■'
Posamezna številka stane 1*60 i.	Posamezna	številka	stane	160	K.
"	PAVŠAIIRSKA	O	O	□
NWMW.W—
'L
ii»W>H
.N
Ut K, >Mw * «*, mmitm
TSmSTm
«*M* m—<>
A***#*
BOR
riM M. «, |MMK «MMk
ST*. m. EuIImmmiv
% Mih W» <—uh ■■
Uta, - hNM«» M«|h
Leto: II.
Maribor, sreda 23. novembra 1921.
Številka: 265.
Ljudska vseučilišča.
'r>	(Konec.)
S fem spričevalom v roki se lahko stašafelj ekstenze vpiše na univerzi. Tako j* vsaj v Oxfordu in Cambridgeju. 0x-fttdska univerza je v to svrbo osnovala L1908 v raznih mestih dvoletne tečaje 0 narodnem gospodarstvu in socijologiji N®jbo]jše kvalificirani absolventi imajo Wstop na univerzo. Canibridska uni-?Na zahteva triletno ekstenzijo, zato pa krajša studiv na samem useučilišču za *®Q leto.
To gibanje se je naglo razširilo. Ze T 1830 je poslal Cambridge svoje pre-•tovatelje v 85 krajev, kjer so priredili
tečajev s 11.595 slušatelji, od kadrih je 2358 pisalo tedenske naloge, a položilo na kontu tečaja izpit, ^»lordsko vseučilišče je poslalo svoje misije v 109 krajev s 148 serijami predavanj in 17.904 slušatelji, izmed katerih jih je 927 položilo na kontu tečaja izpit. Londonsko vseučilišče je priredilo v »neslu Londonu in okolici 350 tečajev * 12.923 slušateljev, izmed katerih jih je 1072 pisalo tedenske naloge, a 1350 Položilo končni izpit.
Danes ima skoraj vsako vseučilišče Y Evropi in Ameriki svojo ekstenzo.* «V Pragi
je bila osnovana leta 3899 in otvorjena s kurzom prof. Massryka o razvoju evropske družbe v XX. stoletju. Po 1.3909 je priredila v Pragi in okolici 192 tečajev s 20.740 slušatelji (povprečni obisk 108). Skromne številke, če jih Primerjamo z Ameriko. V Chicagu se Prireja na leto do 200 tečajev z več
40.000 slušatelji. Chicaško vseučilišče itna celo posebno ekstenzno fakul-kto, ki je enakopravna z vsemi ostalimi fakultetami.
Posebna vrsta vseučiliščnih ekstenz 90 počitniški tečaji. Na An^leš-j.kem jim pravijo .Summer Meetings". ^vi je bil otvorjen 1. 1885 na vseuči-.Hšinj v Cambridgen. Originalni so ameriški poletni tečaji tzv. Qiatauqua, katere J® utemeljila sekta metodistov 1. 1878 'P® obali jezera Chatauqua. Tu se zbira *5ako poletje do 10.000 ljudi iz cele Amerike, ki uživajo naravne lepote, se kopljejo v jezeru, imajo koncerte, gledališča in druge plemenite zabave, hkrati Pa priložnost se izobraževati na veliki fjhdski univerzi. Praktični Amerikanci s° združili zabavo z znanostjo in trde, •ria je znanost na ta način na dobičku. Mnogi evropski pedagogi se ne strinjajo 5 to idejo, kakor tudi ne s specifično noriško napravo, dopisno eks-f®nzo, ki je zelo razširjena, katera se P® v Evropi najbrže ne bo mogla udomačiti.
Vse ekstenzno gibanje pa je tesno *<fruženo z ljudskimi knjižnicami, ker Se vseučilišča trudijo, da nabavijo svojim slušateljem potrebno lektiro. V to svrho tazpošjijajo .potovalne knjižnice".
Spominjamo se, da so skušali po Y*orcu vseučiliščnih ekstenz osnovati tpdi
" Tudi v Zagrebu po vsenč lifčni piofesoiji ^snovali eksterno, dasi ne po anvleskem vzoren. '* Ijvbljautka univerza ? (Op. prev.)
Pred odločitvijo y političnem položaju.
LDU Beograd, 21. nov Beograjske radikalni klub z ozirom na razpoloženje »Novosti* piSejo, da smatrajo demokrati med volilci sklenil, ali naj dela dalje za potrebno, da se spor med njimi in skupno z demokrati, ali pa naj skuša radikalci čimprej razčisti. Radikalci bo- stopiti v kako drugo koaliciio. Kriza vlado sklepali o sv. jem postopanju na seji, de kljub opazki min. predsednika Pašiča, ki bo v četi tek. Večina radikalnih po- ki jo je izrekel napram novinarjem, ni slancev se nahaja med volilci, ker bo izključena.
Tudi Grška nezadovoljna z Albanijo.
TIP Pariz, 22. novembra. Grška bivalstvo. Ministrski predsednik Gunari8 je poslala svetu zveze narodov protestno in zunanji minister Baltazzi sta zabte’ noto, v kateri izraža svoje nezadovolj- vala, da ju svet zveze narodov zasliši stvo z novimi albanskimi mejami, kakor in da zavezniške vlade priznajo v ja-jih je določila veleposlaniška konferenca, nuarju 1920 sklenjeno pogodbo, ki for-Grška zahteva pas albanskega ozemlja malno dc loča, da sme Giška zasesti okoli Epira, ki ga je Albanija izgubila severni Epir, kakor hitro bo rešeno v balkanski vojni 1. 1913 in 1914 in vprašanje Reke. katerega naseljuje večinoma grško pre-
Madžarska komedija z razorožitvijo.
TIP Budimpešta, 21. novembra. Črn povečali število častnikov preko v Madžarski listi prinašajo vladni razglas, mirovni pogodbi dovoljenega števda. Sploh po katerem se na podlagi neke točke je iz celega razglasa jasno jazvdno, da mirovne pogodbe zbereje prostovoljci za uganjajo Madžari s tem zopet novo ko-državno milico. V razglasu je omenjeno, medijo. Dosluženci te milice bodo potem da bo trajala službena di ba 12 let ter spreieti v državno službo. O razoroženju da se bodo tu šlela tudi ona Ir ta, katera so se doslej izdale samo neke brezpo-je kdo odslužil doslej. Častniki se sprej- membne izjave, iz katerih je razvidno, mejo istotako ter bodo uvrščeni med na- da s<- Madžari delajo iz določil mirovne vadne vojake, dobivali bodo le večje ga- pogodbe in poslaniške konference le že. S tem hočejo Madžari na legalen na- noica.
Dr. Kukovec o stanovanjskem vprašanju.
LDU Beograd, 21. novembra.Prej Radi tega misli min. za socijalno politiko nego je pričela razprava zakonodajnega uveljaviti v novem zakonu pačelno do-odbora o stanovanjski naredoi, je pri- ločitev meje dohodkov in plačevanja prayil minister za socijalno politiko dr. davkov, da bi se na ta način mogla Kukovec, pozivajoč se na ustavo, po- točno določiti meja med najemniki, ki seben predlog o izpremembah naredbe, potrebujejo varstvo in med onimi, ki ki naj bi postala zakon in ki naj bi kot bi se imeli prepustiti osebnemu spo-taka veljala za stanovanjska vprašanja v razumu s hišnimi lastniki. Z ozirom na vsej državi. Tendenca ministrstva za so- plačevanje davka in na dohodke bi se ciialno politiko leži v tem, da uredi stare izolirali oni, ki nimajo pravice na varstvo stanovanjske razmere tako, da bi ne bilo zakona in ki jim njih gmotno stanje treba minististvu reševati oosemeznih slu- dovoljuje svobodno pogodbo s hišnimi čajev spora med najemniki in stanodajalci, lastniki.
Osnbvanje mladinske policije v Beogradu.
LDU Beograd, 21. novembra. Po v novoustanovljeno mladinsko postajo, naredbi ministrstva za notranje stvari kjer se otroci očistijo in na novo obie-se je v Beogradu osnovala mladinska po- čejo. Taka deca v starosti od 12 do hcija, ki ima nalogo, zbirati vso pre- 15 let dobi na teh postajah popolnoma nadlo deco, proučevali njene prestopke novo lice. Od 20 ni niti enega, ki ne ter jo pošiljeti v pobcljševalniee. Za bi bil že desetkrat kaznovan radi malih nadzornika mladinske policije je določen tatvin. Mnogo pa jih je, ki so zakrivili Spasivoi Ant č, ki mu je že v prvem že do 50 tatvin. Nadzornik Antič je od-pošlovanju uspelo zbiati okoli 20 otr< k. redil, da se vsi otroci odpošljejo v po-preiskati njib prestopke ter jih poslati boljševalnico.
Seje zakonodajnega odbora.
LDU Beograd, 21. nov. Zukono daini odbor bo imel svojo sejo jutri do poldne. Od jutri nanrei bo imel zako- mezdni boj. nodaini odbor seje dopoldne in p1 poldne
Jutri bo imel odbor za prošnje in Hrvati v Burgenlandu proti Madžarom, pritožbe svojo sejo ob 16. uri.	TIP Dunaj. 2(. nov. Listi poročajo,
Cehi na naši vojni akademiji. J® se, nat?ho™ prebivalcev zapadne Ma-. tmt r>	,	„	„	džarske, ki se |e vršil na Dunaiu, izjavili
LDU Beograd . 21. nov. V Beo- Hi-vnti iz teh pok ajin, da bodo pri ple-grad sta dospela 2 češkoslovaška ča t- bisci,u ]asovali za Av#trijo. mka kapitana, ki ju je postala češkoslovaška republika na višji tečaj vojne ana-	Sopronjska misija pri Banffyju.
dermie v Beogradu Danes dopoldne sta	LDU Budimpešta. 21. novembra,
poselila upravnika vojne akademije m Qanj §op'oniske generalne k-misiie so bosta istotako posetila tudi vojnega mi- ^g^g donoldne obiskali ministra za zu-Tnislra*	name pode grofa Banffyja, ki j>h je
Amerika preklicuje vse trgovske spreiel radi svoje bolezni na svojem sta-dogovore.	novaniu. Govori o se je o šopronj<kem
TIP Pariz. 21. novembra. »Metin* 'judskem glasovanju, katero se bo na javlja iz Ntw-Yorka, da bo predsednik podlagi dogovora vršilo v najkrajšem H*rding v najkrajšem ča.-u preklical 26 Casu-
trgovskih dogovorov, katere je sklenila	Ruski ženski internat.
Amerika z raznimi državami.	* r,TT D	.	«,	v	,,
LDU Beograd. 21. nov. Z odlo-
Stavka v ostrovskem revirju. kom ministrstva za piosveto se je skle-LDU Praga, 20. novembra. Po da- nuo, ustanoviti ruski ženski gimnazijski našnjih poročilih listov o mezdnem giba- internat v Veliki Kikindi,
srednješolske ekstenze, ki pa niso poka zale posebnega uspeha. Na Češkem fe ta akcija propadla.
Ljudska vseučilišča. Ta tip je nastal v mali Danski, a ni paradoks, Če stavek obrnemo in trdimo, da je današnja napredna in bogata Danska produkt ljudskega vseučilišča tzv. hčjskoJe. Hojskola je dvignila ne le niveau danskega naroda sploh, marveč še prav posebe kmetskega stanu. Kmet, po svoji naravi mnogo zmernejši nego bojeviti delavec, je prevzel 1. 1901 dansko vlado, ker je bila parlamentarna večina kmetska. A prosveta je tista magična formula, pa-naceja, ki je danskega kmeta pripeljala do na j večjega gospodarskega in političnega blagostanja.
Za nas kot pretežno kmetski narod je tedaj zelo važno, če spoznamo natančneje to najmočnejše kmetsko orodje hojskolo.
Temelj ji je bil položil škof in pisatelj Nikolaj Severin Grundtvjg, a njegovo idejo je izvedel šele njegov učenec profesor Flor, ki je osnoval 1.1884 v Rod-dingu (Slezvig) prvo tako šolo ter ji dal ime »Folkehojskola*. Ko je Danslm 1. 3864 izgubila Slezvig, se je šole preselila iz Roddinga v Askov, kjer se nahaja še dandanašnji, Pravi tip sskovske šole je ustvaril Florov učenec L. Scbid-der, ki jo je vsled svojih osebnih zmožnosti proslavil po celem svetu. Askov-ska šola je danes majvišja bdjskola in raja dve leti. Drugod se je razširil Kol-tdov tip, iipenovan po prof. Koldu, ki je
1. 1850 osnoval ljudsko univerzo v Rys~ lingu. Teh šol je danes 69. Koldove šole so na nižji stopnji nego askovska, na kateri se izobražujejo njihovi učitelj/ vendar pa je način poučevanja povsod enak.
Naloga bojskol je po besedah samegai Grundtviga: buditi misel in razveseliti srce, dati zmisel za življenje. Nimajo namena vsiljevati znanja, ampak vzbuditi zanimanje za znanost. One uče misliti. Zaradi tega bodi pouk na teh šolah živ in prost Klasifikacij in spričeval ne poznajo.
Značilno je, da hojskole ne nude , ,	praktičnih vednosti. Poučuje se mitolo-
nju v	ostrowsko-karwinskem	premogov-	gija starih Skandinavcev, danska zgo-
nem okrožju se bo na konferenci, ki je	•	\	.. .
sklicana	za	jutri, končnoveljavno	odločil	...	’	‘£'\ * nauk, zemljepis.
fizika, računstvo, govorništvo, petje itd.
—	gospodarstvo pa ne. In vendar obiskuje te šole letno 7—8000 kmetov in ta vseskozi nepraktični pouk ima za posledico, da se vzdržujejo številne mlekarske zadruge, izvoz prvovrstnega surovega masla, jajc itd. Kajti danski kmet, ki si je pridobil na hojskoli splošno na-obrazbo, spoznava vrednost znanja in išče po dovršeni hojskoli še strokovno naobrazbo na gospodarskih šolah, katerih ima Danska (2,600 000 prebivalcev) čez 50. Neki danski gospodar, strokovnjak je dejal: .Danska gospodarska šola je hči danske hčjskole.*
Zanimivo je, da teh šol ne obiskujejo fantje od 14. do 16. leta, kakor to vidimo pri nadaljevalnih šolah drugih evropskih narodov. V tem času so zaposleni doma, šele z 18. letom jih pošljejo v hOjskolo. v kateri ostanejo čez
žimo (navadno 5 mesecev). Stanujejo y internatu. Te Sole obiskujeta oba spola.
HOjskole so osnovane bodisi z darovi in ustanovami, bodisi po akcijskih družbah, ki ne iščejo dobička* Država jim daje podporo, gojencem pa štipendije, ker se plačuje v internatih oskrb nina. Danski tip kmetske univerze je pokazal ogromno važnost prosvete v socialni borbi. Sedeč na šolskih klopeh v hOjskoli so danski kmetje dosegli trajne ia velikanske gospodarske ter politične uspehe.
Od vseh opisanih tipov svobodnih šol za odrasle je tip hojskole najvažnejši za naš narod. Iz tega ne sledi, da ga moramo slepo kopirati, nedvomno pa nam nudi najboljši zgled in največ vspodbude.
Dodatek prevajalca M. R. Ivanovlče-vega članka.
Ob tej priliki še par besed o novem sistemu uarodnoprosvetnega dela, ki ga je začel letošnje leto g. Vidovič v Sarajevu. (Slovenski listi, ki beležijo vsaki rop ali drugo senzacijo v Bosni, so ta važni kulturni dogodek prezrli.) Gosp. Vidovič je osnoval delavsko gimnazijo, na kateri se v dveh letih predava vsa snov* ki je predpisana za 8 gimnazijskih razredov. Ti tečaji se vrše zvečer. Obiskujejo jih večinoma tnanuelni delavci, nižji uradniki, obrtniki in invalidi, ki poprej zaradi ekonomskih razmer niso mogli obiskovati srednje šole. Utrujeni od dnevnega dela, a svežega duha napolnijo zvečer Vidovičevo učilnico ter se z veseljem in idealizmom posvečajo znandsti. Značilno je. da po večini niti ne reflektirajo na zrelostno spričevalo, ki bi jim pripomoglo do boljše eksistence, ampak so rares lačni »nebeškega kruha*, duševne hrane. Ustanovitelj teli tečajev ima posebno pedagogiko, pedagogiko srca. On skuša vzpostaviti enakomerno aktiviteto uma in srca. Ravnovesje med kulturo duha in srcem posameznika, združeno z notranjo svobodo
—	to je pot, ki vodi k pravi svrhi znanja. Vzporedno s tem je treba razviti soci-jalni čut, zakaj sebičnost je najhujši za-jedalec po znanju koprnečega duha. Piedavatelj ve oživeti tudi najsuhopar-nejše gradivo in cgreti srca poslušalcev. Na ta način se vzdržuje enakomerna funkcija celega notranjega ustroja, ki
ima to praktično posledico, da nadarjen slušatelj obrača vso svojo pozornost na predmet in ga hitro kapira. G. Vidovič je napravil tekom par mesecev iz večine svojih slušateljev vzore ljudi, ki so z veseljem opustili svoje slabosti in razvade ter se z vsem navdušenjem posvetili študijam.
Upati je, da bo g. Vidovič ki je po poklicu novinar, dosegel popoien uspeh. In tudi, če ne bodo vsi njegovi učenci položili zrelostnega izpita, bo idealni kulturni delavec stvori! velikanski duševni kapital. Okrog 100 ljudi, ki so doslej zaman iskali luči v temi svojega vsakdanjega, s telesnim delom in nizkim obzorjem izpolnjenega življenja,' se bo izprernenilo v prave ljudi, stremeče samo po dobrem in lepern. Ti pijonirji višjega duševnega sveta bodo ostali v svojih delavnicah in v krogu svojih neukih znancev, pa tam vršili pravo apostolsko misijo. Koliko manj bede, nesreče, ne-spora2umljenja in koliko več čiste človečanske radosti bi bilo med nami, ako bi vsaj večino umov in src obsinilo tisto spoznanje, ki ga more dati zgolj prava, dobro umevana prosveta!
Vprašam samo: kedaj se bo naša inteligenca zavedla svojih narodnih dolžnosti ? Nekoč je bila narodna dolžnost, prirejati veselice in napijati Častitim rodoljubom. Daues pravijo, da storiš narodno dolžnost, če se vsak dan enkrat razjariš nad političnim nasprotnikom, zakaj to je pri nas politika. In vendar ni to ne ono prava narodna dolžnost. Zgornji primeri nam kažejo, kako je razumel mali danski narod svojo narodno dolžnost. Danes je čas, da odložimo buzdovane, oziroma pretrgamo razmerje z malomeščansko polkulturo in si z resnim delom vzgojimo ljudstvo, ki bo razumelo vse naše ideale . . .
Ignotas.
w Kriza vlade na Madžarskem. I Nedavno smo poročali, da ie 5vt»
Narodna skupSfiina je sklicana za sredo carska vlada izgnala pilota Zitntn«’-
23. L m.	  "~
manrta, ki je pripeljal ekskralja Karte in Žito iz Švice na Madžarsko. Ob tej priliki je smatral Zimmermann za dolžnost, da razjasni celo pustolov|t?
Kaja In njegova bela žena. - Pa-I v°žni? Hter *	frr?*£
riška komedija. - izpoved Karlovega I	pn	kater
Zanimivosti.
pilota. — Kit v Labi.
bil tnameščen, posebno pismo. Pismo je odposlal 1. t. m. iz Kassla v Zfirkfc Kakor poročajo londonski listi pod- 7 pismu pravi, da je s težkim naporom pišujejo sedaj vsi odrasli prebivalci orišel iz Madžarske na Nemško, «*-južnomdijske državice Pudukota neko u-0der piše. Da bo letel iz Zttricha n« spomenico, naslovljeno na svojega vla- Madžarsko je doznal komaj 17. oktobra, darja rajo, v kateri ga prosijo, da se Karlovi agenti so ga na vse načine pd* vrne z ženo in sinom nazaj v domo- govarjali, tako da so ga končno zaPle“ vino Kaja se je namreč 1. 1915 oženil L svoje avanturistične mreže, iz katerih z izredno lepo Avstralko Miss_ Mollvjse ni mogel več rešiti. S kakšna® rrink. Mladi par je prišel v svojo pre-1 sredstvi" so ga prisilili do tega o te® stohco ob frenetičnem pozdravljanju ^0!či. Poleg tega so mu dali garancije, zvestih podanikov. Raja in njegova žena da prevzamejo s političnega stališča v*® pa sta ostala v prestolic? le par dni na odgovornost, obljubljali so mu odško*-kar sta se napotila v Evropo, da pre- Lino za aparat, ter položili 26. oktflb® živita tam svoje medene tedae. Od ta- ori tvrdki .Junkers Flugzeugwer«e * krat narod državice Pudukota ni videl)G.« v Dessau 36.000 švicarskih trafl^
kavcije.
*
Pred nekaj dnevi so zapazili ribi*
več svojega vladarja. On živi ves ta čas v Londonu ali pa v svoji vili na francoski Rivijeri, ne zahaja v nobeno družbo ter živi samo za ljubezen svoje
lepe žene. Medeni meseci so se raz- v reki Labi neko veliko Žival, podobi tegnili že v šesto leto. Podaniki, ki so | ribi. Zdelo se jim je takoj, da si zopet zaželili videti svojega vladarja biti to najbrže ldt, katerega je tj*k*| so se tega čakanja naveličali ter zbirajo prignal orkan, ki je prejšne dni razsir denar za deputacijo, kateia odide z j na morju. Spravili so se na lov Mtveo' omenjeno spomenico v London, ter za- kanom ter ga kdnčno nagnali na P$'
*	Ali je pri nas to mogoCe? ,< Op. prev.)
Božidar Borko:
M hrvatskima regijami.
Izgleda, da so politična in strankarska nasprotja poglobila malo Kolpo, ker jo sedaj tako redko prebredemo. Tudi tam, kjer so bila tla najbolj izorana za narodno jedinstvo, t. j. v kulturnem in prav posebe še v literarnem življenju, vlada separatizem in nezdrava trma. Krivi smo temu večjidel sami. Dočim smo se pred prevratom in po osvobojenju spoznavali v vseh panogah in smereh, se danes spoznavamo skoraj izključno le v politiki, V politiki govore bolj čustva in strasti nego razum, zato nas pa nasprotja odtujujejo vedno bolj in zakrivajo edin-stvo, ki res že obstoja. Namesto, da se družimo in spajamo, kjer smo si najbližji, se najrajši spoznavamo tam, kjer si nasprotujejo naši »mentaliteti*. Naše no-vinstvo, ki je prvo leto po prevratu z odkritosrčnim zanimanjem registriralo vsak važnejši pojav v javnem življenju vseh treh plemen, je že skoraj popolnoma izpustilo izpred oči kulturne vezi, ki nas spajajo in katere nas kljub vsemu zanikanju, vsej zmedenosti pojmov vendarle vodijo k istemu cilju: t. j. k Ju-goslovenstvu kot kulturni enoti v vrsti svetovnih narodov. Ni tedaj nobeno čudo, Če naši povprečni inteligenti, naš aradnik, učitelj, dijak, advokat, inteligentnejši delavec in kmet, kolikor se v današnji plitvi dobi sploh zanimajo za vi-
Peiitične vesti.
* Priznanje Jugoslaviji. Svet zveze narodov je v zadnji seji priznal pomirljivo zadržanje Jugoslavije za časa razprave o albanskem vprašanju.
* Dolgovi Rusije so znašali i. marca I. 1918 12.749 m lijonov starih rubliev. Od te svote odpade na Angliji 5.959 milijonov, na Franciji 5 milijard in na Ameriko 822 miljonov rubljev.
* Politična kriza v Romuniji. Pogajanja med transilvanskima strankama, med liberalci in narodnimi demokrati so so razbila.
vino kjer so ga ustrelili. Kit je bil dolg 6 m, širok okrog trebuha pa 3 in P# m, ter je tehtal 40 q. Nek hambur^ podjetnik, ki koče kita razstaviti, je p9' nudil ribičem zanj 322.000 mark. "   —*
Dnevna kronika.
—	Kar lahko pišeš po celi Jug®* slaviji, pravi »Straža", tega ne smeš * Mariboru. Pri tem misli seveda na notft?
ft|er je zivanno ueoaurai z aamo in i j« čla,*e. W|>h P°W» raznih dt JI omenjenimi tremi gospodi. Dama je !lstoy m fadi katerih )e bila že večM. bila zdravnikova žena. Zakonca se na- ,4aPl6j1iena- Ce hi bilo to res, bilo bajata ravnokar v pravdi radi. ločitve	.
prosi rajo, da se zopet vrne.
*
Predzadnji pondeljek ob 2. uri ponoči se je zaslišalo iz neke vile v pariškem predmestju Neui!lyju, ki pripada nekemu znanemu pariškemu zdravniku, ravnatelju zavoda za kozmetiko, obupno :<ričanje na pomoč. Alarm je dal šofer nekega autotaksa, ki je pred par minutami pripeljal do vile neko starejšo damo in tri gospode. Ko je policija udrla v zgradbo, je našla lastnika vila Pyjami, kjer je živahno debatiral z damo in
zakona in ona je ugotovila, da njen mož v njeni odsotnosti sprejema posete neke druge ženske ter je radi tega do
resnica je čisto drugačna. »Straža" svojih notic in člankov ne prepisuje tako kakor so objavljeni v drugih listih, iz katerih
šla tjakaj o polnoči, da tako nastopi J'h posnema, temveč J®mJle 12 "i1*1 dokaz resnice. V drugi sobi je policija ® dele, tako da dobe s tem čisW našla neko 29 let staro žensko, ki si je drugačen smisel ter so seveda tako p<*
3 .	* I ti/nriam nanrtnnctmi Ka na fnrli tro (Ki
ravno pudrala obraz. Ta ženska je z j	“r—k«
indignacijo odbila od sebe vse sumnje I
tvorjeni nedopustni. Je pa tudi velik?
in policija jo je le s težkim trudom zadržala, da ni lastnoročno napadla zdrav-
nikovo ženo. rekla ženska zdravnika in njegove sobe.
»Jaz sem maserka", jej
kaka notica ali članek naoisan. Ce3to listi, iz katerih posnema »Straža* svoje notice, ne mislijo z njimi razdirati, afl»' pak graditi, dočim jih »Straža" porablja
.ter negujem gospoda Srauiu* “uum jiu , spim radi tega zraven! 1,0 za razd'ranle-Zdravnik je sedaj ob
šja vprašanja, nego za razne poulične senzacije, ne poznajo bujno se razvijajočega kulturnega življenja v Zžgrebu. Zlasti bi bilo treba zainteresirati naš inteligenčni naraščaj za bogato književno produkcijo, ki se pojavlja zadnji dve leti na zagrebškem in beograjskem književnem trgu. Zdi se, da smo se prezgodaj in predaleč emancipirali cd tujcev, ki so nam s svojim jezikom odpirali velikanske zaklade literature in znanosti. To škodo bi deloma lahko nadomestili z vporabljanjem onih zakladov, ki jih Že imamo v lastni državi. Razlika med srbohrvaščino in slovenščino, odnosno med latinico in cirilico po večini ni več ovira medsebojnemu kulturnemu izmenjavanju. Tembolj to velja o hrvatskih knjigah in revijah, ki so dostopne tudi onim, katerim cirilica še vedno dela težave.
Opozoriti hočem danes samo na dve odlični in krasni reviji, ki izhajata v Zagrebu.
»Savremenik" ima že svojo zgodovino. Prebredel je več kriz, ki so mu štregle po življenju. Menjal je urednike, menjal smer in sotrudnike: danes ga urejuje zopet dr. Branko Livadič. Po daljšem odmoru se je pojavil pred nami v čisto novi obliki! odložil je bil poprejšnjo obleko, ki je preveč spominjala na vojno in njeno umetniško obzorje (»inter arma silent Musae") pa se oblekel v moderno, elegantno salonsko suknjo, tako, da nadkriljuje vse svoje
—	Nadučitelj Pirkmaler umrl. te
tožil odvetnika svoje žene, da je z zlo- Ptuja nam poročajo, da je včeraj umd rabo redarstvenega uradnika udrl v v tamošnji bolnici nadučitelj v Framu, njegovo hišo. Tako sta se sedaj iz g. J. Pirkmaier, oče ptujskega okrajneg* enega procesa' rodila dva nova, ker je glavarja g. dra. Otmarja Pirkmajerja-tudi maserka tožila zdravnikovo ženo Pogreb se vrši jutri ob 15. uri iz Fram*
radi obrekovanja.
i N. v. m. p.
revijalne tovariše v Jugoslaviji. »Savre- misli in občutkov. Krleža je posegel gib* menik" izhaja začasno 4 krat na leto v boko v vojni kaos in s svojo ogromni obliki almanaha. Pred menoj leži prva zavestjo življenja, s svojo vseobjemajočb številka. Imam veselje z njo. Dozdeva premočjo umetnika postal njen rapsod. se mi, da itnam na mizi — med dru- njen klicar in hkrati naivečji sovražnik* gimi li»ti in knjigarni — prazničnega Ima nekaj sorodnosti z Barbusseom. gosta, ki se pojavi tako redko, kakor Novela »Tri domobrana* je globok* rdeče zaznamovani velikonočni ali bo- psihoanalitična Študija o vplivu milit*' žični prazniki med črnimi vsakdanjimi rizma in vojnega klanja na primitivrib dnevi v koledarju. Knjiga, ki ima lepo, naivno dušo zagorskega seljaka. Z ni<> brezhibno obliko in dobro vsebino, ima ie pesnik Krleža pokazal svojo silnb vedno dvojno ceno. Prvi zvezek leto'- pripovedovalno moč in psihološko prb' njega »Savremenika" obsega 64 strani Likljivost. Zanimiva je nadalje dr. Mat*' velikega kvarta. Ovojni list ima sliko Sovičeva študija o ljudskem ekspresijo' Ljube Babiča »Katedrala u San Sebasti- Lizinu. Po nedavno izišli knjigi »Iz g3' janu". Na prilogi in med tekstom vidi- lantnog stolječa" znani kulturni in umet" mo celo vrsto krasnih pejsažev iz Spa-1 nostni zgodovinar razpravlja vtem sp«sl* ni je Slikar sam, ki je na glasu kot eden o elementih umetnosti v ljudskih slik*' najnadarjenejših umetnikov mlade Hr- rijah, dela neznanih, preprostih slikarji' vatske, opisuje fino in plastično svoje ki so se ohranile v starih cerkvah, vtiče s potovanja po romantični domo- pelah itd. Krešimir Kovačič podaja . vini don Quijota in don Juana, domo- svojem članku »Socijalna knjiga i k*1' vini Goya, Velacqueza. Nato sledi no- iurno razsulo" študija o vplivu velik'“j vela Miroslava Krleša »Tri domobrana*. socijalnih pokretov na kulturni raz''®’ Krleša je umetnik, ki je obdarjen poleg današnje družbe. Dr. Josip Badalič Prl' močnega talenta z močno individualnosjo. naša daljšo študijo o nedavno umrle® Doslej je izdal več knjig, ki so ga v ruskem pisatelju Leonidu Andrejevu. ^ kratkem času postavile na prvo mesto pesniškem delu lista so zastopana od' rned mlado generacijo. Njegove prve lična imena Nazor, Domianič, Wiesnef* večje pesmi so izšle med vojno v »Sa- Krklec i.dr. Ooširen je „Savremenikov vremeniku*. Vzbudile so nenavano po- feuilleton. Med drugimi prispevki prin*s“ zornost po svoji obliki, po novi indivi- študije o Baudelaire-u. o Watteaii-u, duajni noti in zlasti po krasnem jeziku, psihologiji nove scene, o BJrbusseju, ki je — kakor je takrat. pisal Julije Be- rlgoru Severjaninu itd. Ilustracije so vev ' nešič — izražal muzikalično všenijanse I del v zvezi s tekstom. Tudi vtem oz«
— Brezplačna drva za po vojni ^odovane, Po odloku ministra za šu-
ic rudo bodo dobivali drva iz dr-'•'■Ktaih gozdov po nizki ceni vojni inva-jfdi, sirotnašpo vdove in roditelji v voj-
padlih vojakov in druge vojne sirote
— Prvi ženski odvetnik v Beogra-% V Beogradu je bila na sodniji I. “Kance odrejena prvič 19. t. m. zabra-“Uljico gdč. Ljubica Trilkovičeva, di-»lotairana pravnica.
— 430 lokomotiv iz Nemčije. Po ?Mteh, ki so dospele iz Nemčije, so pričele nemške tovarne izdelati stroje, ,fatfere sm0 naročili na podlagi šporazu-•to ministrstva saobračaja z nemško vla-
Odpošiljanje se bo vršilo dvakrat *etno in sicer marca in junija meseca. Po Wk .naroe>lih moramo dobiti: 400 veli-'n 30 malih lokomotiv, a razven te-
*	900 tovornih vagonov, deloma za-p™n, deloma odprtih. Celokupna vred-iN)8t tega materijala znaša 1.700.000
aark.	,
— Nadvojvodinja Štefanija Iast-kinematografa. Madžarska oblast
^ dala dovoljenje grofu Lonyayu in ;jw?ovi feni, prejšnji nadvojvodinji ^*«fanij|. da smeta oti/oriti v Oroszvaru ^matograf.
— Tragična smrt urednika »Lavo **toraa. pred par dnevi so našli \ ^em hoteli na Reki mrtvega dr. Ce-
Leassara, urednika tržaškega .La-^atora*. Leassaro Je pozabil zapreti ter se tako zadušil, im Tragikomičen lov na avtomo-V soboto' zvečer se je dogodil v
, «,-adu slučaj, ki je zelo podoben •«enjatogr8fičnim scenam. Iz ulice *weza Mihajla proti »Slaviji* je vozil jfcki automobil v divjem diru ne da bi signale. Pred hotelom »Moskva* £ automobil povozil hotelskega vratarja dvojina Jovanoviča ter mu zdrobil levo ®0go. Mesto, da bi bil šofer auto ustavil pričel voziti še v besnejšem tempu, misleč, da se mu bo tako posrečilo ubežati. Prisotni so videli njegovo Štefko ter stvar prijavili policiji, ki se takoj podala na lov za automobilom, Na nadalini UirKi je automobil zadel v TJ««o kočijo, katero je prevrnil. V kočiji ®e le nahajal nek gospod z zelo elegantno damo. Gospod si je pri padcu J voza pobil nos, dočim se je gospo-a»čna samo prevrnila, pri čemer so na-ugotovili, da je brez hlačic. Voznik dobil lažje poškodbe, dočim si je 2lomi! nogo. Skoda znaša preko D. Med tem je prišel stražnik ter r^teval od šoferja, da ustavi auto za *ar se pa ta ni brigal ter pričel drveti J®P«t dalje, za njim pa stražniki in vse £°*no ljndi. Komaj nekje zunaj mesta je končno uspelo ustaviti automobil aretirati šoferja, pri čemer se je ugodilo, da se zove Peter Meljak, ter da ? automobil last — prometnega mini-Jf8tva. To je najbrže najhitrejše prodno sredstvo teg3 ministrstva.
kom decembra in bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v smislu novega, sedaj od zakonodajnega odbora narodne skupštine odobrenega začasnega pristojbinskega zakona, kakor tudi vse sodne iu poštne pristojbine. Upoštevane
—	Nov priročen pristojbenik izide te-so pa tudi še prejšnje, vsled posebnih zakonov in odredb veljavne pristojbine in olajšave. Knjiga stane broširana 10 din., kot priporočena tiskovina 1130 din. ter je jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce In privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi o-jnejene naklade, jo je naročiti t:',ko.i pri izdajatelju: dr. Ivan Černetu, gospodarska pisarna Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10 odst., nad 500 izvodov 20 odst. popust. Denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun št. 36S.	1727.
Ustanovite ljudskega vseučilišča v Mariboru.
Sinoči ob 20. uri se je vršila v rua-gaistmtnl dsvorami anketa o ustianiovLtva ljudskega vseučilišča v Mariboru.
Anfk-ete so se udeležili zastopniki profesorskega. iu SKhiatmišlkega, društva, Zgodovinskega društva in drugiibi. prosjvetuiili dimstev v Maribo.rra. nadalje g. okrajni gla.\ar dr. Lojiišič, gosp. župan Grčar i. dr. Sestanek »e otvoiil sklicatelj g. prot' Favaj in izrodil predsedstvo g. žutpaam Grčarju. Na to ;jo g. P a v a j rnt/.ložLl načrt in misli o organizacija ljudskega vseučilišča. Ljudsko vseučilišče bodi center iiove^ft. ,pr>>svei-nega, dela v iniušetm anestu. Strokovna in splošno azObražeivaiLrta .ptrodavajnja naj razširijo duševno obzorje Tako delavskemu ikaikor »reidxijeaniu alogu. Prostore naj da na razoolnganie mestna obrnila (kazinska dvorana, šole, fcinr ) Predlaga, uati se osreuje fond za kritje stroškov in naibalvo ramnjovuistmih pripomočkov. Pndovanja, bi se lahko vršila .tu,-.rnitam 'tudi v delava ictiib.
G. župan Grčar je izjavil, da bo mesi na obina x vsem m/.puitvžhivimi sredstvi podpirala to akcijo in da j" odstoj>itov .prostorov za ljudsko vse,učilišče raven daslkrusige.
Na to jo povzel.besedo g. okrajni .glavar dr. Lajnšič, ki s». n* dotakni gmotnega, vprašanja ter izjavil, dn je že ipiudobiJ za Ljuxteko vseučilišče nosek 20.000 K. Predlaga, da se i«\n>li aflcejjsfci oidboav ‘ki bo storili vse pripravo za organbuteijo Ljudake®a vseučiJi-šča,
G. realoni raivrtatelj Ž n ip a n č i č je naizrumil, ida se .mu je že javilo več predavateljev (gg. Pirnat. Dev, Topič).
Nato se je razprav jalo o podrobnostih orgaaiikaaije in o nekaterih poii-tičniiih vprašanjih. Sprejet je bil sklop, da se osmuje dnuštvo, ki bo skrbelo, da ostane ljudsko vseučilišče stalna i;n res delotvorna prosvetna naprava.
Prinoipdjelno razpravo je sprožil g. dr. Boštjančič, ki je naglažal, da je itreba uvesti v predavanja sistem in natan no začrtati program. G. dr. S k a pin je povdarjal, da morajo imeti pre-idavan ja katr »najbolj zanimivo in mika-■vo oibliiko. Skozi vsa predavanja mora teči rdeča nit: tendenca, dati slušatelju enoten in harmoničen svetovni nazor. Predavana »\ora'o človek* dvigniti umsko in moralno, pokazati življenje y no« i luci ter mu lako razširiti obzor|e, da bo res sposoben za samostojno mišljenje in za umevanje pravega krepostnega življenja. Opozoril je na velik upliv umetnosti in vzg6je k umetnosti. V istem smislu je govoril g. dr. Reisman, ki je dejal, da ljudska uuiverza ne sme gojiti suoe učenosti, marveč smotreno vzgojo človeškega srca in uma. Predlagal je‘ da si liudsko vseučilišče nabavi tudi naj-potraanejše znanstvene knjige.
Na to se je izvolil pripravljalni od-» or, ki bo stopil takoj na delo, izdelal program in organiziral že v najkrajšem času prva predavanja. Odbor se je konstituiral iz sledečih gg.: predsednik okr. pjavar dr. Lajnšič, tajnik prof, Favaj, za-topnik zgodovinskega društva prof. Fr. Kovačič, zastopnik zdravniškega društva !ga imenuje društveni odbor), zastopnik Profesorskega društva gimnaz. ravnatelj dr. Tominšek in žurnalist Božidar Borko.
Vsa korespondenca se naj naslavlja na: Ljud-ko vseučilišče, Maribor, okrajno glavarstvo.
Želimo, da bi ta naprava postala v resnici ognjišče novega kulturnega življenja o Mariboru!
Mariborske vesti.
Maribor, 22. novembra 1921.,
ria
I |f^
»Savremenik* za naše razmere ^u. Papir, črke — par excelence. Vse-v*.0r ie »Savremenik“ odličen pojsv izza ”ln^, pomemben za jugoslov. knjižni trg. . Druga ievija, ki v dostojni meri re-
•	^žentira današnjo hrvatsko književnost. ^»Kritika*. Tekom letošnjega leta bila povzpela na višino, ki ji je vnesla celo v inozemstvu laskavo po-*alo in ugled. Z marčevo številko sta j Cvzela urejevanje te revije dobra lite-a Milan Bogovič in Ljubo Wiesrier. .°RoviC ie bil med začetniki hrvaiske ^erne (.Knjiga Bocadero*). Izdal je m~ Pesniških zbirk, spisal par dobrih y^aliških komadov, živel kot dramaturg r.**<iniburgu in se vrnil kot iskušen in umetnik v domovino (nedavno je I h njegov roman »Dunja v kavče^u"). j ittbo VViesner je zvesti sin zagrebških sijL'n bohem Matoševe šole, nežen lirik,
*ar v verzih. Oba urednika sta s svojo Črnostjo dvignila list od slnbokrv^e (g farske številke na krasno Dantejevo bor«?') štev^k°- V ,Kritiki*sodelujejo naj-CiS(!si sibski in hrvatski pesniki in oubli-Omenjam samo par najpomemb->i|fr {J Prispevkov v dosedaj izišlih šte-?St>i : ^itir'čev esej, Kosovo", Bubličev
^sn i° ®au^elaire*u. Gradova eseja o »bn^u00 ‘n ° Poetiki, Krleževa novela iija Pobran Sambrek*, Chibinškega štu-PC*)S5L‘ gl*sbi, Truhelkova črtica Qbeg*, Petrovičev esej o Jacku Lon-
donu, ameriškem pesniku in revolucijo-narcu. pesmi VI. Nazora, Domjaniča, <orolije, Vinavera i. dr.
Posebej pa ooozarjatn na Dantejevo številko, ki prinaša na uvodnem mestu pesnika Ive Vojnoviča »Dsnteov vapaj", na to pa krasno in obširno študijo najboljšega našega danteologa. duhovitega zgodovinarja in publicista Ltije Vojnoviča o pesniškem, filozofskem in historičnem značaju velikega Florentinca. Vladimir Nazor pa je prevel za to številko III. spev Dantejevega .Pekla*, Prevod, dasi neimen, daleko prekaša Ucel lini jev hrvatski prevod, da ne omenjam slovenskega Dobevčevega prevoda.
.Kritika" mnogo goji esej. Hrvati in Srbi imajo par dobrih esejistov, ka-koršne Slovenci pogrešamo. Esej, pisan z izvrstno stilistično eleganco in znanstvenim poznavanjem predmeta, odgovarja najbolj razpoloženju in potrebam današnjega inteligenta, kateremu življenjska borba in ekonomičnost dela ne dopu>ča, da bi se vglabljal v razprave, pri katerih ie treba streti lupino stila in jezika, da se pride do jedra. .Kritika* pa ima tudi zelo bogati feuilleton, v katerem najdemo lepo število resnih kritih in recenzij najnovejših književnih in umetniških pojavov. »Kritika* je dobroureje-vana in resna literarna revija, ki bi se morala vdomačiti tudi v naSili krajih.
V^LEJ JSL
m Demagogija naj višje sorte. Ne-
verietno je kako izborno znajo voditi ;i-rikalci za nos svoje kaline. V tem so ,>ravi mojstri; v mestu d lajo za meščane proti okoličanom, v okolici pa za kolifane proti meščanom. Znano jc, da imajo klerikalci pri naši mestni rdeče-nodro-črni koaliciji precej odločilno be-•edo ler, da so v polni mori soodgovorni za vse sklepe sedanje občinske uprave. Tako je seveda tudi njihovo Jelo občinsko sodišče za pobijanje draginje in maksimiranje cen, kar vsekakor ustreza interesom meščanstva osobito nižjih slojev, ni pa po godu okoličanom, osobito mlekaricam in drugim kmeticam in vmičarkam, ki donašajo svoje pridelke na mestni trg. V svoji klerikalni prebrisanosti pa si znajo ti gospodje pomagati •z te zagato na jako spreten način. V mestnem svelu podpirajo predloge in odredbe proti mlekaricam in drugim prodaj; lkam, v svojem časopisju, .Straži4 in „Slov. gospodarju14 pa udrihajo po teh odredbah, katere so sami podprli ter se lako delajo nedolžne ovčica samo, da bi se hinavsko priliznili onim, ki so vsled lega prizadeti. Do najvišje nesramnosti pa se je vspela gotovo zadnja .,Straža1’, ki piinaša .,dopis4' neke meščanke, katera se huduje nad tem, da ne sme plačati mleka dražje kakor po S K. Radi bi vedeli, katera meščanka bi se v dneh sedanje draginje hudovala nad tem, da ne sme kake stvari plačati diaž:e kakor je dovoljeno. Taka meščanka more biti pač le kak gosp. pri „Straži ‘, ki misl', da je naše ljudstvo res že t >ko neumno, da se mu more natvezti vse, čeprav najabsurdnejše. Končno pa naj omenimo k poglavju o mlekaricah še n<‘kaj: Zadnjič je „Straža“ omenila, da mlekarice ne morejo trgati svojih čevljev in hoditi v slabem vrern nu v mesto za tako majhen zaslužek. Mi to verujemo, mislimo pa, da je to popolnoma nepotrebno. Naj ostanejo mlekarice lepo domu in ne tratijo (Ja-a s potjo v mesto, ampak naj raje oddaio svoje mleko mlekarnam. Pri tem bo mleko, ker bodo odpadle poti, v mestu cenejše, same pa bodo imele tako več dobička, ker bodo izgubljeni ča* lahko porabile za drugo dobičkanosno delo.
m Pojasnilo. V zvezi z naš'm včerajšnjim poročilom o razpravi proli zdravniku dr. H. Krausu (glej .Izpred sedišča*) nam je podal g. dr. Ipavic sledeče po asnilo: V .Kazenski razpravi proti zdravniku* (»Tabor* štev. 261- j) dne 2°2. novembra 1921) sem kot izvedenec netendenrno citiral stališče, ki ga z oziri m na umetni splav zavzemata prva nemška ginekologa Winter in Bnmm.
Ker pa na univerzah glede indikacije za umetni splav dirimira klinika za notranje bolezni, sem prosil še domačega primarija internista tozadevne izjave ia jo predložil sodnemu dvoru. Kar se tiče .dolžnosti, da zdravnik zasleduje razvoj medicinske vede* sem trdil, da ni r tem oziru nikakih izrecnih predpisov Im dostavil, da pa bo skrbel že v last* nem interesa vsak zdravnik za to^ da znanstveno ne bo zaostajal. Dr. Benjamin Ipavec.
m Naga električna luč. Ze neka| časa se dogaja, da ob večerih med 17. In 18. uro večkrat vgasne električna loč po raznih obratih in trgovinah, ki vsledl tega naravno silno trpijo. Kako pridejo podjetja do tega, da ob tem kratkood-merjenem delavnem času ne morejo i«-vršiti svojih poslov? Včeraj na primer ni bilo na nekaterih krajih kar celo trn* ne luči, ne toka za stroje. Radi teg« pozivamo mestni svet, da napravi v ten oziru čimpreje red ter pomete z IjudmL ki so ali nesposobni, ali pa nalašč sabotirajo obratovanja, kajti nemogoče to poslednje ni; saj je znano, da so pri električnem podjetju nameščeni ljudje ki so vse prej kakor pa naši. Na tako važno mesto spadajo ljudje, ki so strokovnjaki in ki imajo obenem ljubezen do stvari same in skrb za dobrobit mesta. Tako kakor doslej ne sme več iti dalje,
m Namestitev oblastnijskih uradov. Včeraj je dospela v Maribor posebna uradna komisija, da poišče primerno poslopje za namestitev uradov mariborske oblasti. Kakor slišimo, prihajata tu naj" prej v poštev Mestna hranilnica, kakor tudi stari Grad, katerega je kupil, kakor smo poročali, trgovec Berdajs. Po našem mnenju bi bil grad še najprimernejši z* namestitev oblastnijske vlade, moralo p« bi se ga seveda temu primerno preurediti in renovirati. Renovacija te stare zgodovinske stavbe bi bila ne glede na V9e drugo že samo na sebi v okras našemu mestu. Posebno, ker dela sedanje prav žalostno stanje te sicer lepe stavbe oso« bito na tujce neprijeten vtis. Sčasoma, in to čimpreje mpgoče, pa bo seveda treba misliti na zgradbo nove moderac palače za našo oblastnijsko vlado.
m Učiteljsko društvo za Maribor i. bi. okolico naznanja, da se v sredo. 23. t. m. ne vrši zborovanje, ker se večina učitelj ;tva udeleži pogreba tovariša Pirkmaierja v Framu,
m Dar. V prid zaščite dece in mladine je daroval I. mariborski bioakop 1000 K kot donos zadnje mladinske predstave, za kar se izreka najtoplejšo zahvalo.
m Mladinske kino-predstave v prid
ubožne dece bo pričel prirejati I. mariborski bioskop, ki je nabavil nalašč t ta namen prirejene filme s poučno vsebino, poučnimi dogodki, industrijskimi in prirodnimi posnetki. Da se omogoči mladini posečanje teh predstav, se bodo vršile ob popoldanskih urah ob skrajno znižanih cenah po 4 K za otroka. Ta korak podjetja moramo toplo pozdraviti, ker se bo s tem dala mladini prilika, posečati kino predstave, ki bodo gotovo dobro uplivale na razvoj njih duševnega obzorja in jo istočasno odtegovale neprimernim ostalim predstavam. Priporoča se obisk zlasti z ozirom na blag namen, da se istočasno pomaga ubožni deci.
m Podkovsko čolo ustanovita v Mariboru bivši višji vojaški veterinar Ivan Šoštarič ter podkovski mojster Ivan Pečar v uliei Pod m stom. Mestni svet je v svoji zadnji seji že dal potrebno dovo-Ijenie za ustanovitev.
m Obleganje trdnjave na Meljski cesti. Z ozirom na vest, objavljeno pod gorenjim naslovom v št. 261 našega lista (18. t. m.), ki končuje z besedami. »Stražnika seveda ni bilo poleg", smo na podlagi prejetih, točnih podatkov mogli ugotoviti, da je bil povzročitelj v omenjeni vesti opisanega razgrajanja, 271etni železniški delavec Matija Zimic, iz Sv. Kungote, od varstvenih organov na licu mesta aretiran in priveden na policijski komisarijat, kjer je bil že 16. t. m. obsojen na 100 kron globe ali 5 dni zapora. Globa je bila plačana še istega dne, nakar je bil Zimic izpuščen na svobodo.
m Velika kavarna. Danes zvečer kon* cert prvovrstne salonske godbe profesorja KubkSeka.	J253
m Razkritje tatinskega gnezda.
Južna železnica je javila 6. t. m. mariborskemu policijskemu komisarijatu, da so dne 2. t. m. vlomili neznani tatovi na glavnem kolodvoru v neki iz Ljubljane sem instradirani vagon ler pokiadli iz njega 234 kg usnja v skupni vred nosti krog 300.000 kron. Takoj uvedenemu poizvedovanju novo ustanovljenega kriminalističnega oddelka kr. policije se » pomočjo detektivov ni le posrečilo zaslediti te tatove, ki so povzročili navedeno, ampak razkriti tudi celo dobro organizirano tatinsko in vlomilsko bando in njeno skrivališče.' Kot sokrivci zadnje tatvine usnja so bili aretirani neki brezposelni delavec Maks Schwarz iz St. Petra, brata Karel in Ivan Remer, delavca na Pobrežju, kakor tudi Matija Senekovič in njen sin, posestnica na Pobrežju. Vkradeno bla^o se je na*lo skoroše vse, kljub temu, da se je nahajalo že v drugih rokah. Kakor se je potom preiskave ugotovilo, sta izrvršila omenjeni zadnji vlom na kolodvoru jbrata Rpmer, ki sta ukradeno usnje skrila najprej nekje v bližini kolodvora, potem pa ga prenesla k soudeležcnki
Gospodarstvo.
g Mariborski trg. Na svinjski semenj dne 18. novembra se je pripeljalo 144 prašičev in dve kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 4—5 tednov stari, komad K 100—150; 5—6 tednov po K 200— 240; 6-8 tednov po K 3Q0- 350 ; 4-6 mesecev stari, kcm8d po K 640—750; 8—10 mesecev po K 1200-1500; prašiči 1 leto stari po K 2600—3COO; 1 yg leta stari po K 3000— 3500; plemenske Svinje, kg žive teže K 26—28; polpitane svinje, kg mrtve teže K 34—36; koze, komad K 200-350.	j
Torek 22.:
večer
1875
Ne pozabite naročnino
ns.fsifstsira.rs
fHLrsrsrgna
Tržne cene
dne 15. novembra 1921.
1. Meso: Govejo meso 1 22—24, H 18—20, biki, krave,- telice, voli pod 145 kg 16*—, sveži jezik 20-—, vampi 6*—, pljuča «•—, obisti 16-—, gobec 8-—, možgani 16'—, parklji 5-—, vime
Mariji Senekovič na Pobrežje, odkoder j 8-—, ]/>j 20-30. — Telefje meso 120 je bilo potem prodano dalje. Preiskava | 18--, jetra 16-18, pljuča 16 -, obisti -
II
je ugotovila dalje, da je slal v zvezi s to bando tudi neki Jurij Arbeiter, v katerega stanovanju so našli pod podom obsežno skrivališče, v katerem se je po-'leg enega d< la ukradenega usnja nahajalo tudi mnogo drugih it tatvine izvirajočih predmetov, kakor svila itd. Ukradeno blago je ta družba prevažala na prefrigan način in sicer na splavih po Dravi na Hrvatsko, kjer ga je potem prodaialo. V zvezi s tem sta bila are-
PraSi<*je meso I 32-—-, II —•—, pljuča 12'—, jetra 16-—, obisti 20—25, glava 24’—, parklji 8—, slanina sveža 52—56—60, piekajfna 6fi.— papricirana slanina 72-—, mast 94-—, prekajeno meso 46—52, prekajeni parklji 8- — , prekajen jezik 4fi‘—, prekajena glava 20'—, KoStrunovo meso 16—20. Kozlkevo meso —. Konjsko meso I 12’—, II 10-—. Kože goveje 42—45, konjske komad 500—600.
2, Klobase: Gnjatna 04'—, krakovske 64 — , debrecinske 44‘—, brunšviške 34’—, pariške
Kapelnik K a p I a n e k
Requiem
Novo! 3 čela Novo!
II. rapsodija
Faust
Atessandro
Stradella
Mala oznanila.
Iščem službo k t trgovski so-trudnifc ali kot uradnik pri kaki špedicij. Ponudbe na spravo pod 1871.	1871
Sodarski pomočnik, posten m tre< en, za stalno dtlo se tako) spiejmo pri Kletarski zadrugi Maribor, Cankaijeva nlica 1.	1870
Njiva na Teznu se proda. Naslov v upravi, 1874' 2-1
Dva gospoda se sprejmete na hrano. Frankopanov® ut St 37.	184-4 %-f
Sprejme se sa Maribor prodajalka, starejša, janeaUjifamoč, spečem ko st oke, katera W bila zmožna samostojnega de< la, knjigovodstva in korespondence. Nastop I. doc- 1w« Ponudbe na postni predal *■ 18, Celje.	J»34 8A
Kelc Jakob, Maribor
Stolna ulica.
Krojaški atelje za gospode, dame in uniforme-
Točna postrežba! 1796 10—* Solidna ceil
V petek: Gostovanje gospoda J. Povhd-ta.
tirana tudi dva možaka iz Vratna na 40-~, posebne 40 —, serfelade in hrenovke 38— Hrvaškem, ki sta prodajala to blago. V 40 kranjske sveže 9-10. prekajene 9-10, me-afero pa je zaplet' nih baje tudi nokaj j seni sir 4-0-—, poljske salame 48'—, pretanjene Mariborčanov, pri katerih se je našlo 48—, mortadella 140-—. salame I ogr. 240—, usnje sumljive provenijence. Z rasknt em 11 150-—,
VELIKA
KAVARN*
Kupujem stare
kooine
kakor stari baker, med, svinec, cink, bron in antimon
v vsaki količini.
Vse na daljne po dogovoru. — Ponudbe na
Miloš Zagorac, Mr
Zagreb, llica St. 170
Zahtevajte cenik kotlov m ^žganjekuho. 1872
Išče se
veSfi bilance, prednost slovenski jez.k. Mezda p o P0' godbi. Ponudbe prosi#0 poslati na:
Tvornico kola i dustrijo drvene & be d. d. Maribor" Tezno. «87*Sri
te bande bodo morda prenehale tatvine na naš h kolodvorih.
3. Perutnina: PiSCanec majhen 30—40 večji 50’—, kokoš 50—60, raca 60—80, gos 80,
m Aretacija ljubitelja perila. Mari- -120, golob 20—.
bor^ki policiji se je posrečilo pred par 4. Divjačina: Zajec domač 30—50, divji dnevi aietirati 34 letnega Matevža Ahaja ; <>0-80 srna—,
iz Vrhpol|a pri Konjicah radi tatvine! 5. Ribe: Krapi 20—25, belice 12'—, Ščuke perila. Ahaj se je V rioči med 16. in 17. 25—30, žabe (kon.ad) —, raki (komad) 1—2. t. m. vtihotapil na dvorišče hiše Št. 3 V® 6. Mleko itd.: Surovo maslo 76‘—, čajno .Erjavčevi ulici, kjer je pokradel pericama ' maslo 90—, maslo —, mleko (liter) 8-—-, jajca Alojziji Pivec in Alojziji Bohinc ptvi 30 (komad) piosta sir emodolski —, poltmodolski novih Žepnih robcev. 8 ženskih sraic, 3 140'trapistni 80-86, groytki ICO--. tilsiter lOO-™,
spodnje hlače, 2 moški srajci, t lovsko srajco, 3 bluzf3, 2 brisaIki, 5 moških spodnjih hlač, 2 para nogovic, 2 spodnji 'kril' ter dva ženska oprsnika v skupni Trpdnosli 2595 K. drugi pa 3 ženske ‘srajce, 2 spodnjih hlač, 3 ženske opr-snike ter 12 žepnih robcev v skupni vrednosti 1340 K. Policija je našla pri njem Se vse vkradeno parilo in sicer v senu v nekem hlevu, dočim je imel dve ženski in eno moško srajco na sebi.
m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-ComelU, začetek
ob 8. uri
1751
Narodno gledališče.
V gledališki dvorani Narodnega doma.
Repertoar:
V torek 22.: Knoblauch *Favn“.
▼ soboto 26.: Strindberg »Oče*.
Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v srtdo, dne 13. novembra točno ob ob 19. uri.
Kino.
Mestni kino. Film v epohah ,Ded-žčina devetih milijonov*, drugi del: Mlin grozote v 4 činih se predvaja v torek, sredo in četrtek.
I. mariborski btoskop. V sredo se prične II. epoha .Atlasa* s krasnimi slikami in elegantnim nastopom umetnika atleta. Film je popolnoma nov in v Jugoslaviji prvič upi izorjen. V četrtek, petek in soboto popoldne ob 16 uri se vrSe piedslave za našo mladino. Spored je posebno rečno /bran. Krasna dogori-bica v 4 činih „S< In^ni žarek" in pa zanimiv industrijski fim .Moderna kovačnica* naj razvedrijo m ado m staro Vstopnina pti teh predstavah samo tn dinar.
Podpiraite Jup. Matico!
paimesan 300'—, siiček (komad) 14'--.
7. Pijača: Vino staro 36—48, vino novo 28—40, pivo 15 20, žganje 80’—.
8. Sadje: Jabolka 1 14.—, II12'—, Grozdje —•—, Kostanj S- 16, Hruške I 16'—. II 14'—, Limone (komad) 3—4.
9. Špecerijsko blago: Riž 28—46, kava I 130-—. II 88’—, kava pražena I 140-—, II 104'—, sol 8'—, poper cel 80'—, poper mlet 1. 0’—. paprika 100—150, testenine 26—28, zelenjava potuSena —, kis navadni 4'—-, vinski 8*—, olje namizno 64'—bučno 64—68, Špirit 40’—, sladkor 60—58, kvas 48'—.
10. Žita: Pšenica 14'—, rž ll'—, ječmen 13'—, oves lO—11, proso 12*—, koruza 12’— ajda 12"-—, fižol navadni 14-—, fižol čršnjar 16 —, orah —, leča 14-—.
11. M 1 e v s k i i z d e 1 k i: Pšenična mokaO 20-60, 1 19--, 2 18-, 3 17-- , kaia 20-, ješprenj 20'—, otrobi 7-—, koruzna moka 13 koruzni zdrob 14— 15, pšenični zdrob 21*— ječmenova moka —, Ajdova moka 1 s4•—, 2 20-—. mak 40*—, milo 46-50.
12. Kruh: Bel 8‘—, črn 6*50, ržen —, žemlja (5 dkg) komad 1—.
13. Krma: Seno 700—750, slama 380— 400, detelja — za 100 kg).
14'. Kurivo: Drva trda 220--270, mehka 180-50D (za m’, premog 5K—88, oglje 3-—, koks 3'— (za 100 kg,, petrolej 18'-, henzin —, karbid 12 14, svt če (komad) 2‘60— 5.
15. Zelenjava in podzeinljice. Endivija komad, 5—6, motovilec kupček) ,1*—, zelj>' zgodnje (glava) 6—18, pozno 6- 18 karfi-jola (komaii) £0- 30, koleiabea (komad) 3’—_ špinača (kupček) 1'—, paradižniki 6—7, buJe jedilne (komad) 5—8, fižol v stročju 1 6—8. II. —, peteržili čopek —, zelena čopek 1 —, čebul 10-—, fes en 20—25, por (komad) 1*—, korenje vrtno 1'—, navadno l-—, zeltnjava za kuho (Šopek) 1'—, pesa rude'’a koniad) 1*—, repa zgodnja l-—, pozna 1'—, koleiaba podzemljica 3-—, krompir slonji 4.— . jovm 4 - , lileljka —, hi en 10'—, mandelni 80—, dntelni 180 — , lešnik l-iO-—, oiehi celi 20—28, luščeni i0'—_
16. K i s 1 i n e : Zt Ije kitlo —, repa kisla 6-—.
Gltvm uiednlk: Rud Ivo) Rehar.
f (‘mm 1	1 1 ■ p" O I
Naročila za
TRGOVINA
emajlove, steklene, porcelanaste In majfollčn* posode, se priporoča p. n. občinstvu. NADROBNO! 1797 10—4 NA DEBELO >
ALBERT VICEL, Maribor, Glavni trg S'
sprejema do 1. decembra 1.1.
pisarna Jos Celigi j
Maribor, Koroška cesta št. 2 1812 3-3
Pozor!
Priporočam vsem velecenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago
za Miklavževo
medenjake vseh vrst, peciva, božične sveče, bele in barvane, kakor tudi razne druge sveče po starih nizkih cenah. Zahtevajte cenike! 1612
FRAN CVILAK
Slov. Bistrica.
Singer Singer Singer Singer
Velika poftJtjatev Iz Amerike dospela. Dobi m neki podmlnlcl
Sinpr šiv. stroji Bourne & Co. J$swyctf
eodružnlee Maribor, začasno Dravska iiOcta t* Ugodni plačilni pogoji na obrok*.	•-
Ha ■■•■•••••••!
jnaaaaaaaaanaaaaaaaaaaei !!••••• •••••••
MIH
M Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov, f
i«* p
• • ■ • a ■
• ■ ■
Centrala: Ljubljana. Brzojav: Merakl Ljubljana.
Skfindišče: Novlsad* 64.
Barva za
P Emsjlni laki. Pravi fjrnež
Priznano najbolj?« In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec Gips), mastenec (Feder-weifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v Ul ..............  to	stroko	spadajoči	predmeti.	1337  .......
j j „MERAKL“-lak za pode. (,MERAKLu-linoleu^i lak \ \
• • pode. „MERAKL“-emajlnl lak. „MERAKL“-brunoHi>e' : g
• •	a	J
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
•••■aaaasasa
■ -
rr^*s«a»aiaiaaanaaaaa«a«aaaarj~
•••••• e na e •••"*! ••••••••** •
jaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaf
		
.»***
JLaslnih trt uiiajmcii.	—	f	iSKm	Marttior.sKM	iišKarna	d.	d.