ohičajni tiskani odlok, ki naknadno begunsko podporo odreka, ker ni bilo tržaško mesto evakuirano«, naj sc pritoži v 14. dneh na namestništvo, — Dalje pripominjamo, da pod mesto Trst spada tudi okolica, a tudi tu so se evakuacije izvršile. V Škednju na primer je neka vojaška obiast ljudi podila v zaledie. Kdor more to dokazati, naj se takoj pritoži na namestništvo. p Barake za begunce v domovini. Osrednji odbor poroča v pomirjenje beguncev naslednje informacije z najmero-dajnejšega mesta: Ker je prodrlo načelo, da le begunci sami morejo najuspešnejše sodelovati za obnovo Goriške, hoče vlada dati ljudem kolikor le mogoče prilike, da se čim prej vrnejo v svojo domačijo. To je mogoče doseči le z barakami, ki naj se postavijo v bližini vasi. Vse to pa je šele godba bodočnosti, dasi vlada želi, da bi se do pomladi vrnili vsi taki begunci, ki bi mogli kakorkoli sodelovati pri obnovi in obdelovanju zemlje. Nihče pa ne bo prisiljen vrniti se, marveč lahko ostane še nadalje v zaledju, ako mu bo to bolje kazalo — in bo prejemal dalje begunsko podporo. Enako bodo še dalje v begunski skrbi (za podporo in obleko) vsi oni, ki sc vrnejo domov v barake. To vprašanje smatramo za rešeno. Zato Osrednji odbor prosi, da mu begunci prizanašajo z vprašanji, ker t.e more vsakcjjni posamičniku to stvar pojasnjevati, Na odbor pa naj sc obrne t a -k o j vsakdo, kogar bi hoteli po sili spra-viti v barake. p Osrednji odbor na Dunaju, I., Bankgasse 2, pritličje, potrebuje še eno uradnico, ki zna slovensko in nemško, strojepisje in stenografijo. Ponudbe prosi čimprej na gornji naslov. , p Pod vlak ie padel včeraj pri večer« nem goriškem vlaku, ki prihaja v Trst ob 7.20, neki Ivan Božič. Kakor se misli, mož ni imel potnih listin in je zato hotel zapustiti vlak, preden je prispel v postajo. Skočil je z vlaka pri mostu čez Miramarsko cesto. Vrglo ga je pa ob ;-id in potem pod vlak, da so mu kolesa naravnost odrezala glavo in tudi roke. Glava je ležala na mostu, vsa razmečkana, dele rok so pa našli celo na cesti pod mostom. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je našla pri ponesrečencu — vitrihe. pr Pravoslavje. Knjiga »Pravoslavje« (spisal dr. Fr. Grivec) je zbudila mnogo pozornosti. Pripravlja se hrvaški in češki prevod. Lvovski metropolit A. Šeptickij je izrazil željo, da bi se knjiga prevedla na ruski in ukrajinski jezik. Knjiga se naroča v Katoliški bukvami. Cena 3 K. pr Koncert. Naš veliki umctnik-pevec, c. kr. dvorni operni pevec gospod Julij Be-tetto bo v koncertu 8 .avgusta v Ljubljani poleg lepih skladb svetovne literature izvajal znamenite slovenske izvirne skladbe naših najboljših skladateljev za solospeve, Antona Lajovica, Josipa Pavčiča, Frana Gerbiča in Emila Adamiča. Pel bo Lajovi-čevi duhoviti in čutapolni pesmi »Veter veje* in v-Messc v izbi«; Pavčičevi najnovejši še nikdar izvajani pesmi na Župančičevo besedilo »Priplula je pomlad« in izredno učinkujočo, karakteristično šaljivo pesem »Dedek Samonog«; Gerbičevi pesmi, dramatično »Kam?« in prijazno-ljubez-nivo »Pojdem na prejo« ter Adamičevo pesem »Pri studencu«. — Predprodaja vstopnic za koncert sc že vrši. LprevKsacisa. a Zmanjšanje krušne racije. V včerajšnji izredni seji je mestni aprovizačni odsek bil primoran pritrditi predlogu, da se zmanjša krušna racija na 125 gramov in se bodo odslej pekli hlebčki po 50 dkg, mesto dosedanjih 70 dkg. Cena hlebčku je 20 vinarjev. C. kr. deželna vlada, žitno-promet-ni zavod in mestna aprovizacija so storili vse, da bi preskrbeli Ljubljano z zadostno množino moke, vendar so bila vsa prizadevanja brezuspešna. Z največjo težavo se je dobilo vsaj toliko moke, da bo mogoče peči kruh v zmanjšani raciji. Opozarjamo na tozadevni razglas med inserati. a Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 2. in v soboto dne 3. avgusta od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v petek izkaznice za sladkor in milo, v soboto izkaznice za kruh. a Sladkor na izkaznice št. 63 se dobi v trgovini g. Kilama, Miklošičeva cesta. a Civilnim državnim vpokojencem (tudi vdovam in sirotam) sc bo oddajal 1., 2. in 3. avgusta popoldne od 2. do 6. ure v skladišču v Vegovi ulici štev. 8 v pritličju fižol. Na vrsto pridejo 1. dan stranke s črkami A—J, 2. dan one od K—P in 3. dan vse ostale. Vsaka oseba dobi pol kilograma, Kilogram stane 1 K 60 vin. Papir, posode in drugo blago naj prinesejo stranke s seboj. Denar naj imajo prinravljen odštet. a Marmel-tda na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo marmelado v četrtek, dne 1. avgusta in v petek, dne 2. avgusta pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc ta-le red: v četrtek, dne 1. avgusta od 8. do 9. ure do-poldne štev. 1 do 180, od 9. do 10. ure štev. 181 do 360, od 10. do 11. ure š'cv. 361 do 540, popoldne od pol 2. do pci» 3. ure štev, 510 do 720, od pol 3. do pol 4. ure štev. 721 do 900. od col 4. do ooi 5. ure štev. 901 do 1080, od pol 5. do pol 6. ure štev. 1081 do 1260. V petek, dne 2. avgusta dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1261 do 1440, od 9. do 10. ure štev. 1441 do 1620, od 10. do 11. ure štev. 1621 do 1800, popoldne od pol 2. do pol 3. ure štev, 1801 do 1980, od pol 3. do pol 4. ure štev. 1981 do 2160, od pol 4. do pol 5. ure štev. 2161 do 2340, od pol 5. do pol 6. ure štev. 2340 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kilogram stane 2 kroni. a Meso na zelene izkaznice B št. 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso v četrtek, dne 1. avgusta dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 8. do 8. št. 1401 do 160«, od 8. do pl 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. clo pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. a Mast za IX., I. in II. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V četrtek, dne 1. avgusta popoldne pridejo na vrsto stranke IX. okraja štev. 1 do 400, v petek dopoldne štev. 400 do konca in stranke I. okraja štev. 1 do 300, popoldne štev. 300 do 700, v so- boto dopoldne štev. 700 do kopca in popoldne stranke II, okraja štev, 1 do 40(X Mast dobe po 20 dkg na osebo izključno le one osebe, ki imajo nakazilo za mast s kuponom za mesec julij. Cena 48 K za kilogram. Posodo je prinesti s seboj. DAROVI. Trgovska in obrtna zbornica t Ljubljani je darovala za »Vojaški dom« v Ljubljani 1000 K. prispevajte zo sfclatl S. L. S. mmmmmmmmmmmm® Kupim in za K 110 — za kg, za Mura ^umsiifc nezdrobljene K 65'— za kg, za ©d inmpmjjm dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 115, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12'— za komad. — Na ponudbo se odgovori tako, eventuelno brzojavno. " M. Hontorisia ali knntnrislfi sprejme takoj v službo strojilna tovarna SAMSA & CO. V LJUBLJANI, Metelkova ulica 4. Znanje strojepisja in stenografije pogoj. "^C Prijave spirejmo se dnevno od 4. do 5. popoldne. 2595 Proda se rabljen i • 50 cm širokost rezi. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 2653. 10X15 popolnoma opremljen, se proda. ffvrdka 3. J{orenčan Stari trg 5 naznanja svojim odjcmalcem, da ostane trgovina na debelo in drobno rad. na-,..■. kupa blaga od 31. julija do 1. septembra - ZAPRTA. Števci, kupujte domačo grudo! PRODA SE lisa na Bledn s popolno opravo. — Več pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2605. Klavirje; harmonije in vse mm instromente prodaja in izposoja Hlfsras Breznik, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. SIG0RM zatre čudovito naglo stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila naj se naslavljajo naravnost na: Ap^te.r k Pecs 16, OsrsHo Prvovrstni 2612 j okoli 10 meterskih Motov in do 1000 mefeij PRODA PO UGODNI CENI Županska rveza za sodni okraj Vipava v Vipavi. 1 naznanja cenj. odjemalcem, da ostane trgovina od 1. do 18. avgusta 1918 ZAPRTA, -m: 2614 S spoštovanjem I, KOSTEVC. v • v LJUBLJANA, NOVA ULICA št. 3 (Marije Terezije cesta), popreje Karlovska cesta št. 6, naznanja zopeino otvoritev obrti b se priporoča cenjcnim odjemalccm. Prvovrstno, najtrpežnejše blago. M seno, papir, odpadke itd. se. oddajo iz zaloge. Ogledati se jih je mogoče v Ljubljani. Vprašanja na 2639 Kranjsko tovarno za železnino A. NAGEL, KAMNIK. Tvrdka IVAN JELAČIN v Ljubljani opozarja s tem vsakogar, da njen bivši uslužbsnec JOSIP BOLTAR le nad tri leta ni več pri njej v službi ier imenovani ni upravičen sprejemati za njo denar, niti sklepati na njen račun kupčije. 2649 LJUBLJANA Javlja svojim p. n. odjemalcem, da bo trgovina jutri, v četrtek, dne l, t. m. in v soboto, dne 3. t, m, ODPRTA, -m: Brez fearže za milo jC dobi doslej po ničemer pre-kašano brezmaščobno pralno sredstvo fmm za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo. Nikako ilo. — Izboren predmet za razprodajalce. Karton s 36 kosi lepo opremljen 30 kron pri M. JONKER, Zagreb 39, Petrinjska ulica 3 III., Hrvatsko. suknene odrezke, stare in nove kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakl|Y vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni KUPUJE E. Kotabei* p Kranju. KUPUJEJO SE -Trne £rmm /::;eddb;0 fcarounice »"«>*»« in ter letsinje sobe 1 JOSIPA VAL, LJUBLJANA. Sprejme se T3Č v trajno delo proti dobri plači, tudi s hrano. L ORAŽEM, Selo štev. 30, Moste pri Ljubljani. Delavce in delavke sprejme takoj v službo strojilna tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica 4. Zglaševanje od 4. do 5. popoldne. Zamisfce nove in stare lifflpS vsako množino tvTdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamatkov. S suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp,, preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG, 2534 Srbečico, fiišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 2 K 30 v, veliki 4 K, porcija za rodbino U K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«! Izurjene 2470 likarfcg a« takoj sprejmo ▼ trajno delo pri Carl Hamann, Lfnblfana Gozdar s 4—6 delavci se išče za Koroiko. Akor-dno delo, lep gozd v bližini večjega kraja ob železnici. Z moko in mastjo jih preskrbi podjetništvo. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod štev. 2625. HISina ki zna dobro likati in sobe pospravljati in (!am" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja ooaia, bradavioe, trdo kožo.' Uspeh IzajatnCeni Cena 3 K, 3 lončki 7 K, b lončkov 10 K. Posip. praSck „lta" odslranja naqlo pot na rokah ln 'nogah. Cena K 2>50, 3 škatli« 6 K. Krema „Clroe" omehSa razpokane roke. Cena 6 K, 3 lončki Žobobol naitrdov. revmatiz.1 bolečine, ko je že v»e odreklo, ln pri tflih zobeh. Ce nI uspeha, denar nszsl. Cena S *, 3 puSIce 7 K, 6 puSic 10 K, Niknk. okam. zobovja, ne neprijet. duha! Snežno bele zobe da ,Xlrl»', zobna tekoelna. Tako|. uspeh Cena 3 X, 5 stekl. 7 K. KEMENY, Kaiohao (Kaata) I. postni predal I2-C-30, Ograko. lllfl NAZNANILO. Naznanjam, da sem otvoril lastno trgoiiino s staubnim Issssm, deskam) in druvni za hnrjsuo NA DOLENJSKI CESTI ŠT. 12 V LJUBLJANI, nasproti strelišča. Skladišče tudi ob Ižanski cesti, — Kupujem in sprejemam naročila nadrobno ali na cele vagone. — Priporočam se z velespoštovanjem 264« FRAN ŠUŠTAR, prej poslovodja podružnic* A. Kobl. III za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatll-nice najnovejše konstrukcije, čistilnike, tci]er]e, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za Sito in ' sadje, gepelje, slamoreznlce, brzoparilnlke, ko- tle za žganje, brano in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ime vedno v zalogi Hltti zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, Martinova cesta St. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. Dobra In najcenejša postrežba vsakemu zajamčena. Adria-kava KUPUJEM 2557 ŠTEFAN STRMOLI LJUBLJANA — POD TRANČO št. i. [J*?- Pozor! Zaradi vpoklica v vojaško □flP- službovanje je trgovina odprta le ob delavnikih, in sicer samo od 9. Jff?- do pol 1. nre dopoldne. Krera za najboljša kakovost, uporabna brez vode, velik lonček K 6'—. milo m brivce pristno, najboljša vrsta, 1 komad K 3"—, 1 kg K 32'—. Pošilja po povzetju m. Jttnfcgr Izvozno podjetje, ZAGREB št. 39. Petrinjska ulica 3/IIL Hrvatska. Drča hrastova, bukova, gabrova, brezova, jel-ševa, cepljena ali okrogla, 1 m dolga, kakor tudi kostanjeve, hrastove in bukove hlode in vsak drug les kupuje po najvišji ceni ALOJZIJ PLAUSTEINER, Št. Jurij ob južni železnici. Plačilo takoj proti duplikat-voz. listu. upira zamaške in oreče in plačam za nove zamaške do K 95,— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene do K 55,— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, nc umetno blago, 1 K za komad, in za vreče K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in avipo po povzetju. E. Landshroner mesto za nakup vre« In zamaSkov Gradec, Lendfoal 15. mešana s sladkorjem ln dkorijo, nadomestuje vsako najboljšo pravo kavo; en sam poizkus zadostnj« ter obdrži vsakega trgovca stalnim odjemalcem. 1:11 Nadalje se priporoča: 26tl Francosko žganje, vaniljin sladkor, pecilni praiek, cimet, poper, žbice, žafran, kumna, paprika, grenka sol, pravi čaj, šmirgl-papir, kocke za juho in guljaž, toaletno milo, najboljše vrste BARVE ZA OBLEKO, pralni prašek ter vse ostalo špecerijsko in kolonijalno blago na debelo. Vsako poedino blago j« zavito t krasne zavitke ter daje vsakemu trgovca možnost hitre potrežbe svojih odjemalcev. □n*- Zahtevajte cenik I Zahtevajte cenik ! ADRIA IZDELKI tn Filiala LJUBLJANA, Gosposka ulica 16. RHZGLHS. Ker je dovoz krušne moke postal v zadnjem času povsem nezadosten, ter so tudi vse najodločnejše intervencije c. kr. deželne vlade, žitno-promet-nega urada in mestne aprovizacije imele začasno le delen uspeh, dočim je zadostna pomoč obljubljena šele za prihodnje tedne, prisiljena je mestna aprovizacija, ako se hoče izogniti popolni ustavitvi peko kruha za nekaj dni, zafiasno skrčiti dneono krnSno racijo na 125 gramoo. Od jutri dno 1. avgusta naprej sa bodo torej pekli hlebčki po 500 gramov (mesto dosedanjih 700 gramov) ter se bo kakor dosddaj na vsako krušno karto dalo četrt hlebčka. Cena hlebčku se zniža na 28 vin, oziroma posamezni raciji na 7 vin. Na podlagi prejetih obljub je povsem opravičeno upanje, da bo to neljubo, toda neizogibno skrčenje itak že nezadostne krušne racijo trajalo le nekaj dni in da bo v najkrajšem času zopet mogoče izdajati v?aj dosedanje polne racije. Občinstvo naj blagovoli s potrpljenjem prenesti tudi to trdo preskušnjo, ki je že preje zadela tudi celo vrsto drugih mest. Storilo se bo od strani vseh pristojnih čtuiteljev slej ko prej vse, da se doseže čim hitrejša pomoč. Najpotrebnejše sloje prebivalstva se boodškodovalozlzdnjo masti, sladkorja in cikorije v pomožni akciji. Drugih nadomestil za sedaj ni nn razpolago. mestni magistrat Unbljanskl, dne 31. julija 1918. Za odsotnega župana: Dr. Kari Triller, podžupan. Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, n. n., sprejema r a varovanje na doživetje in smrt, združeno tudi ■ vojnim ilzlkom, otroških dot, rentna ln ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizka premije. — Prospekti zastonj ln poStnlne prosto. — Sposobni sastopnikl se ■prejemajo pod najugodnejšimi pogoji. VODSTVO USMILJENIH SESTER SV.VINCENCIJA PAVELSKEGA naznanja, da bo .vv " JJ II bllll Zaloška cesta štev. 11, ki je bil popolnoma prenovljen, zopet oteorjen in od 1. avgusta 1918 svojemu prvotnemu namenu izročen, namreč CIVILNIM BOLNIKOM ^C in sicer bo na razpolago vsem p. n. gospodom zdravnikom, kamor poljubno pošljejo svoje oskrbovance. 2580 BHRlfE ZH OBLEKE v priznano najboljši ln zanesljivi kakovosti. lise orste baro, suhih In oljnatih, maoec (glps), maslnec (FederroeiH), strojno olje, praSno olje, karbollnei. steklarski In mizarski klel, pleskarske, slikarske In zidarske CopICe, kakor tndl druge o to stroko spadafofe predmete Ima Se oedno o zalogi tordka H. ZmM sinovi, Ljubljana. Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo.