&.&to VI*. itev. 56* Cell©, so&ofa 17e mafa 1924. Foštnlna platana u gotovfnl. Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozcmstvo 240.Din. Oglas! se računajo po taiifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Iztiaja vsaR icrek, čeme& fin soboto. ilrec&itiSrvo:: Strossmayerjeva ul. St. 1, prltličje. Teles. 65. ISpffävnlfttvox Strossmayerjevuu.st. 1, pritlicje. Teles. 65. Račun pri poštuem Cek. uradu St. 10.666. RADO PEČNIK : Čitatoljem — sotrudnikom! Vsak list, ki hoče igrati v javnem žlvljenju pomembnejSo vlogo, potre- buje gmotne in moraine pcdpore od zunaj. So to v prvi vrsti stalni, vestni in zanesljivi Sotrudiiiki, ki, nele da vneto Sirijo list med prebivalstvom, temveč tudi poSiljajo svoje prispevke iz vseh krajev, posebno iz onih, ki spa- dajo v špecijelno interesno območje lista. Saj gradiva je na pretek — in zanimivosti je vedno dovolj. Vsem našim čitateljem, so- trudnikom in prijateljem jav- Ijamo, da si je »Nova Doba« začrtala za v bodoče ja sen, moderen pro- gram, ki naj pripomore listu do tega, da se bo krepko razvijal in dosegel primerno žurnalistično višino, ki mti gre kot listu, ki je poklican, da po- stane vsesplošno uvaževano in ugledno, dobro informirano, podučno in zani- mivo glasilo južnega delama- riborske oblast!. Toda — kakor omenjeno — treba je sodelovanja onih številnih, ki so doslej držali roke križem. Tudi tukaj bodi naše geslo : Iz malega raste ve- liko ! Ce bo vsak po svojih močeh — pa makar samo s par vrstami — po- magal, bo naše delo olajšano in iz- vedba našega programa bližja in po- polnejša- ProsJmo pa vse one, ki se bodo gotovo številno odzvali našemu po- vabilu, da nas podpro s stvarnim, smotrenim delom in naj se kolikor mogoče izogibajo osebnosti, ki so hrana samo zakotnih listov. V krogu naše žurnalistike hočemo ustvariti list, ki bo dobrodoäel vsem našim stanovom — trgov- cem, obrtnikom, kmetu, duševnemu in manuelnemu delavcu: skratka, vsem, ki so potrebni dobrega glasila. Uva- ževali bodemo vse važne dogodke v tiaSi in svetovni politiki, domače razmere, stanovske in druStvene prilike, razne zanimivosti iz sveta itd. itd. Vpeljala se je tudi stalna telefonska poročevalska služba za naj- novejše vesti. To je v kratkem osnova nadalj- njega, novega dela »Nove dobe«. Vsi, ki vam velja naS poziv — pridobi- vajte5tevilnih naročnikov, pošiijajte nam svoje gradivo! Noben kraj naj ne manjka. Z združe- nimi močmi bo dosegla »Nova doba« svoj cilj. VpraSanje državnih na- meščencev. »Jngoslovanski Z.tojjd« prinaša pod Mtfthvom »Činovniško pitanje« velesaniiKiv in oMnahrt članek, v ko~ jetn obravnava lo pwecc vprasanje is Hocijalno - goftpodarskega vidika. Ker se vpraxanjv ne liča samo prizadetih uradniških slojcv, ampak indirektno tudi vsega našega ffo$podarskega in kuUurnega zivljenja, smo uverjeni, da usirežemo vtem našim čitateljem in vjeKi. ki m ect nage javne zadeve zq- Davidoviö pri Bcr»alju. Računi opoz:c'je. — VeSik naval občlnstva. — Povratek d*% Nsnčiči*. — Odhed kr&lja in kra&jice cdgoden. Beograd, 16. maja ob 13. uri. Lju- ba Davidovic se je dunes zjutraj takoj po 9. uri scjslal z voditelji opozicijonal- rtcga bloka, ker mu j'.s včeraj kralj v avdijenci izrazil čeljo, da naj mu do danes predloži natančno razporedbo glasov med narodno koalicijo in opo- zicijonalnim blokom. Na današnjera sc-stanku voditeljcv opozieijonalnefia bloka se je razmotri- val račun raziner.ja in se je naglašala potrcba, da na. prvi prihodnji seji Na- rodne skupščino prodre blök z vccino glasov pri plasovanju o dnevnem re- dn in o verifika-'iji inandalov. Po ra~ c-Miiu epozicijonalnega bloka znaša ra/.mcrjo plasov mod koalicijo in b\n- koni 127 proti ISO. Po torn po.svclu\anju je odael Lju- ba T'avidovic ob 1J. uri dop. na dvor, kjer je bil takoj sprojet od kralja v av- clijenci. Avdijonrvi sedaj še vedno traja. Prod dvorom se ju zbralo veliko število novinarjev in ostalega beograj- skega občinstva, ki nestrpno pričakuje rezultat avdijence. Beogradt 10. maja ob 14. uri. Ljuhn Davidovic ;e zapustil dvor ob 12.30. VeUJicmsJca mnozica občinsiva tu unvinarjev get je iahoj obkoliUi. No- vinarji ao (ja z vpro.kinji naravnosl vbleguli. Üavklovio fr samo nakratko izjavljul: »Nhnam, «/mow, nimam še nicesarf* Vutikn mnozica se je tudi zbräla pred poitopjem imnistrskega predsed- ,?'<>ü m že vse dopolo.ne čaka, kdo dobi mandat L« soslavo poslovne vlade. — Spiomo prevladuje prepričanje, da dobi mandat za sesinvo Ljuba Davi- dovic. Beograd, 16. maja. Zunanji mini- ster dr. Ninjič se je vrnil danes dop. ob 9.20 z zagrebškim vlakom v Beo- grad. Dopolriiiü je bil üprejct od kralja v avdijt'Rci, v kateri mu je poročal o rezultatu sostank a •/. dr. Benešem na Eledu. lätocasno je bil sprejet na dvo- ru poslanik Palugdžič. Beograd, 16. maja. Pom. zunanje- ga ministra Panta Gavrilovič je izjavil beogr. dopisnika >-Slov. Naroda«, da je po.set kralja in kraljicc v Parizu od- goden za toliko časa, dokler se ne reši sedan ja kriza \lade. Dr. Betses v Riniu« Hirn, 10. maja. Vccraj ob 18.55 je prispel dr. Bones v Hirn. Na kolodvoru so ga pozdravili: v imenu Mussolinija nač. Paolucci ii\ Decalboli, češkoslova- ški poslaiiik Kybal, jugöslovanski po- slanik Antonijevic in rumunski posla- nik Vlahovary. Odhod naših tehnikov iz Trsta. Trst, Id. maja Z brzovlakom ob 10.50 so odpolovali slovenski tehniki, 25 po številu, s svojimi profesorji na- zaj v Ljubljano. Ogledali so si bili raz- lične tehnične naprave in tvornice. Na kolodvoru sta jih pozdravila jugo- slovanski konzul Steianovic in pod- kouzul Smiljanio. Na kolodvoru se je zbralo vdiko žtevilo ljudi, člani feri- jalnega akademj^kega drustva »Bal- kan < in tfžaske da me, ki so poslavlja- joče se tehnike ob.?ule s evetlicami. Vafnostna oblast je ukrenila vse potrobno, da se mir ni kalil in da ni prišlo do nobenih incidentov. Značilno je tudi, da ni bilo videti na kolodvoru nobunega straznika, kar je napravilo na navzo^e najboljši utis. Nova žeieznica Ti*sf — Trbiž. Trat. .1G. maja. V kratkem se prič- no graditi železniška proga Trst—Tr- biž. Ta železnica bo vtlikega politično- gospodarskega pomena, ker bo šlo po- tem vso blago na sever po tej novi Progi. nimajo, oho üanek v naslednjem pri- obcinw. Teže povojnih razmer ni menda noben stan obciuil in nohen je še ved- no ne obeuti v toliki meri, kakor bas uradniški. Medtom ko je bil pred vojno uradnik v splosneni .seeijalno ugledna in dobro aituirana osebnost z dobrirni izgledi za bodot'nost, je sedaj povsod, a posobno v nasi drža\i. socijalno po- tisnjon in zelo slabo situiran, z nika- kimi izgledi za bodočnost. Go bi botoli to trditev podkrepiti z dokazi, bi se nam takoj reklo, da je to odveč, kor JH danes položaj našega uradnižtva splosno znan in splošno pomilovan, kakor je tudi xnano, da iiradništvo od danačnje družbe in da- naänje driavne upra\o nima drugega, nego samo pomilovan je-. Vse4 kar sö je dosedaj navidezno ukrenilo za izbolj- šanje njegovega matorijalnega stahja, je storjtmo v riaglici, brez volje, ker se pred frnpantno bedo tega stanu pač nl moglo druga^e. I2pleda: da ee ga je sobieno hotelo samo vidržati na no- gah, samo da dela daljo. ker bmz nje- ga upravhi stroj sploh De bi funkeijo- niral. Ni nartnin teli Kcsed, da če«a do- dajo tej tužni sljki, ki nant jo vsak dan pred oerni kot glasna, eklatantna ob- tožba vsoh onih, ki jo fie vedno ravno- dušno Kledajo, nego nam je do tega, da povdarimo. kako se lo danasnjö obup- no stanje uradništva ztc&h v nažih so- cijalno-gosjjodurskih prilikah. Ne ttretiravaino, ako trdimo, da jo v naši državi okrog 175 do 200 tisoč uradnikov. Ako rar.iinamö, da ima vsak uradnik povpret-no obitelj treh do ötirih članov, lahko rečemo, da živi od danatnjih urudniskih plaö blizu milijon ljudi, ali 1^- dd vsega prebi- valstva J^o dauainjih uradniških pla- čah odpade na vsukegi cläna uradni- skö obitolji kveejemu 20, odnofeno 15 dinarjev dnevno. CuriŠka borza v petek 16. maja. Zagreb: 6995. To računarno povprečno, medtem ko najdemo v praksi laklično slučaje, kjor odpade na v.sakega člana uradni- ške rod bine tudi samo po 10, kveejemu pa po 23 dinarjev. Ako primerjamo io plačo s pred- vojno, priliajaino do porazno ugotovit- ve, da sta odpadali takrat na vsakega clana uradniüke rodbino najmanj dve kroni, najvec pa pet krön, kar bi zna- šalo danes ekviparirano najmanj 35, riajve"; pa 80 dwiarjev. Samoobsebiumevno je, da po tej prinierjavi izpadejo uradniki iznad osmega ali sedinega predvojnega urad- niskoga razreda, kajti če bi tudi te upoštovali, bi })ila razlika tupatam raz- liieroma žo poraznojsst. Cisti ra kni gornje razlike in gor- njüi ^,tevilk ka/.e, da je po današnjih1 plačah okrog milijon du« v državi pri- krajrianih dnevno rm lo do 50 dinar- jev. Ako vzamerno od teb šlevilk sred- n,jo mero L!3 dinarjov, izhaja iz tega, da prejema danes celokupno uradni- štvo z upokojenci vred. dnevno okrog 30 milijonov dinarjev prcmalo. To to- rej pomeni, da znašaio danasnjo place uradnikov in upokojencev skupno ko- maj polovko njihovih predvojnih za- htevkov, to je, da morajo živeti s polo- vico one place, ki so jo pred vojno pre- jemali. To jö tako jasno in nesporno, da bi bilo odveč zaiti v podrobnosti ali v poedii'e primere, ker bi vsaka takšna podrobnost ali primera potrdila isto. Vrfak drza\'iii uradnik bo takoj potrdil in dokazal, da prejema danes polovico od onegu, kar je pred vojno prejemal. V splošnem se lahko vzame, da nima oni, ki je imel pred vojno n. pr. 200 krön niesecno (torej po današnjem 3200 Üin\ daues v nebenem slučaju vec nego 1500 dinaijev meseene place. A sedaj, ko je to ugotovljeno, pri- hajanio na ono, kar smo že vnaprej povedali, to je, da mora uradništvo vsled takega stanja stvari dnevno manj potrošiti vse ono, kar prejema v manj- ši meii, kar daje letno ha stotinö mili- jonov dinarjev. Ves ta denär je za gospodarstvö izgubljen, ker bi ga uradništvo več ali manj stalno tročilo; pa tudi čo bi ga deloma vlagalo kot prihranek, bi bil zopot koristen goppodarstvu saraemu. To je direktna Skoda gospodarstva, a indirektna, in ni«?. manj težka škodA nastaja istočasno s tern, da uradništvo v danasnjih svojih okonomskih neprl- likah v izvrševanju svojih funkcij na- ravno no more biti take razpoloženo, vedro in neodvipno, in f.udi ne tako ugledno, kakor hi wvrulo biti: — vse to skupaj pa vodi do znnemarjenja,- pftsivnosti in celo do korupcije. Nazi gospodarski kropi so se že ob raznibr prilo/nostih priloÄili radi nekaterih' abnormalnih, uprav nt-znosnih raz- mer, ki v glavnera iavirajo baš iz tega bcdiicga stanja. Islotako ni potreba navajati, käj vso i/ tega loKično slöcU in kakšno ško- do utrpeva vsled tega naš socijalni ift gospodarski razvoj. Omeniti hočemo samo eno dojstvo, ki bo deduktivnu uverilo všakogar o te^'avnosti družab- no-gospodarskega problt-ma, ki tiči t tej krivici. Pred vojno šo naša pod jot ja za književne izdajo in književne časopise kra.sno uspevala. Uradništvo je dajalo najvecji konting^nl nafrociiikov. — Da- nes s« ne more niti eden naš književni list obdržati niti leto dni; če »e pa ob- drži eden, morajo drugi propaati. Tudt v lern pögledu bi lahko navedli koö- Stran 2. »NOVA DOBÄ« Štev. 5si. Pravo .SCHICHTOUD1 r::„ jeleh8 je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom „Schicht41 inznamko „Jelen"! Scliichf kretne slumje. Povscm jasno je, da si danes uradnik no more odtrgati od svoje place 300 do 400 dinarjev za list; ako pa to stori, ab.solutno ne more podpirati nobenejra dmgega lista Ka- kor je s knjižovnimi easopisi, tako jc več ali manj z vsomi ojiirni kullurnimi in gospodar.skimi proizvodi, ki so na- šli v uracinislvu. svoje htalne in sigur- ne odjcmalce. Očituo jc iorej, da trpita vslei danasnjega bednega stanja nasih drž. uradnikov mnogo, mnogo i gospo- darstvo i književncst, in da je v tern slabeni stanju iskati dobr.šen del vzro- kov naše splosno ekonomske krize. V razmisljanje! Političnc vesti. ZA POSLOVNO VLADO. V cetr- tek popoldne je l)il po sprejemu posla- nika Ralugdžica sprojet na dvoru Lju- ba Davidovie. Kralj vzlraja na stali- šcii, da se .seslavi posiovna vlada. S to sestavo bo najbrž poverjen preds. Nar. skupščine Ljuba Jovanovic. Kralj je zahteval od Davnlovica, da poda do petka tocen seznam poslaneev, ki bi bili pripravljeni podpirati novo vla- ldo, in porocilo o moznosti kombinacij. Mandat za -se.stavo poslovne vlade bi mogel dobiti Davidovič le, ee bi dal jamstva za rnoznosl aktivnega skup- ščmskega dela brez P.adicevcev. NOVE KOMMNACIJE. — BA- LT"01>ŽIČ. V sredo zvočer je prispel v Beoprad nas berlinski poslanik gosp. Živojin Balugd/Jr. Njo.gov prihod je v zvezi z rositvijo krizo. Opozicija upa, da bo Ralugdžte jiovcrjen s sestavo \lado, ki V»i na,j po koneanih nujnih poslih sele joseni izvo.dla volitve. Ba- lugdžie pa je izjavil, da smatra vsako izvenparlarhentarno ročitev krize, za opasno. To svoje nazirunje bo zastopal tudi na dvoru. 0 RAZPUSTU MADŽARSKE STUANKK V JUGOSLAVIJI je podal mndzarski zun. minister Daruvary v nar. skupščini izjavo, da se Madžar- ska ne inara vmo&avati v notranje za- dove Jugoslavs. Zadeva pa je medna- rodnoga ]ioraena in ni stvar baš Mad- žnr^ke, da jo prcdloži mednarodnemu forn. NOVA VECJNA V FRANCIJI. Fo franr.oskih poročilih bo sestavljcna v Franciji vlada c-iste ¦ levice, ki jo pa odvisna od zadržanja socijalistov, ki stavljajo radikalcein tečke zahteve, n. pr. veo važnih porlifcljev, takojšnjo iz- praznitev ,Poruhrja in spremembo budželn., se^tavljenega od stare vlade. Vsa ta vprašanja bo rešil v kratkem kon^res socijalistirnih strank. Radi- kalci in socijalisti zahtciajo, da odsto- p: predsednik ropublike Millerand, češ da m je pri zadnjih volitvah prevec eksponir'al za nadjcnalni blok. Nada- Troj. I. K. Sum; in: drtlca 0 nošrm muzihalnBm roz- voju s posebnim ozirom na in- Strumentalno (reproduhtiuno) umetnost V teku toga šoifketri leta se je pri- glasilo na celjski Giasbeni Matici do- X»j novih gojenccv za gosli in glaso- vir. — Za orkt'slralno instrumente (razun gosli\ n. pr. za viiolo, čelo, bas, klaririct, fiavto, tror;»i'(jto, pozavno, rog i. dv. ni cutiti takega zanimanja kot ravno za jrosli in glasovir. Malo- kdo pomisli, da so oMa^l in|trumenti rnvno tako vaz'ni in potri>Ciii na glas- benem polju kakor go.sli ali glasovir. Pa, še poirebm'jsi, kcr dobrega orke- fctcn'skega goslača rajdes prej, kot pa dobrega klarim.-tista, trobontača, har- fist'i, sUiviisia ali celo timpanista. To so ravno mšrnuuonti, ki igrajo poleg lokovih inStrumentov v orkestru ^nako razno vlogo. - - Zato piiporočamo naši lje zahtcvajo tudi. d:x se na vsa držav- na mesta postavijo zanesljivi možje. \ NOVA FJIAXCOSKA VLABA, ki 5 jo bo sostavila lovica, je zagotovljena. j .Socijalisti so se /avezali, da jo bodo I sicer podpirali, to da ne vstopijo ofici- j jelno v vlado. Vprar.anje morobitnega j predsednik 20. tiri: »Nioba*. A abon. — Miadin.i izpod 16 let I vstop prepovedan. | V čelrtek, 21 maja ob 20. uri: »PRI I TREH MLADEKKAH«. Izven. I Operetta »Pri treh mladenkah* (Dreiinäderihaus) se pridno študira in se že visijo orKeslralne skušnje. Ako se ukine prcpoved i.uianja vsled epi- deinije, so vrai preniijeri'. operete v č«- trtek, due 22. maja. Vstopnice se že lahko od danes iia.prej rezervirajo v trgovini Gorioar in i.eskovšek na Kra- lja Pelra ccsti. II. Gostovanje qdr.. Lnbcjeve, subrete Narodnega glodnlisc'a v Mariboru, v opereti ?Pri tirh mladcnkah«. Uprava se je potrudila, da to opereto kot zad- njo v se/.oni kar najlopšt nprizori. — Zato je povabila P'de. Lijbojovo, da go- Htujo v glanii vlojji -Hannerl«. Gdč. Lubcjeva je dosegla zadnje case naj- lopše uspelio v oper»ti. Publika in kri- tika sta vzhičeni na'l njenim petjera in temperaiacntno igro. Celjskc novice. CKNJ. DOPISNIKI IN S0TRUD- NIKI se prnsijo, da poHjejo oz. prine- sejo svoja poročila, dopisc ild. ob dneh, kn izhdja »Nova Doha« (pondeljek, srerta, pelek) NAJKASNEJE DO 9. URE WPOLDXE v vndmMvo, ker se nM V CFLJU! Da do- stojno sj'rejmfmo bratsko društvo Glasl-.eno Matico v Mariboru, ki pri- haja prvio k nam, vnbi Celjsko pevsko dcvištvo vsa društva in korporacije k ¦hiptrnmiivneniu Fcs'anlcu, ki ko vrši v Idrck, dnp, 20. im. ob 20, uri v mali dvo- rani jXarodnopa doma v Gelju. Poka- i.mw nasim dragim gostom v soboto, dne 2A: tni. s ton, da jih polnoštevilni pri'-jikanio pri poj)oldrinskem vlaku, ki pripelje v Gelje ob 15.47, da znamo cenili njih trnd za po^zdigo in napre- dek kulture in umetnosti našega na- roda. PREVOZ ŠKTiLATIČNIH BOl- NIKOV. — K tej točki smo do- bili od avtorativno. kompetent- ne strani sledere pojfisnilo: V okraj- nem glavarstvn (jcIjp so v lanski in le- tošnji opidemiji škrlatice ni prevaževal pn /cleznici uracino nobedeh slucaj škrlatice v bolnišnico. Glavarstvo se je v to poshiževalo vedno privatnih vo- zov, ki so so razkmevali. še bolj pa ve- like.^fi sanitetnejra avta zdravstvenega odseka v Ljubljani. Tako n. pr. se je prerftoeno poletje prepeljalo iz Bra- slovč 25 sluo.ajev, letos februarja pa iz Dobrne 4;i slučajev v reljsko bolnico s sauitelnim avtorn, itd. Železnice se je posluzilo, kolikor nam je znano, v isti namen lo slovenjgraško okrajno gla- glasbolji.bai mladini, da se naj ne loti I saino goslanja aii pa igri- na glasovir- ju, marvuč Jiaj pof-cžf p(» kakem piha- lu. — Med pilala spadajo vsa lesena pibala n. pr. flavta, oboa, angieski rog, fagot in klarmet. Modena pihala, ali bolj« trobila so pa. roir. trobenta, po- zavna, tub;;, ild. Knako važna so v or- kestru poleA barfo tudi vsa tolkala, n. pr voliki in mali boben, timpani in ce- la vrsta starejsih in modernejših tol- kal. («lasbejia Matica jc- vpeljala pouk vecino zgoraj imcuo^anüi instrumen- tov poleg gosli in klavirja; zato opo- zarjanio, da fe zamore na željo pouče- vati ta ali oui iiišlrumcnt, izvzemši angloski rog, oboo, fapot in harfo. Jomljiiuo si za vzgled Čehe in dru- ge, ki polagMJo criako vrednost in važ- no-st. vsiun ni^truinentom ne samo vi- jolini in klavirju. — Sictr je resnica, da se po celeni svf.TU ni' skoraj vseh gliisbonih Solaii prigla>a vs'ako leto ve- čina gojencev za go.sli in klavir, in to zlasti na Českem. Zaio jc ravnateljstvo j pr.'iskega konscrvaiorija ze pred leti odredilo, da se sine v.^ako leto sprejeti (z izpitom sevedfi) na konservatorij le doloceno stevilo gojenrev za gosli, in so že mod temi vštoti takozv. »pogojni gojenri«, ki obipkujejo lo par let yi- johnski kurz. in c:f se mod tem dokaže, da so i?laKheno riad;:rjcni. avendarni- so pokazali 'stega uspeha kot oni, ki so inseli dane že vse prcdpogoje (kakor n. pr. prin'prno ustvarjeno roko — razpetje --- in f-plosno razpoloženje za goslanje^, teda.j se inorajo ti gojenci loiiti kakega diugega instrumenta — po vecini trobila all pa pihala. Ne smemo pa pozahiti, da so med onimi takozvaivmi vpocojnimi (roienei« costq nahajajo taki, ki imajo absoluten sluh. - Tak goienec posfrne potem izvrsten piha<\ medtem \o hi ko' vijolini.st sred- nje vr.ste nikoli no dosegel pravega usiwha. Siij iitiaino celo vrsto odličnih p'a.^hcn'kov v glaubeni zgodovini In med nj'ini prav .slavno mo/e, ki so se bili prei v tckn svojili študij na kon- sr,rv,'itoriiu posvotili knkemu trobilu, kakor slavni dirigent Oino Marinuzzi (ro.cf) in Tosoanim (Celo in rog). Potrebu pihal in trobil se kaže varstvo na ukrep dotičnih distriktnih zdravnikov i/. Velenja in Šoštanja, si- cer pa z vso providnosljo. &krlatični bolniki so dol;ili poseben oddelek; voz, ki se je rabil, so v Oeljn izvrslili tor po.slali v Zalog, da si' tarn desinficira in ostano 3 tedne nciiporabljen. Želeti bi bilo, da so vsako ravnanje, ki vzbu- ja v publiki sum, da se ni ravnalo pra- vilno, uaznani r.aravnost okrajnim glavarstvoni, ki se bodo gotovo rade- volje vsak čas z vso vnemo pobrigala, da se z:idf!va nrodi. RAZDEUTEV P0DR0ÖJA 0- KROZNin URADOV ZA ZAVARO- VAXJE DELAVCEV. Uprava osred- njega urada za Ziivarovanje dolavcev jo mi svoji zadnji seji sklenila razdeliti podroojo okrožncga urada za zavaro- vanje delavcev na dva okrožna urada: enega s scdežem v Ljubljana, drugega s sedezom v Mariboru ali Celju. Tema uradoma bi pripadalo področje dose- danj'j Slovenijo in Prekmurja, ki bi se v glavnem ravnalo po razdelitvi v ohlasti Ljubljanski okrožni urad iz- kazuj? za mesoc julij 1. 1. 70.072 cla- nov. TELEFON V DOBRNI IN AV- TOMulillSKE ZYEZE V SAVINJ- SKl VtOhiNI. Na prod log ljublanske poštne «lirekc.ije in vt-led intervencije JDS je rninistrstvo za posto in brzojav odredilo, da se « prihednjim mesecom uvedo v Pobrni telel'on. Po zadnjih po- ročilih bo tudi vprasanjc- avtomobil- skih zvez v Savinjski dolini v dogled- noin času ugodno roseno. IZ DRŽAVNE SLIJŽBE. Inže- njerja Oskar Juran in Viktor Piletič (ki je bil doslej dodcljen hidrotehnič- npmu oddelku v Cclju) sta dodcljena okrajnomu hidrotehnicnemu oddelku v Gelju za, okrajo Cieljo, Kon j ice, Gor- nji grad in šmarje-Rogatec-Kozje. SMRTNA KOSA. V cetr,tek» dn© 15 tm. zv. je urnrla v visoki starosti 88 let mati ge. Tomabek, \dove pred krat- kim umrloga davč. liadupr. v p., g. To- maska. Težko pri>:adeti gospej naSe globoko sczalje! MESTO VENCA NA GROB P0K. NOT AIM A LOVRO It ASA je daroval g. dr. .Josip Sornei». odvetnik v Celju, za Uijaško kuhinjo 15'.) TJin. DIJAŠKI KVHINJI V CEUU so darovali namesto \enca na grob umrlega g. Lovro Basa.. notarja v Ce- lju, g. Ru'l. Kramer, notar v Dol. Len- davi 5<"K) Din in g. Franc Presečnik, notar na Vranskem 100 Din. Narnosto venca umrli ge. fTruschka, ravnatelje- vi soprogi v Storyh. je poslala ga. Fa- ni dr. Eorgmannova, veleposeatnica r Žal.tu. 200 Din. RADI VLACUCARSTVA in suma tajne ^rostitucije sta bili aretirani dvo ti(.%i. Oddali so ju v zapore tuk. okraj- nega sodisča, kjer scdai premišljujeta o neprijazni usodi >izvoljenih« Evinih hfera. IATVINA. Ivan Valek, delavec iz Pregrada, je ukradel pred trgovino Hakusch g. Josipu Kovafu kolo in s« ž njim mirno odpeljal proti Zavodni, kjer mu je pa roka pravice ustavila nadalnJQ »obratovanjp«. Oddan je bil v zapor.? tuk. okrožnega sodišca.. NAPUAVA RE7ERVNEGA OB- CEPA PRI MESTNEM VODOVOBU. (RnzgUiA ) »estni obcinski svet je v vsepovflod in tembolj pri nas Sloven- cih, ki srno do danes gojili in gojimo po vecini zlxirovo petje, kjer se začenja in noha vsa naiüi it-prcduktivna glas- bena kultnra, izvzomši obe operni gle- dali.šči, t. j. v Ljubljaui in Mariboru. Gledališoa tvorijo poplavje zase, ker nam v njih ne gre za gojitey inštru- mentalrte glaslx; kot take s pornočjo doniaeih moči, marveč \ sploencm za opero, ki jo drama, komedija, Jidruze- nje pevsko umetnosii z igro, slikarijo in glasbo, da z vsomi tami poti-ebnimi in nepotrebnimi r-fekti predstavi in sli- ka razna razpolozenja oseb in dogod- ljaJL»v. — Co vzamnno on! del aparata iz gledalisra, ki se irnonuje orkester \w. pr. v Ljubljani), je koniaj polovica doma^ih, vse clvugo je jypasojeno. — Ennko je v Mnrthoru vsoj pred kratko dobo bilo. — In sortaj pridemo k ljub- ljanskomu orkostraJnemu dmštvu. Tu vidinio, da ono z.al ni imelo. in nima, onega obstanka, kakrsnoga bi mu bilo treba tax procvit in napredek. Morrta je premalo zan[mania za to velevažno muzikalno inStitucijo? - Bržkone bo Štev. 56. »NOVA DOBA« Stran 8. svojih rodnih javnih sojah due 4. ju- lija pr. 1., odn. 12. septembra pr. leta sklenil napraviti za oni del vodovoda, kjer obieajno pokajo eevi, rezervni od- cep, d;.1, 1)0 cmogooil redno preskrbo mesta z vodo tudi tedaj.. če bi se na omenjenom mestu pojavila katerakoli napaka. Vsled montiranja rezervnega odcepa na glavno vodovodno cev bo meshii vodovod od srcde, f. j. 21. tm. oh 11. nri dop. do ,: naredbo dovolil. Pol)irati se smejo na- slednjo eksekucijske pristojbine: za opomin od vsakoga dinarja i)o 1 paro; za rubož od vsakoga dinarja po 1 pa- ro in za prodajo od vsakega dinarja po pol pare. To pristojbino so nanasajo na vse dajatve lastnega in prenosenega področja občine in se v oboh primorih tako! — Res jo, da so pri nas poscm intenzivneje goji, in da se goji, je prav. Saj jo peseni ona cuclovitst vez, ki spaja vsG duse istega in poroduega naroda v ono oeloto. — Toda ne snicmo pozabiti, da bomo kot kulturou narod potrobo- vali .so voc na polju reproduktivne glashonn umetnosti, Co so bomo holeli kulturno udejstvovati in meriti s tern in onim veejini narodom, ki ima za seboj svojo veliko zgodovino, tradicijo in kulturO: ki pa sto])a dalje, viajo in vi«j<3.__Nase stremljenje bodi vedno po visjih ciljih in to tudi v glasboni umetnosti, v kateri smo so zacetniki. Naš narod nima negative za glas- bo. Evodokaz: Ma dežcli se zberejo va- ški fantjo, ki se niso nikjer učili not in glasbeno toorije, in slišnl ^oš, da pojo v razdeljenib glaeovih d'vo, tro in tudi cetvoroglasno. — Ali ne kaže to dej- stvo, da jo tu dan velik predpogoj mož- nosti za muzikalon razvoj v polni me- ri? Ali ni io že prvi dokaz smisla liar- monijo? — lz izku.šnje vem, da se to zlepa ne zgodi niti pri narodih, ki ve- ljajo za glasbeno dozorele in merodaj- stokajo v mestno blagajno. Zato pa ob- čina no smo zablevati od države nobe- noga povračila stroškov za iztirjanje v prenesenem področju. JZDAJANJE IN PR0ŠNJE ZA DOSTAVJIEV V0JAŠKIH ODLIKO- YANJ. Vse osebe, oficirji, podoiicirji, uradniki vojske ali vojaki, ki so bili od 1. januarja 1910. 1. do clanes odlikova- ni s kakoršnhnsibodi vojaškim odliko- vanjem 'albansko spomenico, medal jo, spornonico za vojno, osvobojenje in ujedinjonje, z zlato ali s srebrno me- daljo za hrabrost ali redom itd.), a istoga niso i.z kakšnega razloga prejeli, v največjih .slučajih radi neznanega bivališea, se imajo na osnovi Nared- jenja Gospodina Ministra Vojske i Ivl ornarice, DjoJieralšlabno oddoljenje, Br. 11.200 od dne 22. marca 1924. 1., SI. vojni list St. 17 od 4. aprila t. 1. — osebno ali pismeno obrniti do najbliž- jo^a vojnega okruga s tozadevno proš- njo (ki jo kolkovanja prosta), v katori morajo biti navedeni sledeči podatki: Ime in priimek, ein in poklic, rojstno leto, doinovinsko-pristojna občina in glavarstvo, vrsta odlikovanja (odliko- van z ukazojii stev.) in datum, v kale- rem činu in poklieu cdlikovan, konc- no- je-li bil z istim odlikovanjem po- preje odlikovan?, in sedan jo bivališče. üsobo, katcre so izgubilo odlikovanje, nadalje spomen«^, rede, ali so se isti pokvarili, nalmvijo si lahko iste pri xOfirirski Zadrugi v Beogradu« nepo- srodno z osolmo ali pismeno prošnjo, kateri se morajo priloziti dokazi, ozi- ronid uverenje in event, pokvarjeni predmeti." Prosnjam za odlikovanje, ki niso \zvecno takse proste, jo priloziti pj'edpisano taksno vsoto v gotovini. — Komanda Coljskog vojnog okruga, Br. 13.490 z dne 14. maja 1924.1. PRIJAVE ZASTOPSTEV INO- ZEMSKlll TVRUK TRGOVSKI IN OBUTNIÜKI ZBORNWI V LJUB- LJAM. Ker je iz uradnih podatkov o gibunju trgovine, obrti in industrije, ki jih prejema trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od pristojnih mest, malokje razvidno kakšno ino^ zemsko zastopstvo in iz katere države iiuajo zastopstvo posamezno tvrdko njonega zbomicnega okj-aja, uljudno vabi vse one tvrdke, agenture in komi- sijske trftovine, ki iinajo kako zastop- stvo \z inozeinstva, dtt ji ga blagovolijo prijaviti v teku 8 dni. Te prijave po- tiobuje zbornica v .svrlio spopolnitve njeno evidence in da bo niogla intorc- sentoin, ki bi so zanimali za taka za- stopstva, naznaniti njih naslove. Zbor- nica tudi prosi v inieresu zastopnikov samih, da so ji liazmunjo odslej sproti vsaki'hiie sprememJje zastoiistev ino- zetriskih tvrdk. ODDAJA SUBYENCUISK1U MER- JASCEV V LEW 1924. (Razglas.) Oblastna uprava v Mariboru namera- va to leto, v kolikor bodo dovoljevala v ta nainon razpoložljiva srodstva, iz državnega proracuna podpirati pre^- skrbo dobrili plemonskih merjascev v mariborski oblasti. Merjaščki so bodo oddajali v staro^ti približno 3—5 mc- secev zanesljivim svinjerejcem v kraje, kjer je osvczenj« krvi neobhodno po- trobno. Nabavili se hodo v domaeih vzrojevališeib. Država bo piispovala k nakupu približno polovico nakupne cone, t. j. do znoska 5(H) JJin za komad, no, n. pr. pri Italijanih. Pri teh volja v prvi vrsti solo (vodilna molodija) brez J'undamenta, skratka petje v uni- sonih broz barmonijo; to jo pri njih ti])ieno. — Sevoda mislim tu priprosto ljudslvo in priprosto petje, kor to je cisto merilo za primerjavo obojoga. — Zatorej no zanomarjamc svojih darov in talontov, tomvoe lotimo se dola, ako so nain žo pogoji in prilike dano. •— Gojimo torej vokalno in v isti meri tu- di instrunientalno glasbo vsak na svo- jeni polju. Temeljni kamen je bil pri nas Coljanih položen za instruuiental- ni razvoj prod nokaj tcdni s toin, da se je na Glasbeni Malici v ("elju nstanovil godalni orkc-yter, ki ima namen gojiti res no inatrumentalno glasbo. Le vzlrajnosci, po/rlvovalnosti in dobre voljo jo treba in slvar so bo lali- ko lopo razvijala in dobila svoj reden tek. Upajmo, da se odzovo tudi marljiv in voljan naraščaj za pihala in trobi'la, in potem sraemo prieakovati v teku 6 do 7 let svoj Jaslni sinsojiicni orkesler. kaj1 jo odvisno od razvojaz'ivali. Oslali del kupnino in movebitno strosko (za- boj, provoz, živinozdravniški pregled) plača naročnik inkoj pri prevzemu ži- vali, odnosno zelozniei potom povzet- ja. Prošnje jo vlagati potom pristojne obeino, kmoiijske podružnice ali okraj- nega zastopa. Priloziti je pravilno pod- pisano zavezno ])ismo. Dotični urad potrdi n'-x zaveznem pismu: 1. da je mcrjasec v dotičnom okraju potreben; 2. da jo prosilec zanosljiv svinjerejec in 3. da provzame vso odgovornost za prevzetje in plaeilo živali. Prosilec so mora zavezati, da bode vodil spuščalni zapisnik, ki ga dobi ob prejemu mer- jasea. Pripušeati ima merjasca do iz- polnjenega drugoga leta proti zmerni odškodnini tudi na t\ijo živali. Ravnati so mora po navodilih, ki jih bo dobil od drzavnib ttrokovi:jme- T'o preteku te jamstvene do- bo pride inorjasoc v neomojeno last prašiPerejca. — 1'riporninja so, da sw bo vsled piclo odmerjenih sredstev za- mofflo ozii'ali lo na najnujnejše sluea- jo. Rok za prijavo traja do 10. junija t. 1. in se na pozneje prispele prošnje no bo moglo ozirati. 1'iljave je poslati na naslov: Veliki zupan, oddelek za kmolijstvo v Mariboru; istotam je na- roeiti polrebna zavozna pisma. — Ve- liki htpnn marihorfske ohianli. — V Moriboru, dne 13. majti 1924. Gbdrži zdravo te!o za usta, zobe. grio -- Odo! rabi! //-A j //. / Iz sodne dvorano. SEJAISKA »STR0K0VNJAKA«. 43-lotni koear Stefan Mršljak in 30- jotni pokovski ]jomoenik Fr. Švoc, oba iz Probuko\ja na Hrvatskem sta se dogovorila, da se bodeta dne 17. apri- lii na sejinu v Konjicah *slučajno« na- «la. lVrsljak jo nrka.i dni poproj na- siopal v Sloven«ji kot obubožan pogo- reloc in j(? prispel na sojm naravnost iz Mavibora. Ker jima na Ilrvatskom niso hotoli »postreei« s srajcaini, sta slopila v trgovino gospe Lize Šerak. -^o poprej pa jo earn izmed njiju za- hteval v isti trgovini svilene robce, a inn jih radi siroinaenega vtisa niso ho- toli dati. V trgovini navzoči so postali toroj pozorni — in gloj! Dobrima Jtr- vatoma sta naenkrat zacela rasti tro- bušeka, Ko pa so doboluha hoteli ohla- diti in odpreti suknjič, se je pokazatlo izpod njih pot sraje. Prod eolj. okrož- nim sodiseoin sta so zagovarjala z ne- ka/novanostjo, a tozadevno informaci- je so dale povsem drugačon reznltat. Odslužiti bodota morn la štirimoseeni pooslreni *rok« v tukajsnjih zaporlh. Vr GBR AM BO UClTEIJSrVA. 21- lotiiri posestnikova hoi Terezija Sovinc iz Pristavo v rogaškom okraju jo vdrla mod poukom v žolsko sobo in obsipala solskega vodjo s surovimi psovkami. Obsojona je bila na 100 Din globe. — 23-lotni^ posestnlkov sin Alojz Lapor- nik iz St.. Lonarta nad Laškim pa jo dno 20. doeombra ra. 1. v razredu de- jansko napadol ueiteljico in jo mod drugim so slodoOo nahrulil: »Porka madona! Ti si dokJa in nič drujfoga!« In vso samo zato. kor jo radi pomanj- kanja rednega pouka zaostale učence še po obveznem poutu poučevala. La- pornik si bo oliladil jezik v 10-dnev- noin poostrenem zaporu. TATV1NA V RAKVSCHEVI TR- G0V1NI. Cflj. okroz. sodišču so se predstavili v soboto, dno 3. tm. 19-letni J. Hribersok, 18-lotni Josip Velunšek in 20-lotui Mat. Vukovnik, uslužbenci tvrdko Rakusch v Celju. Od 1. 1921. naprej je Hribersek sam, deloma pa sporazumno z ostalimji dvema obto- žencema kradel v skladišču tvrdke Rakuseh zcloznino, ki so jo potom spravljali na varno, blago razprodali, donar si pa dolili. IJriberšek je bil ob- sojon na 4 nicsece, Veiunšek na 2 mo- seca in Vukovnik na 1^ dni poostrono- ga zap or a. RADI rONEVKRBE se je moral zagovarjati 30-letni mesar Ig. Fran- kovič iz Rroga, ki jo bil uslužbon pri rnosarju Gorenjaku iz Celja. 7. aprila ga je postal gospodar s 38 kg klobas v Savinjsko dolino, d«i jili razpeča. — Frankovie pa je izkupicek zapravljal, dokler ga niso v Braslovcali prijeli. Sedaj ho imol eas tri todne razmišlje- vati o problemn tujih klobas. STAR GREH. Spomladi 1. 1919. jo bil obdolion mosarski pomočnik I. ü. na Bregu pri Celju, da je ukradel nokje obleko, zlatnino in dve zlati url. Ukradono blago je »shranil« pri svoji teti na Bregu. Ilesnicnost ovadbe se jo tekom preiskave izkazala, toda obdol- zonoe jo jo medtem popihal čoz mejo. Koneno so ga izsledili v Linzu. Pred eclj. okrožnim sodisčcm se je zagovar- jal, da je kupil zlatninc od nekega Bo- sanca, usnjati jopič pa od »neznanega vojaka«. Kor mu pa gospodje tega ni- kakor niso hotoli verjeli. je dobil štiri mesoee poostrone pokore. NEP(*WLJŠU1VA TATICA. 20- letna dokla Angela Ugovšnik, dekla v Solčavi, je po izvrseni tatvini zlatnine pri svojemu sluzbodajalcu pobegnila v Avstrijo. V Celo\cu je presedola tri- mesoeni zapor zaradi tatvine, nakar so jo odpromili v njetio dornovino. Ker pa so je tu zopot iotila tatvine — ukradla je perilo in par novih čcvljev — je bila prod eolj. okrožnim sodišeem obsojena na 6 todnov postronoga zapora. POHOTNI NASILNEŽ. Friderik \olkor, 30-lotni rudar v Hrastniku, ki jo bil 7.0 22-krat prodkaznovan, je bil zadnjie 22. marca obsojen na mesec dni poostronega zapora, kor je hotel posihti neko 4S-lotno bolno žonsko iz llrastuika. Toda to ga ni izpametova- lo: V noči 24. aprila je zopet prisel pred vrata isto žene in z grožnjami za- htoval, da mu cdpre. Ker ga pozna kot nasilnoža, mu je rajo odprla, da ga pomiri. Volker pa jo je zopet začel nadlogovati, in sicer tudi dojansko, nakar mu je utekla k sesedom. Volker so je zagovarjal s popolno pijanostjo, kar pa ni verjolno. Colj. okrožno so- dišče ga je obsodilo na tri mesece po- ostrenoga zapora. PODJETEN PREMOGAR. 21-let- in rudar Ivan Drenik v Libojah je imel kot dolavoe v rudniku po zimi deputat premoga 5 q, poloti pu 2. Na ta račun je. prodajal raznim strankam v.Po- Iroveali, Žalcu in sosc-dnih občinah premog in projel za to večje vsote de- narja. Ko so 7u voč čutil varnoga, Je pobegnil v Studenee pri Mariboru. Ne- kaj easa je živel s prigoljufanim de^ liar join. Koneno pa mu je tudi toga zmanjkalo. Neki znanec njegovega oceta mu jo na njepov izgovor, da so ga nieil vožnjo okradli, posodil 400 di- narjev. Okrožno sodišče v Celju jo ob- sodilo Drenika na mosec dni poostro- nega zapora. VOJAŠKEGA BEGUNCA, neke- ga Al. Doželaka, jo skrila Ana Kolar, posostnica v Trobendolu. Storila jo to namonoma in z vednosfjo, da je po- begnil od vojakov, ker so ga orožniki že enkrat pri njej aretirali. Ponoči 18. februarja so prišli vnovič pred njeno Inšo in zahtovali, da odpre vrata. Ko- larjeva pa jo orožnikt tako dolgo za- drževala, dokler ni zbcžal begunec, ki je ležal na peCi, na podstrošje in se tarn s-kril. Colj. okrožno sodišce jo Je radi toga obsodilo na toden dni zapora. Stran 4. »NOVA DOBÄ« Stev. 56. Sokolsfvo. SOKOLSKO iJltV&TVO V CELJU je priredilo v. nedeljo, dne 11. maja pesizlet v Griže. Dopoldm. se je držalo vreme nekam kislo, vsled cesar je do- šlo na zbirališče le najbolj disciplini- rano članstvo, okoli 6C1 po številu. Iz- letniki so došli v Griže okoli 15. uro, kjor jlh jo na co&ti pod cerkvijo pri- cakovalo članstvo in naraščaj tamoš- njega odseka. V dvorani g. Pikla so je razvila prijetna zabava; sodelovalo je ludi lamburaAko društvo iz Griž. Šest naraščajnikov novoustanovljeiio- ga sokolskega odseka v Grižah je na- «topilo s prostimi vajami. Po komaj tritedenski vežbi so cbvladali proste vajo popolnoina in napravili na občin- stvo najboljsi iitis. Yelika zasluga gre br. Tuaarju, ki, ushižben na Polzeli, prihaja trikrat todcnsko -v Griže. Iz- lelniko je pozdravil br. Šinkovec, od- zdravil starosta eeljskega Sokola brat dr. Milko Hrasovec, ki je v svojem na- govoru omenjal novouslanovljeni od- sek in konstatiral ze takoj ob ustano- vitvi razveseljiv uspeb. Izleta sta se uck'lezili tudi driiPtvi iz Žalca in Pe- trove, tako da je bila prostrana dvora- na natrpano polna. K razširjanju so- kolskc id oje v Grižali je ta izlet ne- dvornno nekaj doprinesel. Želeti bi bi- lo, da bi naša druistva ^ečkrat prireja- la pesizlete na deželo. //. poročilo IJmcljarel'cgn drustva za Slovenijo o slmiju hmcljskih nasactov tloma m drugod. Žalec, SHS, Js>. maja 1924. V liiinuli poročilni dobi je sedem dni deževalo in je povprc-čna jutranja temperatura znasala le 7 stopinj K.} kar so mora oznaciti kot rozvoju rast- line neugodno dejstvo; vkljul) temu se pa v zgodaj obrezanih in dobro nego- vanih nasadih najdejo žo do 2 m viso- ki, krepki poganjki. Scdaj se pečajo bmeljarji s privezovanjcm trt, z oko- pavanjem in trebljenjem hmeljskib vrst. S limeljom zasajena ploskev se je povGčula za 2i>—30%. Zaloqe hmcJja se nahajajo le še v rokaii bmeljskih trgovcev. Drnšiveno vodstvo. Dncvna kronika. CENJ. NA110CNIKI, ki se niso poravnali saojUiie iiaročnine, se pro- sijo, da io NEMUbOMA store, ker se ¦jtm ho v nnsproUiem sJučaju pošiijanje h*ta s J. junijeni BHEZPOGOJNO ustavilo. UPRAVA. POŠTNA 2VEZA KOZJE-KO- PRIVN10.A. Na podiagi odredbe ml- nistra za posto in brzojav so avtomo- bilskl in poštni promet med Kozjem in Koprivnico v liajkraj^em času upo- slavi. POMOŽiMA rOŠTA DRUŽMIR- JE (nadzorua posta Šoštanj), ki je bila .od 31. oktobra i928 xalvorjena, je pri- čda s 1. majem zopet poslovati. Zvezo irna vsak dan razen nedelj. RAZeilAVA l'ROTl GARL1ER- JU ivOMY'.A'NA. Francoski kapetan Raymond Louis Clarliei1, ki je bil ob- dolžen nuiorii švicars-kega trgovca lsellija, je bil pri zaključni. obravnavi v P»eogradu obsojen ria 20 let ječe, na povračilo sodnili stroškov in stroskov prevoza lsellijevega trupla v Gurih. Garlierjev za^jovornik dr. Topaloyic je vložil priziv na apelacijsko sodišče. POŠTNI PAKETl ZA ZJEDI- N.)EyE DliŽAVE. Ministrstvo poste in telografa sporoča: Po carinskib predpisih, ki veljajo v Zedinjenih ame- riških državaii, morajo biti poštni pa- keti. ki se pošijjajo v te dr/ave, sledeče opremljoni: Ka paketu samem, pa tudi na vsakeni kosu blaga, ki se v tern pa- ketu pošilja, je troba vidno označiti dr- žavo, v kaieri je bilo dotično blago iz- delano, na primer ->]\lade in ....«, (dr- žavo je treba jiapisati v latinici). Za posiljatelJG, ki })OŠi'Jjajo v Zedinjene države veeje kolicine blaga, je naj- ngodiicjše, da si nabavijo priraorno stampiljko. Za vse onc^ pošiljke, ki ni- Diajo takih oznaeb, pobira ameriška Cčirinska oblast še posobno pristojbino, in sicer 10 odst. cenilne vrednosti do^ t1'cn p{J(\ b]i\ (Tf\., IZPREMEMBE V CIVILNEM PRAVDJSEM POSTGPANJU. Nared- ba niinistra pravde, ki je te dni izšla v iSlužbeniJi Novinah« na temelju čl. 87. finančnega zakona za 1. 1924/25, izmonjuje in poviSuj« z veljavo od 1. jiinija 11. denarne postavke, po katerih so ravna stvarna podsodnost sodišc v civilnih pravdah. Najvažnejše določbe so: I. pred okrajna sodišča spadajo pravde o denarju ali denarni vrednosti do vštotih 0250 Din (25.000 K); 2. pri okrožnih sodisčih in pri deželnem so- difcsču v Ljubljani sodi v pravdah iste vrste do vštetib 125.000 Din (500.000 kron) sodnik poodinoc, 3. v opominje- valnein postopanju se smejo izdajati ])lačilna povelja do všleiih 6250 Din; ¦i. stari predpisi o pcdsodnosti veljajo sarno za pravde, v k.Ttcrih se je do kon- ca maja po prvem naroku že pričela ustna sporna razpra\a. S 1. junijem t. ]. boclo torej okrožna sodišča in ljub- ljansko deželno sodi.sce oddala vse pri njih že vložene tožbo do vrednosti 25.000 K, o katerih do konca maja ni- so sporno razpravljala v stvari sami, pristojnim okrajnim sodiščem. Tako se sinei7io nad(!Jati, da naša sodišča v cloglednem času odpravijo zastanke, s katerimi so se zadnji dve leti borila v obcutno skodo strank. in da si zopet priboro sieves, da ne sodijo samo do- Dro, nego tudi bitro. Bati pa. se niti ni, da l)odo poslej preobremenjena okraj- na sodišea, ker se bodo zastanki zbor- nih sodišč porazdelili med vsa, tako da posamezno ne ]]o prevec prizadoto. Gumi-pete In gumi-podplnfe tiosijo otroci In odrasli, ker so isti trpežni, po cenl in udobnl za noäenje. To in onoi KOLIK 0 J1C MAT1 VREDNA? V kraju Grillingcn v Svici je na nekem nenadzorovanem prchodu čez železnico vlak sinrtno xwvozil neko žensko. Za- l)ustila je d^¦oje nedoletnih otrok, ki sta Le bila poprej izgubila očeta. Že- lezniška uprava je poznala nevarnost preboda, a kljub temu ni nastavila že- lezniškega euvaja. Sedaj se je železni- ska uprava v zavedanju svoje odgo- vornosti odločila, da izplača otrokoina za izgubo matere odškodnino reci in piši — 2UO frankov! NAJVECJI VQDOVOD NA SVE- TU irna Avstralija, z vodo najslabše obdarjeni kont.inent. 500 kilometrov daloč od obale, v nolranjosti zemljo, v /alostni pu^tinji, sla vsled ogromnib najdišč zlata zi'asUi dve veliki mesti: Goolgardic in Kalgoorlie. Goolgardic štejo danes 40.000 prebivalcov. Ker je poinanjkanje vodo od casa do časa po- vsein ustavilo kopanie zlata in ker je Jjilo jasno, da zavisi nadalnji razvoj od oskibe ä vodo, so se odločili, da zgrade velikanski vodovod z obale. V Avstraliji se razteza plavno gorovje ob morju, kjor spiejemst^ dež in ga ne pu.šra v notranjost. VDarling gorov- ju, ki je bogato obdarjf.-no z dožjem, so napravili rezcrvoar. ki lahko ujame 22 milijonov litrov vodo; položili so 60.000 železniJi cevi cnosUn'no na zemljo in pi'cko dolin in gor puščali vodo 520 kilom. dalc.'i v rczervoar v Goolgar- dicu. 24 parnih sesalk pošilja v vodo- vod Li 22 milijonov litrov vode. Kljub velikanskim siro^kom zm napeljavo vo- dovoda je padla cena vode v Goolgar- dicu na eno dosoiino projšnje ceno. ROW N'ZONOV A PUŠK A. Dne 21. tin. pride v London na dražbo pu- bka kremenjaca siobinzona Kruzoe, napravljena 1. 170.1. DVE TRET.JINI YSEH PISEM NA SVKTU sta pisani v angleškem je- zikn. Suetloba üIoAp teleso. Naše človesko znanje je vkljul» temu, da se s ponosom bvalimo, kako smo učeni, se vedno zelo majhno. Ko- liko je na primer stvari, za katere ne vemo in jib ne vidiino, čeprav so v na- ši neposredni bližini in čeprav jib po- zna.jo in vidijo l)itja, ki so neizmerno nižja nego smo mi, krona stvarstva. Illtravioletne zarke smo morali mi ko- maj odkriti, ko so jib rasllino »pozna- le* in »videle/ že od vsega začetka. Mi jili še danes s prostim. ocesom ne vidi- mo, ko se rastline obračajo proti njim, ker so jim potvebni 7.a življenje. Po- glejmo probivah'O morskih globin, ki /ive nepi'ostano v vecni temi in se ven- dar sprehajajo prav okretno in veselo semtoi'tja in si išoejo brano. Le neka- lere redkoštevilne leli živali so oprem- ljene s »svetilkami«, s svojo lastno svetlobo; druge je ne rabijo, ker jim vid nadome.seajo druga cutila ali pa vidijo tudi v taki temi, kjer olovek ab- solutno ničesar no more razločiti. Našo cloveške ribice, ki žive v kraških i)od- zemskih vodah, so slepc, niti oči nima- jo, pa jim to ni prav nič na kvar. Kakšcn revež je nasprolno človek, ki po ne.sreči izgubi oei ali pa se je že ro- dil slop! — Mod nasimi domačimi ži- valtni so mačko tisie carovnice, ki vi- dijo razločno tudi še tain, kjer je po na.sem mnonju popolna tema. Enako vidijo v semi tudi nekatere ptice, nočni metulji, žuželke itd. V novejšem casu pa so naravoslovci dognali, da bolhe, ki se sprehajajo po nasih telesili pod obleko ali pod odejo, kjer je popolnoina temno, vidijo prav tako razlocno kakor mi v sobi, razsvetljeni z električno žar- nico. Öe več, bolham je naše telo svetlo kakor razbeljena železna peč. Mrzle peči mi v temni sobi ne \idimo, mora- mo jo komaj visoko razgreti, da nam postane vrdna; bollu že zadostuje, da ju kako telo razgroto i\o 37 stopinj Gel- zija, da ga vidi v takem stariju kakor mi v razbeljenem. Našo telo je torej pri 37 stopinjah že svetlo, samo da je za našo oči ta svetloba še mnogo pre- sibka, da bi jo zaznali. To razkriljo je zelo zanimivo in odkriva pot clo razre- yenji.1 nesletili drugili problemov, pred katerimi smo stali doslej brez moči. Vsa topla telesa — so da iz tega skle- pati — so tudi svolla, razžarjena od svoje lastne svellobe; to svetlobo pa lahko opazijo samo nižje in na temo navajene živali, ker jim je to potrebno za obstoj in obrambo. C'benem pa do- kazujo to odkritje tudi, da je na zem- lji mnogo, mnogo stvari in pojavov, katerih ne poznamo, coprav živimo sredi njih. Le polagoma odkrivamo skrivnosti n a rave in se cudimo njeni kompliciranosti in skrivnostni dovr- šenosti, Za smeh in kratek cas. V GOSTJLNI. — »Prijatelj, za- krici: plaeati!« pravi gost svojemu zuancu. »Zakrici Ti — meni no bodo verjeli«, se odreže prijatelj. INTlMJSiO. Prijatelj: »Kaj pa Tvoja boijsa polovica?* Zakonec: »Kaj boš rekel polovica — reci raje četrti- na; kajti kadar so slece, odloži cele tri eetrtino svoje kolioine na. nočno oraa- rico.« JlAZLjKA. — »Moja žena, nič- vrednica me je huclobno zapustila!« — • >Bezi, be/A\ M&ja. je mnogo hudob- nojša. Oötala je na.mreč hudobno pri inenü-c TEŽKA BOL. Oh grol)ii stoji moz in vzdihuje v globoki znlosti: »Samo Ti no bi bil ^mol umreti — samo Ti ne! < Ginjen stopim k njomu in skušam nesroonoža potolažiti, a ni mi mogoco dognati, koinu veljajo žalostne besede. Vedno isti odgovor: >--Sarno Ti ne bi bil sinol umroti!« Koneno, po dolgem pri- zadevanju mi da ves tu/.en pojasnilo: »Tu pocViva prvi mož moje ženo!« VT ATEUEJU. Zakonski par se da sotografirali. :>Prero.sno«, reče fo- tograf, >mnogo ])reresno! Ne smeta vedno misliti eden na drugega. Napra- vita, prosini, malo prijaznejše obraze!« NAIIOD? GLAVOBOL? Zobobol ? Tr- ganje ? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fel- lerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvcžuje in jači ter čez 25 let priljubljen kosmetikutn za ncgo kožc, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši, kakor francosko žganje ! S pakovan- jeni in poštnino 3 dvojnate ali ena špeci- jalna steklenica 24 dinarjev; 36 d\'ojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev in 1O°/o doplalka razpošilja: iekarnar EÜGEN V. FELLER, STUBIČA DONJA, Elzatig št. 356, Hrv.itsko. Odgovorni ^rednik: Rado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Brusimovse: britve, Škarje, noŽe, gilette (zdravnikom, brivcem, krojačem, hotelirjem itd.). Za delo se jamči. 6 Elektr» brusaraa Celje, Prešernova uiica St. 19 Stara pesem izkopana iz tritisoMetnega groba egiptovskega kralja Opeko kdo dobro hoče dobitl, ta v Račju jo mora zdaj naročiti. Stoeho trpežno kdo hoče napravit', opeko iz Račja mora nabavit'. Denar1 si prihrani, srečo privabi, blago lOpekapjne v Rz čju' kdo rabi. To pesmico danes vsak mora znati; to šolarčku skrbna pravi že mati. Provzemam žaganje drv vsako množino, po najnižji ceni ali po dogovoru. JERNEJ ŠARLAH, Gaberje. Informacije daje in naročila sprejema gostilna Kus (Krobat), Celje, Glavni trg. -10 Razširjajte „Novo Dobo"! Oua mizapja dobita delotakoj pri Produktivni zadrugi za lesno industrijo v Celju, Lanovž. 3—3 Zahlevajte v trafikah in trgovinah 6-5 A, Č E R U E iimefnišiie rozylednice Celja Ker sem povečala Iikalnico sprejemam mehko telesno, gostilniško in razno drugo perilo. Vzamem v snaženje eta- min, batist ter damsi in juvelip O Celje, Glcuni trg St. V (pi»ej Pacchiaffo). 97 $tev. 56. »NOVA DOB A« Stran 5. Kleparstvo in vodovodne inštalacije Fraglo Dolžait CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE ^rc!$maV5adctazgorai oneolcnh slrcUHaiorhspopraffla Poslrežba točna. Cenc mznt Solidna IzWitev. 477 -13 LASTNIDOM registrovana kreditna in stavb. sadraga % omejeno zavezo sprejeinahranilnc ... fill/ osem oc* s*° — Pro*l# vloge tudl od neclano? H y odpovedi po iO% — Jn jih obrestujc po "/0 od sto — n« leto. Pisarna: CELJE,- Prcšernova uL 15|I. Trfooveljska premog iz rudnikov: Laško, Hrastnik in Trbovlje in trboveljski prima portland cement dobavi iz tukajšnjsga skladišča ali pri celih vagonih ¦ od vagona po najnižjih dnevnih cenah ---------- Premog se tfostav ja na ieljo tudi na d«m. ZVEZA SLOVENSKfH TRGOVCEV Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljub;janske kreditne banke v Celju. | Restevracijal JNflKODNI DOM;' vjelju Priporočava vedno priznanö dobro sve- 3 zWpivo (ležak in porter), pristna vina