Poštnina platen« v gotovini Cena Din T- Stev. 57 V Ljubljana, ponedeljek 10. marca 1941 Leto VI. ff Niti cn narod v Evropi ni večji od nai po Ijubeini do rodne zemlje in svobode" Kremenit in odločen govor poveljnika dravske divizije, generala Lj. Stefanoviča, na prvem koncertu za našo vojsko v ljubljanski Operi Današnji prvi koncert za jugoslovansko vojsko, prirejen v opernem gledališču slovenske prestolnice, se je razvil v mogočno in pomembno manifestacijo naše ljubezni do Jugoslavije, do svobode in miru, v manifestacijo povezanosti našega ljudstva in narodne vojske ter v manifestacijo naše odločne pripravljenosti za obrambo najvišjih dobrin: svobode in samostojnosti. Pri tej krasni prireditvi, katere se je udeležil tudi slovenski politični voditelj dr. Franc Kulovec, je imel krasen govor zastopnik ministra za vojska in mornarico, divizijski general g. Ljubomir Stefanovič. V začetku govora se je spomnil ustanovitve prve jugoslov. prostovoljske divizije v Dobrudži, ki je združila Srbe, Hrvate in Slovence v boju za ustvaritev svobodne Jugoslavije. Geslo teh prostovoljcev je bilo: zediniti se ali umreti. Bili so pripravljeni z orožjem v roki in 3 krvjo zapečatiti svoj sklep. Ob začetku ofenzive v Dobrudži je divizija štela 20.540 častnikov, podčastnikov in vojakov, ki so s štirimi slavnimi zastavami srbskih polkov šli v Dobrudži v boj. Divizija je bila sestavljena ii najboljših in moralno najmočnejših ljudi, ki jih ni zbrala sila in zakon, temveč naj-vivišenejši nagibi: ljnbezen do domovine in svobode ter boj za narodno osvoboditev in zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo, da je v bojih padlo 50 odst. borcev iz te divizije, je najboljši dokaz njenega junaštva in njenega vrlega poveljstva. . Žrtve, ki je prva prostovoljska divizija Junaško dala na poljanah Dobrudže z® ustanovitev Jugoslavije, naj nam bo danes v zgled, kako naj hranimo in varujemo domovino. Danes Jugoslavija, zvesta svojemu viteškemu izročilu po globoko zamišljeni politiki in po osnovnih težnjah za ohranitev svoje svobode ter suverenih pravic svojega državnega obstanka, razpolaga s svojo oboroženo silo; vojsko, letalstvom in mornarico. Moč naše vojske, ■ razliko od mnogih, tvori moč našega ljudstva ter njegov sklep, da bo branilo svojo svobodo. Čeprav smo sorazmerno majhni po številu, pa ni niti en narod v Evropi večji od nas po ljubezni do rodne grude in do njene svobode. To je največja moč naše vojske. Razen tega je naša vojska skušena po mnogih zmagovitih vojnah, je tehnično dobro oskrbljena in nedvomno predstavlja dejstvo, s katerim je treba računati pri vseh načrtih glede balkanske politike. Slovita po svoji hrabrosti in vojaških lastnostih v bližnji in daljni preteklosti, naša vojska uživa danes v svetu ugled, ki je čast Jugoslaviji. Zato je ni žrtve, ki je ne bi sprejeli, če gre za našo svobodo in pravieo, da svobodno živimo na rodni zemlji. Naj nam usoda da kakršno koli bodočnost, ponosni na preteklost in svesti si svojih pravic in sedanjih dolžnosti, gremo mi vojaki vedrega čela in dvignjene glave dogodkom nasproti. Naše geslo je: Vse za blagor kralja in domovine/ Današnji koncert za vojsko v Ljubljani naj bo koncert namenjen tudi vsej naši mladini. Brez rodoljubne in jugoslovansko usmerjene naše mladine bi naša vojska živela samo od preteklosti. Verujemo, da bo naša mladina, kakor vedno v težkih časih narodnih preskušenj, našla v teh razmerah potrebne duhovne pobude za tiste visoke dolžnosti, ki jih od njih pričakuje domovina kot od svojih polnopravnih članov in državljanov. V današnjo mladino upiramo oči in nanjo postavljamo vse upe za boljšo in lepšo bodočnost Jugoslavije. Kajti sleherni mladec — Jugoslovan, mora biti globoko prežet z mislijo, da se samo v svobodni Jugoslaviji more Jugoslovan svobodno razvijati, svobodno živeti in tudi umreti. Kakor je napisal že slovenski pesnik France Prešeren: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi. V imenu ministra za vojsko in mornarico se kot njegov odposlanec in kot poveljnik dravske divizijske oblasti zahvaljujem za to vojno-domo-ljubno manifestacijo in vas kličem, da vsi skupaj pozdravimo prvega in največjega zastopnika jugoslovanske misli in jugoslovanske ideologije, našega vrhovnega poveljnika z vzklikom: >Živel jugoslovanski kralj Peter II. Ib ves njegov vzvišeni dom.< 134.dan vojne med Italijo in Grčijo: Novi grški uspehi na albanskem bojišču Nekje v Italiji, 9. marca. Stefani. 275. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku 11. armade so bili odbiti z našimi protinapadi in je sovražnik pretrpel precejšnje izgube. Naseletalstvo je močno bombardiralo baterije in sovražnikove čete. Bombe so zadele važna nasprotnikova oporišča. Atene, 9 marca. Atenska agencija: Uradno poročilo M. 153 vrhovnega poveljstva grške oborožene sile pravi: Danes so se z ietim uspehom nadaljevale operacije, ki so jih bile naše čete začele včeraj, Po živahni in hudi borbi smo sovražniku iztrgali nove postojanke. Ujeli smo več tisoč Ugibanja o nemških zahtevah do Grčije Bolgarija je že mobilizirala 14 divizij Belarad. 9. marca. m. Z ozirom na zadnjo noto, ki jo je v petek izročil nemški poslanik v Atenah grški vladi, dobro poučeni sofijski krogi sporočajo — kakor javlja »Politika« — da je v tej spomenici obsežena tudi zahteva po ugoditvi bolgarskim zahtevam v Traki ji in dovolitvi novih koncesij Jugoslaviji v Solunu. London, 9. marca. g. Reuter: O položaju n* jugovzhodu je danes v London prispelo ma- lo vesti. Doslej še ni dobila potrdila vest, da je nemški poslanik v Atenah izročil grškemu ministrskemu predsedniku Korizisu včeraj ultimativno spomenico nemške vlade. Prav tako tudi še ni potrjena vest, da so nemške čete davi že vdrle na grško ozemlje. Ženeva. 9. marca. m. »Journal de Geneve« objavlja informacije iz Bolgarije in pravi: Po Poročilih iz dobro poučenih krogov je Bolgarija mobilizirala že 12 pehotnih in 2 konjeniški diviziji. Od teh 12 pehotnih divizij jih je 7 že zasedlo postojanke na turški meji, 2 pa jugovzhodno bolgarsko-grško mejo. Konjenica je razposlana v razne obmejne kraje. Na bol-garsko-romunski meji doslej še ni nobenih bolgarskih čet. Sofija, 9. marca. Vladni list »Večer« objavlja sledeče: V zadnjem času večkrat nekatere radijske postaje razširjajo netočne vesti o zasedbi Bolgarije po Nemčiji. Bolgarija ni zasedena in ni razlogov, da bi bila zasedena. Da je kaka država zasedena, pomeni, da so njene civilne oblasti pod nadzorstvom oblasti zasedene vojske. Tudi obrambo take države prevzemajo nase zasedbene oblasti. Pri nas to ni. Nemška vojska, ki je zdaj v naši domovini in ki jo ves narod pričakuje kot starega vojnega tovariša in prijatelja, ima povsem drugo, začasno nalogo. Danes je pripotoval v Svistov bivši vrhovni poveljnik bolgarske vojske general Zekov, ki je tam imel govor, v katerem je med drugim rekel: Ra-dujte se Bolgari, ker živite v važnih časih, po katerih bo prišlo uresničenje naSih narodnih idealov. Mi soio srečni, da nismo dolžniki. Dogodki na afriških bojiščih Prodiranje proti Addls Abebi, sedmi nemški napad na Mali®' potopitev ene laike podmornice in pomožne križarke Nekje v Italiji, 9. marca. o. Stefani poroča: 274. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Severna Afrika: Naše letalstvo je bombardiralo vojaške naprave v Benghaziju in neko sovražnikovo letalsko oporišče v Cirenaiki. Vzhodna Afrika: Eden naših oddelkov je napadel in razpršil neko sovražnikovo skupino Ha odseku pri Kerenu. Na somalijskem odseku so naša letala bombardirala motorizirana sredstva in angleške tanke. Sovražnikova letala so bombardirala nek kraj v Eritreji. Ni bilo niti škode niti žrtev. Letala nemškega letalskega zbora so sedmič napadla vojaške naprave na Malti. , . Kairo, 9. marca. Reuter: Poveljstvo britanskih oboroženih sil na srednjem vzhodu poroča: Libija in Eritreja: Nobenih posebnih do-Rodkov. . . Abesinija: Oddelki domačinov nadaljuiejo z akcijo proti sovražnikovim garnizijam v Di-riii. ki se umikajo. Italijanska Somalija: Naše čete. so zavzele mesto Gabredara ob glavni cesti, ki spaja Mo-discio in Harar. Na drugih bojiščih z zasedanjem nadaljujemo. Število ujetnikov stalno raste. Britanske čete so sedaj 270 km od Addis Abebe. V nekem boju na tem odseku je sovražnik izgubil čez 300 mrtvih in ranjenih, do-Um so bile britanske izgube neznatne. Sovražnikova letala so ponoči letela nad Malto in metala bombe. Žrtev in škode ni bilo. Britanski, veleposlanik v Kairu je priredil na čast generala Edena in generala Uilla velik sprejem. Ob tej priliki je Eden konferiral s predsednikom egiptske vlade in člani vlade. Pri sprejemu je bil tudi general Wavel. Italijanska podmornica »Amfitride«, ki ie t m. poskušala izvesti napad na britanski konvoj v Egejskem morju, je bila takoj potopljena od strani britanskih spremljevalnih Novozelandska križarka »Leander« je na Indijskem oceanu nenadoma srečala oboroženo trgovsko ladjo > - Ko jo je poklicala, naj se astavi, v • ; . v N f- - , ^ ff » * * caceia »ireljati ftv >^^andra<. »Leanderc pa je nato oddal pet salv in prisilil, da se je vdala. Italijanska ladja je bila »Ramb I.< (3067 ton). Novozelandski mornarji so ujeli 11 častnikov in 89 mornarjev. Čez 50 minut se je italijanska ladja potopila. sovražnikovih vojakov in zasegli mnogo avtomatičnega orožja, težke topove, in mnogo drugega materiala. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo objekte in bojišče. Vsa naša letala so se vrnila. V grških krogih pravijo, da so včerajšnji uspehi na albanskem bojišču največji od zasedbe Klisure dalje. Med ujetniki je tudi general Giurati, ki je napredoval šele pred petimi dnevi. Angleško letalstvo v Grčiji je včeraj m danes bombardiralo italijanske čete in utrjene postojanke pri Tepeleniju in Putsiju. Kancler Hitler je danes obiskal načelnika nemškega generalnega štaba, maršala Keitela ter mu osebno čestital k štiridesetletnici službe v nemški vojski ter mn izročil svojo sliko s prisrčnim posvetilom, poroča DNB. Japonska ne zahteva nič dragega, kakor svobodnejšo in boljšo Kitajsko, ki bo sodelovala z Japonci, namesto, da bi bogatila druge države. Kakor se Nemčija ne bori zaradi osvojevanja, tako se tudi Japonska s Kitajci ne bori za to, da bi razširila svoje ozemlje, je izjavil japonski poslanik ▼ Berlinu general Ošima listu »Volkischer Be-obachter« in dodal, da je po njegovem zmaga Nemčiji zagotovljena. Če bi se nadaljevali angleški napadi na francosko trgovsko brodovie, bo francoska vojna mornarica spremljala francoske parnike, tudi če bi se morala spopasti z angleško pomorsko silo, je izjavil francoski poslanik v Parizu Brinon, kakor poroča DNB. Vesti 10. marca Malokateri narod na svetu se lahko ponaša s tako junaško preteklostjo, kakor Jugoslavija. Ta preteklost je najboljše jamstvo in najzanesljivejši doKaz, da nikoli ne bo prenesla ničesar, kar bi ne bilo združljivo s častjo in moralo njenega junaškega in ponosnega ljudstva, pravi turški poslanec Jalčin v listu »Jeni Sabahc Romunske oblasti so po petrolejskih predelih začele zidati zavetišča pred letalskimi napadi ter utrjevati ustje Donave in obalo Črnega morja, poroča United Press. Angleški kralj Jurij si je s kraljico ogledal v petek vaje paijske vojske. Poslal je poljskemu ministrskem« predsedniku generalu Si-korskemu brzojavko s čestitkami k popolnosti poljske oborožene sile v Angliji. General Sikorski je kralju odgovoril: Poljske čete, ki stoje ob strani z Anglijo, dajejo poguma milijonom Poljakom, ko se ob Vaši strani pripravljamo na končno zmago nad skupnim sovražnikom,« poroča Reuter. Jutri pričakujejo v Moskvi in Berlinu japonskega zunanjega ministra Macuoka. Turčija se ne bo borila samo takrat, ko bo napadena, ampak takoj, kakor hitro bo sporazumno z Anglijo ugotovila potrebo za oborožen poseg, pišejo vodilni turški listi. Atenski list »Estia« pravi, da ni razloga, zaradi katerega naj bi Nemčija Grčijo napadla. Niso Angleži vdrli v Grčijo, temveč Italnani. Angleži so Grčiji samo prišli pomagat Grčija nima veliko orožja, pa se bo borila rajši do smrti, kakor sklenila nečasten mir, pa naj jo kdor koli napade.. Finančni tajnik angleškega mornariškega ministrstva je ob začetku oboroževalnega tedna dejal, da bo do konca marca prišlo v promet 480 malih in velikih vojnih ladij, petkrat več kakor dozdaj katero koli leto, poroča United Press. Angleška letalstvo je preskusilo več novih načrtov za obrambo pred morebitnim nemškim spomladanskim napadom. Načrti obsegajo nove načine za odbijanje številnejših nemških letalskih sil podnevi in ponoči, za prisilitev Nemcev, da bodo morali letališča umakniti od Rokavske obale, za uničevanje važnih nasprotnikovih vojaških postojank z nekaj novimi vrstami orožja ter za uspešen boj z nemško letalsko silo na črti od Islandije do Traeije, poroča United Press, Italijansko vrhovne poveljstvo poroča, da je meseca februarja v bojih po Albaniji in v Afriki izginilo ali bilo ubitih 26.538 mož. Nemčija v Romunijo ni prišla ca izkoriščevanje, temveč da bi pospešila gospodarski razvoj Romunije. Nemške čete niso Romuniji naložile nobenih novih žrtev. Za vzdrževanje nemške vojske plača Romunija pol milijona lejev na mesec in prihrani več kakor milijardo lejev, ker je demobilizirala lastno vosko, je govoril snoči general Anton escu, kakor poroča uradna agencija Rador. Vse vesti tujega tiska in tujih radijskih govornikov o tem, da bi Grkom v Albaniji šlo kaj slabše, kakor doslej, so neresnične in zlobne, pravi atenska agencija. Če bi Anglija dopustila prevoz živeža v države, zasedene po Nemčiji, bi to bilo napačno člo-vekoljublje. Zaradi tega Anilija ne more omiliti blokade, je sporočilo angleško poslaništvo v WashingU>nu ameriškemu odboru za pomoč Belgiji in Franciji javlja United Press. Odgovor turške vlade na Hitlerjevo spomenico je ugoden zatrjujejo v bolgarskih političnih krogih, kakor poroča bejgrajsko »Vreme«. London - glavni cilj nemškega letalstva v pretekli noči Berlin, 9. marca. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Poročilo nemških podmornic pravi, da je bilo potopljenega za 18.000 ton sovražnikovega trgovinskega brodovja. Prejšnjo noč eo nemška bojna letala hudo napadla pristaniške naprave v Londonu. Nastalo je mnogo veičjih in manjših požarov ter eksplozij. Poleg tega 90 nemška bojiva letala uspešno napadla letališča severno od Londona in vzhodno škotsko obalo. Tudi Orknejski otoki so bili napadeni. Bombe so razdejale hangarje in pomožne zgradbe. Pristanišče v Portsmouthu so bombe zadele pristaniške naprave. Pri letalskem napadu v Kanalu Sl Georgeje bila potopljena angleška trgovska ladja (10.000 ton). Pri napadu nemških letal na sovražnikov konvoj na Atlantiku in na drugi konvoj blizu jugovzhodne angleške obale sta bili zadeti dve veliki trgovski ladji. Majhne skupine sovražnikovih letal so letele nad zasedenim ozemljem ter metala bombe, škoda ni velika. London, 9 marca. Reuter: Letalsko ministrstvo za notranjo varnost sporočata: Kakor hitro S padla noč, so sovražnikova letala v soboto zve-r napadla London. Od časa do časa je bil napad zelo živahen in je popolnoma prenehal nekaj po polnoči Število žrtev je nekaj večje, kakor pa pri zadnjih napadih na lx>ndon. V več mestnih delih Si bila napravljena večja škoda, ki so jo povzro-le močne razstrelilne bombe, dočim so zazigalne bombe hitro odstranili in ni bilo mnogo požarov. Večina požarov je bila pogašena še prej, kakor pa je bil končan napad. Druge požare so pogasili v prvih jutranjih urah. Sovraznil*>va letala so metala bombe tudi na nekatere točke južne, juž-novzhodne in vzhodne angleške obale. V nekaj mestih je bilo zelo malo žrtev, škoda pa ie bila na splošno zelo majhna. Amerika se je odločila za vojno Ameriški senat je * ogromno večino sprejel zakon o neomejeni pomoči Angliji Ameriške to j ne ladje in vojska bodo prihajale v Evropo - Vsa sila ameriškega gospodarstva na razpolago Angliji po svobodni odločitvi Roosevelta Nowyork, 9. marca g. United Press: Po 17 dnevni obravnavi je bil snoči po peturnem zasedanju sprejet končno Rooseveltov zakon o pomoči za Anglijo s 60 proti 81 glasovom. Prej je bilo zavrnjenih vseh 12 dopolnil, ki so jih predlagali opozicionalci, samo dve izpopolnitvi sta bili sprejeti. Zakon daje predsedniku Rooseveltu pravico posojati, zamenjavati in prenašati vojni material, kakor 6e mu zdi najbolj primerno. Po tem zakonu bodo lahko ameriške vojne ladje spremljale prevoze z angleškim orožjem, ameriška vojska se bo lahko bojevala tudi na tujih celinah in vse ameriško orožje od tankov in topov do letal, kar ga ne bo nujno rabila Amerika sama, ho na razpolago Angliji, deležn pa ga bosta tudi Grčija in Kitajska. Angleške vojne in trgovinske ladje se bodo lahko popravljale v Ameriki. Roosevelt lahko po lastni uvidevnosti mobilizira in nadzira ameriško vojno industrijo. Takoj, ko bo zakon podpisal Roosevelt, se bo odprla ogromna ameriška orožarna, ki bo zaUgala Anglijo. Izdelovalna zmogljivost Amonke je v svojih možnostih strahotna. Po sprejetju zakona, je Roosevelt izjavil: »Mi smo zdaj pripravljeni dajati pomoč. Naša skladišča so polna, naše orožje je prvovrstno, naša sposobnosti dajati pomoč, raste v ogromnih masah. Prej ta pomoč ne bo prenehala, dokler ne bodo zrušene vse diktature sveta, ki poskušajo človeštvu vsiliti svoj red.c Verjetno je, da bo novi zakon o neomejeni pomoči za Anglijo, v dosedanji vojni morda najpomembnejši dogodek, začel veljati že iutri ali pojutrišnjem. Mornariški minister Knox je po sprejetju zakona izjavil, da daje zakon predsedniku Rooseveltu pooblastilo, dajati Angliji vso važno pomoč v toliki meri, da bo zmaga angleških nasprotnikov nemogoča. To je ameriški odgovor na zadnje grožnje proti Združenim državam in na trditev, da bo ameriška pomoč prišla prepozno. S sprejetjem tega zakona se je Amerika dejansko odločila za vojno, zakaj izvajanje njegovih določil jo bo zlasti na morju takoj spravilo v spopad z Nemčijo. London, 9. marca o. Reuter: Ko je zvedel za sprejem zakona o pomoči, je angleški minister za delo Devin dejal: »Zdaj se je odprla velika orožarna demokracije. To je važen mejnik v zgodovini sveta. Z včerajšnjim dnem je bila zagotovljena zmaga demokracije.« Sijajno uspel vojaški koncert v opernem gledališču Ljubljana, 9. marca. V opernem gledališču je bil danes popoldne prva vojaška kulturna prireditev večjega obsega, ki so jo prenašale vse radijske postaje: Ljubljana, Belgrad, Zagreb in Skoplje. Prireditev, ki je bila namenjena v prvi vrsti vsej jugoslovanski armadi, je poleg recitacije g. Ivana Levarja, člana nar. gledališča, ki je recitiral iz P. Golie »Misel na mater« (samogovor iz »Dobrudže«), govora zastopnika ministra vojske in mornarice, divizijskega generala Lj. Stefanoviča, komandanta dravske divizijske oblasti, in govora bana dr. M. Natlačena, dalje poleg drugih govorov in glasbenih točk vojaške godbe in nastopa »Bežigrajskega pevskega društva«, dobila tem večjo pomembnost v tem, da ja prvič nastopil zbor vojakov 40. pp. Triglavskega. Tako so vojaki sami poslali po radiu svojim tovarišem v vse dele naše države lepo slovensko pesem. Prireditve so se udeležili minister dr. Franc Knlovee, ban dr. Marko Natlačen, poveljnik dravske divizijske oblasti general Lj. Stefanovič, ki je zastopal tudi vojnega ministra, in še številni drugi zastopniki narodnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij in društev. Ta prvi koncert za našo vojsko se je pričel s Fučikovo »Triglavsko« koračnico; zaigrala jo je godba 40. pp. Triglavskega pod vodstvom višjega kapelnika g. Hercoga. Nato je vojsko širom Jugoslavije povzdravil predsed. dr. Vrhunec. Po govoru zastopnika voj. ministra (kar prinašamo na drugem mestu), je godba zaigrala D. Jenka simfonično sliko »Kosovo«, ob kateri so se razgrnile zavese in na odru se je pokazala simbolična slika. Nato je spregovoril ban dr. Marko Natlačen, ki je med drugim dejal: Predvsem bi hotel izreči naši vojski v imenu vseh Slovencev prisrčen pozdrav. Mi Slovenci svojo jugoslovansko vojsko visoko cenimo, smo nanjo ponosni in ji popolnoma zaupamo, ker dobro vemo, da odlikujejo našo vojsko izredne vojaške vrline: srčnost, pogumnost in hrabrost in da zaradi teh svojih vrlin v polni meri zasluži, da jo nazivamo »junaška«. Vsakdo je sam svoje sreče kovač, vsakdo oblikuje sam svojo usodo — dobro ali slabo — s svojim življenjem, s svojim delom. V borbi za ugodno oblikovanje usode more imeti uspehe samo tisti, ki veruje v lastno moč, ki veruje v samega sebe. Fortes fortuna adiuvat — hrabremu je tudi Bog ob strani! Tako more človek, ki ga navdaja močna samozavest, ki ima vero v samega sebe, izvrševati tudi velika dejanja, ki jih imenujemo junaška. Vse to pa velja, kakor za posameznega človeka, tudi za ves narod. Tudi narodu je treba močne samozavesti in vere v samega sebe, da more uspešno kljubovati vsem nevarnostim in z junaškimi deli oblikovati zase častno zgodovino. Naše osvobojenje je sad neizmernih žrtev in junaštev naših narodov v preteklosti. Bog, ki je videl te žrtve in ta junaštva in ki je dopustil, da smo se Slovenci, Hrvati in Srbi svobodni zedinili v skupni državi Jugoslaviji, tudi ne bo dopustil, da se ta naša skupna hiša poruši in da izgubimo s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo, dokler bomo sami te svobode vredni, dokler bomo sposobni in pripravljeni za ohranitev te svoje svo-. bode izvrševati junaštva, s kakršnimi je bila naša * svoboda ustvarjena. Mi verujemo, da se naš narod tudi danes v polni meri zaveda, kako neprecenljive vrednosti nam je svoboda, brez katere ni napredka in ne sreče, mi vemo, da budno bdi ob krmilu naše države izredno vešč in moder krmar — kraljevi namestnik knez Pavle, mi pa tudi verujemo, da našo vojsko tudi danes preveva isti požrtvovalni junaški duh, kakor v preteklosti, in zato lahko upravičeno kličem vsemu narodu: kvišku glave! Obenem pa mi prihaja iz srca klic: Naša junaška vojska naj živi! Po tem govoru, ki ga je občinstvo burno pozdravilo, je sledil nastop mladega vojaškega zbora, ki ga je prav tako poslušalstvo navdušeno pozdravilo. Okoli 70 grl — samih Slovencev — je zapelo vojaške ponarodele pesmi »Od Urala do Triglava«, »Slovensko dekle« ter »Triglav moj dom«, ki so občinstvo navdušile. Saj kdo je tudi že^ videl v ljubljanski operi nastopiti ljudi v vojaški »monduri«? To je polku, diviziji in vsej armadi v veliko čast, da je za 25 letnico ustanovitve Prve jugoslovanske prostovoljske divizije pokazala tudi kulturno udejstvovanje svojih vojakov — poleg hrabrosti, ki ji iz prošlih dni daje čast in spoštovanje po vsem svetu. Zbor je prav dobro zapel svoj spored pod vodstvom mladega pevca-solista g. Bubrije iz Kraljeviče. Oba je občinstvo nagradilo z velikim priznanjem. Koračnica voj. godbe je zaključila prvi del. V drugem delu je govoril g. Rajko Paulin o Slovencih, vitezih svobode, ki so si priborili visoko odlikovanje Karadordeve zvezde. Pri tem pa se je spomnil tudi še premnogih, ki so prav isto zaslužili, a so ostali na bojnih poljanah. Zaključil je govor ob mogočnem pritrjevanju: »Tujega ne maramo, svojega ne da- mo«. Godba je intonirala Zajčev Duet in finale iz opere »Nikolaj Zrinjski«. Marsikateremu fantu-vojaku in trdemu možu kje na utrdbah ali v taborišču ali na letališču, kakor morda na morju, je gotovo šla do srca narodna pesem, ki jo je zapelo pod vodstvom g. Matula »Bežigrajsko pevsko društvo«. Bila je to pesem fantovska, ki obuja toliko spominov na mladost in domačo grudo: »Kaj so to za eni fantje«, »Al' me boš kaj rada imela«,_ »Leži ravno polje«, »Delaj, dekle, pušeljc«, »Pozimi pa rožice ne cveto« in »Regiment«. Pretresljivo je učinkovala recitacija člana nar. gledališča g. Ivana Levarja, ki je svoje izvajanje združil v mogočno alegorično sliko, ki je nenavadno močno učinkovala, ko so njegovi vojaki-tovariši v polni vojaški opremi zapeli »Iz bratskog zagrljaja« ter ob končnih besedah »Slovenec, Srb, Hrvat« dali posebnega poudarka z dvignjenimi puškami. Vsa prireditev je potekala ob velikem navdušenju občinstva, ki je dajalo duška v pozdravnih vzklikih kralju in armadi. Navdušeno občinstvo je ob odhodu vojaške čete, ki je odkorakala ob slovenski pesmi izpred opere, pozdravljalo. Ko se je četa pokazala na promenadni ulici, jo je ljudstvo prav tako navdušeno pozdravljalo. Ta pomembna vojaška kulturna prireditev je v Ljubljani vzbudila posebno pozornost in simpatije do naše vojske. Papež - oznanjevalec mirn in svobode za male narode Lepa spominska proslava ob dveletnici vladanja Pija XII. Ljubljana, 9. marca. Katoliška Ljubljana je danee na dostojanstven način proslavila obletnico, odkar je stopil na Petrov prestol sedanji papež Pij XII. V teh težkih časih, ko svet zajema čedalje mogočnejši vihar vojnega besa, stoji postava najvišjega pastirja vesoljne Cerkve svetlo, tolažilno in svareče na mogočnem odru svetovnega dogajanja. Ne nosi zaman naziva anglejski pastir, kajti vse njegovo delovanje je obrnjeno k mirovni zamisli, vsa njegova prizadevanja veljajo ustvaritvi takega miru, ki bo zajamčil narodom sveta trajno srečo na temeljih božjih zapovedi socialnega življenja in resničnega sporazuma. Po slovesni sv. maši, ki jo je v stolnici opravil prevzvišeni škol dr. Gregorij Rožman v krasno zasnovanem govoru je ljubljanski vladika podčrtal lik sedanjega papeža in pomen papeštva za vesoljni človeški rod v vseh stoletjih, najbolj pa v tistih dobah, ki so razvrvane in preplavljene s tegobami. V veliki dvorani hotela »Uniona«, je bila ob 11. dopoldne slovesna akademija, katere so se razen vernikov, ki so napolnili prostor do zadnjega kotička, udeležili tudi številni odličniki. Med njimi so zavzemali Častna mesta škof dr. Gregorij Rožman, podban dr. Majcen, rektor dr. Slavič, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, predsednik Narodnega odbora Katoliške akcije dr. Justin ravnatelj Osana, preds. apelacije dr. Golia, fin. direktor Mozetič in drugi. Oder je bil lepo okrašen s papeškimi in državnimi zastavami ter deko-riran po zamisli arhitekta Emila Pavliča. Na sporedu je bila najprej papeška himna, nato govor akademika »Orientirajmo se po papežu«, potem so dijaki z Rakovnika zapeli skladbo dr. Kimovca »Ti si Peter«. Akademičarka je govorila o vdanosti Cerkvi in papežu, dijaki z Rakov- Ljubljana od sobote čez nedeljo Že včeraj ni bogve kako kazalo na to, da bi c* danes utegnilo vreme izboljšati, vendar se je marsikdo potihem še nadejal, da bo lepše vendarle kot je bilo včeraj. Pa ne! Še slabše se je napravilo Včeraj je bilo vsaj do poznih popoldanskih ur nekoliko znosno. Proti večeru je sicer pomalem začenjalo rositi, vendar ni prav nič kazalo, da bo dež začel kar zares. Ko se je znočilo, pa se je videlo, da bo šlo kar pošteno. In tako smo se zbudili v pusto, čemerno, dolgočasno nedeljo, ko človek skoraj ne ve, kam bi se dejal, da ne bi zaspal od dolgega časa. Večina je prebila dan doma, ob dobri knjigi, ali v prijetni druščini kje v gostilni zunaj mesta, zložnejši tudi kar lepo v mestu, češ, kaj bi hodili ven v dež, ko je »streh« že v mestu dovolj, ali pa so šli v gledališče, v kino, v kavarno, kam na obisk — in podobno. Na nek način se človek že zamoti, da mu mine dan. Nad mestom je ležala gosta, nepredirna odeja. Deževalo ni hudo, vendar pa toliko, da je bil dan skvarjen Na izlet seveda nihče ni mislil, razen tistih resničnih vztrajnežev, ki mislijo, da morajo vsak prosti čas preživeti v prirodi, pa ^čeprav bi s« zvečer vrnili v mesto magari do kože premo-čeni. Po ulicah jo bilo zato seveda dosti bolj živahno kakor sicer ob prvih, že napol spomladanskih nedeljah. Dve lepi prireditvi Dopoldne je bila po sveti nmši v stolnici, ki je bila danes posvečena spominjanju lia sv. Očeta, slovesna papeška proslava v Unionu. Velika dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Na sporedu so bile lepe pevske točke in pomembni govori. Lepa verska manifestacija je znova potrdila otroško vdanost slovenskega ljudstva Kristusovemu namestniku na zemljL Popoldne pa je bil v Narodnem opernem gledališču koncert za našo vojsko. Koncert je bil v znamenju proslave ob petindvajsetletnici, odkar je bila ustanovljena prva jugoslovanska prostovoljska divizija. Na tem koncertu, ki eo ga prenašale vse jugoslovanske radijsko postaje, so bili navzoči vsi vidnejši predstavniki našega javnega, vojaškega in eiviinega življenja. Za prireditev je vladalo ogromno zanimanje ter je v vsakem pogledu zelo dobro uspela. LEP PEVSKI VEČER NA VICU Radovedno smo pričakovali koncerta moškega zbora »Edinost« na Viču, ki je lansko leto prvič stopil javno med naše zbore in odpel uspel koncert narodnih pesmi. Tudi letošnji koncertni spored je bil delno sestavljen te narodne pesmi, delno pa z deli več ali manj znanih skladateljev. Glasovno se je zbor od lanskega leta zelo popravil m je pevovodja pči-vidno poskrbel za to, iu ne brez uspeha. Izgovorjava je dobra in nobenega stiskanja ni bilo. Vse skupine so dobro izenačene In v pravem razmerju. Golota lepo, čisto in solno zveni, kar se je zlasti občutilo pri pesmih Srce je žalostno, Kaj pa dobiš Andrejček in dr. Spored (18 pesmi) je bil razdeljen v tri dele. Prvi del so odpeli v neki nervoznosti, kar se je precej poznalo na ritmu, druga dva dela pa sta bila mnogo boljša. Ravno zaradi ponekod slabega ritma je imel človek vtis, da zbor ni bil dovolj pripravljen. Pri bolj znani (Jereb: Pelin roža) in enostavnih (Bajuk: Srce je žalostno) pesmi tega ni bilo. Lepo pa obvlada zbor dinamiko v vseh prehodih, ctočim je bilo opaziti, da ponekod intonačno ni hU popolnoma na jasnem. Pevovodja g. Oblak Ciril z glasovi ni razsipal, ampak je zbor odpel spored v zmernem tempu. Človek je resnično vesel, ko ff sicer sliši, ni pa to kričanje. Zbor razpolaga z odličnimi solisti, zlasti z bas-baritonom. Pri vstopih bi si želeli več poguma (na primer pri Venturinijev!: Lovska) in moškosti. Oder za take nastope ni primeren, kar je glede na lepo dvorano škoda. Zbor je v glasovnem pogledu pokazal lep napredek in naslednjega koncerta prav tako z zanimanjem pričakujemo. Koncert je v vsakem pogledu uspel, kar je občinstvo z navdušenim ploskanjem potrdilo in odhajalo z željo, da bi pridne pevce zopet slišalo. Majhen praznik eb Ljubljanici Včeraj poj»oldne je z novih tržnic, ki jih gradi mestna občina ljubljanska, ponosno zavihralo pisano trakovje na zeleni smrečici. Na tržnicah eo slavili »likof«. Glavna zidarska dela so končana, zdaj_ pridejo na vrsto še druga. Drugega likofa še ni bilo, bo pa prihodnji teden. Stavba mestnih tržnic, ki pomenijo odlično pridobitev našega mesta, bi bila s tem v glavnem končana. Nadejati pa se je, da bo že letos poleti lahko služila svojemu namenu. nika pa so zapeli skladbo dr. Grziniča »Aklamacijo«. Sledil je odlično zasnovan govor urednika »Slovenca«, gospoda Kremžarja. V uvodu je podal pretresljivo sliko današnjega razrvanega časa in poudaril prizadevanje Cerkve, da bi se na svetu ustvaril novi krščanski red, potem pa je dejal: »Nikakor se ne čudimo, če se marsikoga loteva obup, loteva zlasti tistih, ki so pozabili na pretresljivo zgodbo na Genezareškem jezeru, ko je silni vihar grozil, da bo potopil mali čolnič, ki je v njem bila zbrana prva Kristusova Cerkev. Ta naša Cerkev ima svojega krmarja, ki Gospod po njem sam — kakor na Genezareškem jezeru — še vedno ravna našo ladjo. Ta naš vidni krmar je Pij XII. in zdi se, kakor da bi med grmenjem in teljenjem bojnih strojev iz nadzemskih višin v naša srca prihajal glas iz današnjega Evangelija »Njega poslušajte!« Mnogo prej, preden se je začela ta vojna, je Pij XII. že oznanjal mir, ko so že zagrmeli topovi je klical k miru. V svojem božičnem nagovoru papež glasno poudarja načelo svobode narodov, medtem ko drugod zdaj tako radi poudarjajo načelo avtoritete. Papeštvo je zoper načelo neomejene svobode vedno naglašalo načelo avtoritete, kakor zoper načelo neomejene avtoritete poudarja načelo pravilne svobode stanov in narodov. S tega vidika poslušajmo papeževo načelo, kakšen naj bo trajni mir: med narodi je treba premagati sovraštvo, ki jih dozdaj loči. Najmanjši narod na svetu ni nič manj vreden, kakor največji. Odpraviti je treba nezaupanje tako, da bodo med narodi in državami sklenjene pogodbe postale spet sveta stvar in da bo prav tako sveta dana beseda. Razveljaviti je treba med narodi obupno načelo, da je sila nad pravico. Uničiti je treba duha sebičnosti ter vsem narodom^ omogočiti 6vobodo in svoboden razvoj. Te papeževe besede so »Magna carta« svobodnga razvoja malih narodov. Želimo in molimo zato, da bi po teh besedah bil čimprej prekvašen ves svet. Ob svojem času, morda prej kakor si upamo misliti, bo ena sama božja misel dovolj, da se bodo razsuli vsi bojni stroji, da potihne vihar in se človeška srca pomirijo. Ne bodimo torej maloverni! Ne bojmo se in ne krivimo hrbtov v strahu in trepetu. Saj je v današnjem Evangeliju Gospod na Gori svojim učencem dejal besede, ki veljajo tudi nam »Vstanite in ne bojte se!« Ob sklepu pa je vsa dvorana zapela pesem »Povsod !lago. Gasilci celjske žnpe so obvarovali lani za 4,820.000 din ljudskega premoženja Celje, 9. marca. Izredni svetovni dogodki nalagajo gasilskim organizacijam posebno pomembno in težko nalogo. Te naloge se članstvo požrtvovalnih gasilskih čet celjske gasilske župe v polni meri zaveda. Danes dopoldne je bila v Narodnem domu pod vodstvom starešine g. Golograaca Konrada letna skupščina celjske gasilske župe. Zborovanje je bilo lepo obiskano, iz poročil posameznih odbornikov pa smo razvideli, da so bile vse gasilske čete v preteklem letu izredno delavne. 2upa je priredila mnogo predavanj o pasivni zaščiti pred letalskimi napadi in o bojnih plinih. Ta predavanja so bila deloma namenjena tudi prebivalstvu in so povsem dosegla svoj namen. 2upa je bila razdeljena po posameznih občinah v požarne okoliše. Več predavanj je župa posvetila vojaškim obveznikom in obveznikom telesne vzgoje. Poleg številnih teoretičnih predavanj so bile tudi praktične vaje s plinskimi maskami in z dihalnimi Draegerjevimi aparati. Na področju celjske gasilske župe so nastopili gasilci pri 49 požarih. Pogorelo je 15 stanovanjskih hiš, 17 gospodarskih poslopij, 13 kozolcev, 3 hlevi, Elektrifikacija občin Šmarje, Sv. Vid pri Grobelnem in Ponikve | 2 viničariji, 2 sušilnici in 1 cvetličnjak, 3 gozdni | požari in 4 sobni. Ogenj je nastal v 45 primerih na zavarovanih poslopjih, na nezavarovanih v 3 primerih. Pri vseh požarih, na katerih je nastopilo 722 gasilcev, so gasilci porabili 178 ur in obvarovali 4,820.000 din ljudskega premoženja. 2upa šteje 59 čet. V preteklem letu se je število povečalo za 2 četi. Ustanovljeni sta bili 2 industrijski četi: pri tvrdki Cesten In pri »Metki«. Ministrstvo Je razpustilo četo v Konjicah in odobrilo ustanovitev nove čete. V župi je včlanjenih 1675 izvršujočih, 1043 podpornih, 79 čaatnih članov, 76 naraščajnikov in 26 samaritank. Za dolgoletno gasilsko delovanje so prejele odlikovanja čete: Vitanje, Vojnik, Lopata, Vrbje, Go-tovlje in Gaberje. 8 srebrnim križcem za zasluge na gasilskem polju je odlikovala gasilska zveza predsednika čete Vrbje g. Oblaka Antona in ustanovna člana p. č. Letuš Leskovška Stefana in Oštirja Franca. Število motork je naraslo od 51 na 58. Le Seat čet še uporablja ročne brizgalne. Skupna vrednost orodja, opreme in obleke v župi znaša 3,767.017 din, nepremičnin (domov, zemljišč) 1,332.900 din, skupno z nabavo novih motork 5,100.000 din. Celje, 9. marca Danes dopoldne je bil v gostilni Habjan sestanek zaradi elektrifikacije občin Šmarje, St. Vid in Ponikve. Sestanek je bil zelo dobro obiskan kljub slabemu vremenu in ie to najboljši dokaz, kako se ljudje tudi v teh krajflb zanimajo za elektrifikacijo. Sestanek je vodil g. župan Turk. Udeležila sta se ga poleg drugih okrajni načelnik T6rner in zdraviliški ravnatelj Rogaške Slatine Gračner Ivan. O načrtih in o načinu elektrifikacije je poročni zastopnik KDE g. Zupanc Mirko. Ljudje so ga zelo pazljivo poslušali in vsem je sijalo veselje na obrazih, ko je povedal, da bo lahko že letoS zasvetila električna luč. Končno je bil sprejet soglasno sklep, da se morajo napeti vse sile, da se to res uresniči. Izvoljen je bil ožji odbor, v katerem so okrajni načelnik T8raer, zdraviliški ravnatelj Gračner, župan Turk, Mlakar, Kovačič in Stupica. V širšem odbo- ru so pa zastopniki vseh vasi, ki pridejo pri elektrifikaciji v poštev. Upamo, da bo ta odbor šel z vso odločnostjo na delo, da pride končno tudi zapostavljeni šmarski okraj do toliko zaželene elektrike. Prosimo tudi bansko upravo in vodstvo KDE, da nam gresta na roko, ustrežeta našim prošnjam in poskrbita, da se to delo čimprej izvrši. Nemčija : Švica 4:2 V Stuttgartu je bila dunes odigrana nogometna tekma med Švico in Nemčijo. Nemčija je zmagala s 4 :2. Gole sta zubilu Schon 2 in Walter 2. Prijatelja tuje vinske kapljice so prijeli Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, 8. marca- V ponedeljek ponoči so vlomili vlomilci v pivnico gc. Starčič Albine v Ritmerku. Odnesi' so 150 buteljk vina od 1917 leta in 150 litrov v*' na od 1939 leta, v skupni vrednosti 3500 din. Obveščeni so bili orožniki pri Sv. Marjeti nize Ptuja. Naredili so preiskavo pri Brumnu ^’onl»al' iu, 52 letnemu posestniku na Bresnici, ter našli 80 buteljk ukradenega vina, razne sodčke in steklenice, kozarce in drugo. Sod vina so našli v gozdu. Pod težo teh dokazov je priznal vlom in več drugih, ki so bili izvršeni v teku 8 let. Kradel je vino in žganje ter tako oškodoval razne posestnike za 50.000 din. Pomagačev, ki jih je gotovo imel, noče izdati ter pravi, da je ta posel opravljal sam, kar pa je neverjetno. Upamo, da bo vsa ta tolpa razkrinkanju ki je skoraj 10 let kradla, vendar ji orožniki niso prišli na sled. Vsa hvala požrtvovalnim orožnikom, ki so, sedaj naredili red. Od tu in tam V prometnem ministrstvu zaseda tarifni odbor, ki razpravlja o predlogu železniške uprave, da se povečajo prevozne tarife na naših železnicah na splošno za več odstotkov. Sestanek vodi pomočnik prometnega ministra inž. Terček. Po predlogu uprave bi se podražili stroški za prevoz vseh predmetov izvzemši za prevoz žita, živinske krme, krompirja in goriva. Podražitev tarif je potrebna zaradi izrednih razmer v železniškem prometu. Posebno je treba poudariti znatno povečanje železniškega prometa, kar je zahtevalo povečanje železniškega parka in povečanje izdatkov za vzdrževanje in ohranitev vsega prometa. Ze z enim prejšnjih povišanj tarif je železniška uprava pridobila 50 milijonov dinarjev, nepokriti pa je še 150 milijonov din. Srbska kraljevska akademija znanosti je imela svojo sejo, na kateri je izvolila za svoja člana znanega srbskega jezikoslovca dr. Milana Reše-tarja in znanega dubrovniškega slikarja Marka Murata. Na slavnostni seji je bil zastopnik kralja, zastopnik pravoslavnega patriarha, za vlado minister dr. Miha Krek, belgrajski nadškof dr. Ujčič, zastopnik vojske in številni zastopniki znanstvenih ustanov. Uvodni govor je imel predsednik Akademije dr. Aleksander Belič. Tajnik Akademije dr. Radonjič je razložil vse izdajateljsko delo Akademije, ki je izdala veliko število znanstvenih knjig, za katere krije stroške iz številnih ustanov in skladov, katere so ji poklonili v teku desetletij razni srbski rodoljubi. Poslovni odbor katoliške škofovske konference, y katerem so hrvatski škofje, je več dni razpravljal v Zagrebu o pripravah za evharistični kongres, ki bo zunanji znak za 1300 letnico stikov med hrvaškim narodom in sveto Stolico. Škofje so izdali svoj razglas, v katerem pravijo, da je sv. oče proglasil letošnje leto za sveto leto hrvaškega naroda. Proslave se bodo začele najprej v Splitu, nato pa v Solinu zraven Splita. Tod so nastale prve katoliške škofije na hrvaških tleh. Velike slavnosti pa se bodo končale v Zagrebu z evharističnim kongresom od 20. do 23. junija. Na zasedanja zveze kmetijskih zbornic ▼ Belgradu je govoril predsednik Milan Badžak o stanju v kmetijstvu in se zavzel za vsestranski dvig našega kmetijstva, kar naj bi imelo za cilj dosego mnogo večje količine kmetijskih pridelkov. Pozdravil je tudi novi načrt kmetijskega ministrstva, ki sega za več let naprej in se bo pri nas kmetijstvo prvikrat vodilo po določenem načrtu. Obenem bodo nastopile temeljite izpremembe v bu-džetiranju. Končno je govoril tudi kmetijski minister dr. čubrilovič, ki se je izrekel za uravnano gospodarstvo, posebej pa za uravnano kmetijstvo. Pri zasedanju sta vlado predstavljala prosvetni minister dr. Miha Krek in prometni minister inž. Nikola Beslič. V Belgradu se je pred sodiščem odigral zaključni del afere, ki je pred dvema letoma silno razburila prestolniško prebivalstvo. Mladi inženir Stojanovič, ki je bil iz tipične čaršijske družine, je zapeljal mlado dekle Milo Dimitrijevjč, da si je nazadnje v obupu vzela življenje. Stojanovič je bil zaprt, toda med zaslišanjem je priletel v sodnijo dekletov oče in streljal na zapeljivca, potem pa ubil samega sebe. Dogodek je tedaj razburil ljudi, ki so obsojali grdo dejanje zapeljivca in pomilovali družino Dimitrijevičevih. Zapeljivec je dobil 10 mesecev zapora, toda Dimitrijevičevi ga tožili tudi še za visoko odškodnino za izgubljeno hčer in za pogaženo čast družine. Na okrožnem sodišču je bilo Dimitrijevičevim prisojenih Četrt milijona odškodnine, toda apelacijsko sodišče in kasacijsko sodišče sta to razsodbo razveljavila, češ da bi za takšno odškodnino smela tožiti edinole prizadeta, to je pokojna Mila, nikakor pa ne njeni starši odnosno sestre. Dimitrijevičevi bodo dobili povrnjene le stroške za pogreb hčerke in za postavitev spomenika. Predstavniki ljubljanske, belgrajske, novosadske in skopljanske delavske zborniee bo imeli v Belgradu sestanek, katerega je vodil tajnik belgrajske zbornice Mitič. Govorili so o raznih delavskih in nameščenskih vprašanjih in nazadnje sklenili, da bodo zahtevali nujno sklicanje osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Kolporterji zagrebških časopisov imajo svoje stanovsko društvo, ki si skuša prizadevati za izboljšanje socialnega položaja svojih članov. Vodstvo organizacije bi rado doseglo, da bi se oblasti s svojimi ukrepi izločile iz vrst kolporterjev vse otroke in nepoštene ljudi. Posebno pa se trudijo m to, da bi se zavarovali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Križ pa je v tem, da kolporterji nimajo po enega delodajalca, temveč prodajajo vse časopise, ki v mestu izhajajo. Obrnili so se na bansko oblast, da bi jih uvedla v bolniško in starostno zavarovanje. Dokler se to ne zgodi, pa bo organizacija sama podpirala svoje člane s podporami za primer bolezni in stiske. Kolporterji morajo plačevati svojemu društvu zato po 25 dm mesečno. Neprijetno srečanje * razbojnikom je doživela 65-letna starka Katarina Cosid iz belgrajskega predmestja. Sredi noči je v njeno skromno stanovanje vdrl vlomilec. Starka je škripanje pravočasno zaslišala in se zbudila. Ko je že stala pokonci, je planil nad njo neznanec in jo začel daviti, češ da mu mora izročiti ves svoj denar. Starka ni hotela odjenjati in je zatrjevala razbojniku, da ga nima. Končno se ga je za trenutek osvobodila in začela na ves glas kričati. Neznanec jo ie zgrabil, toda ustrašil se je kričanja in se začel s starko pogajali za odkupnino. Nazadnje sta se zmenila, da bo Katarina odnesla 500 din, katere si bo izposodila, na grob svojega^ moža, in tam jih bo neznanec pobral. Razbojnik je odšel in starka je zjutraj odnesla denar. Toda neznanca ni bilo ponj. Zagrebška policija si vestno prizadeva, da bi iztrebila zarotniške družbe, ki so si nadele cilj da bodo z raznimi atentati delale zmedo na Hrvaškem in skušale na ta način pripravni tla za nasilno izpremembo obstoječega reda. Pred kratkim je policija prijela dve takšni skupini teroristov in sicer eno v Zagrebu, eno pa v Karlovcu. Kmalu potem pa je izvedela, da se takšno zločinske družbe ustanavljajo tudi v Dalmaciji. Poseben oddelek policije je sel v Split in tam zasledil skupino osem ljudi, ki so bili plačani za to, da bi vprizorili celo vrsto atentatov na imetje naše države in tujih °k Ji}^rnns'c' obali. Obenem je policija odkrila tudi skladišče raznega eksplozivnega in zaž.igalnega materijnla. Vseh osem zločincev je policija prijela in odpeljala v Zagreb, kjer tete preiskava dalje. Po končanem postopku Jih bo izročila sodišču. O svojem odkritju pa je udala za javnost posebno uradno sporočilo. Zahtevajte povsod naš list! Krasna manifestacija slovenske umetnosti v Ptuju Ptuj, 9. marca. V Narodnem domu v Ptuju je bila danes dopoldne odprta razstava slovenske moderne umetnosti, na kateri je razstavilo 10 slovenskih umetnikov nad 70 slik. Zastopani so člani kluba Neodvisnih, trojica Gorše—Maleš—Kos in profesorji Mihelič, Jirak in Jakob. Razstave se je udeležilo veliko število ljudi, kakršnega ne dožive niti razstave v Ljubljani ali Mariboru. Bila je to po dolgem času mogočna manifestacija slovenske umetnosti v Ptuju. Ptujčani so z navdušenjem pozdravili slovenske umetnike v svoji sredi. Tajnik Kluba slovenskih akademikov g. Krivec je najprej pozdravil navzoče umetnike in goste: upravnika Narodne galerije iz Ljubljane g. Zormana, ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani g. dr. Ložarja, ptujskega župana dr. Remca, okr. glavarja dr. Farčnika, ravnatelja ptujske gimnazije Aliča, zastopnika vojske in vse druge. Predsednik KSA v Ptuju g. Jeza je v klenih besedah razložil, kako in čemu je prišlo do te razstave, poudaril vez med umetniki in ljudstvom, iz katere izhajajo, slednjič se je zahvalil vsem, ki so pripomogli do razstave. Akademski slikar Miha Maleš je spregovoril v imenu trojice, čestital akademskemu klubu k prireditvi in poudaril važnost razstave za ostale umetnike. Predsednik Kluba neodvisnih g. Stane Kregar je spregovoril o tej veliki slovesnosti za Ptuj nekaj lepih besed, ki so jih navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Slednjič je spregovoril še g. župan dr. Remec in odprl razstavo. Akademski slikar g. Stane Kregar je prevzel vodstvo po razstavi in je od slike do slike vodil navzoče ter jim razlagal posamezna dela. Navzoči so z navdušenjem sledili njegovim izvajanjem in se tu pa tam za dolgo časa ustavili pred posameznimi slikami. Akademikom, ki so organizirali to razstavo in se niso zbali velikega truda in dela, ki ga je od njih zahtevala, je treba izreči vso pohvalo in iskrene čestitke pri doseženem uspehu. Želimo, da bi ta razstava pustila v Ptuju mogočen pečat slovenske misli in hotenja, upamo pa tudi, da bo marsikaka umetnina ostala za vedno v Ptuju. Nedeljske novice iz Celja Zahteve slovenskih dimnikarskih pomočnikov. V Delavski zbornici v Celju so danes zborovali številni člani organizacije dimnikarskih pomočnikov v Sloveniji. Na zborovanju sta bila tudi delegata glavnega odbora iz Ljubljane. Izglasovana je bila soglasno sledeča resolucija: Članstvo zahteva, da se uredi čimprej delovno razmerje, ki danes nikakor ni v skladu z zakonom. Plače dimnikarskih pomočnikov so zaradi draginje premajhne, ker so še iste, kot so bile pred njo. Minimalne mezde, predpisane od oblasti malokdo upošteva. Nujno je potrebno, da se število dimnikarskih okrajev poveča. Na območju celjske občine naj se ustanovita še dva okraja. To zahtevo so pomočniki utemeljili in bomo o tem še poročali kasneje. Skupščina Zveze sobo- črkoslikarjev v Celja. V hotelu »Poštac se je danes zbralo na redni skupščini Zveze sobo- črkoslikarjev iz Slovenije 24 delegatov, da se pogovore o perečih stanovskih vprašanjih. Otvoritvene besede je imel g. Josip Marn iz Ljubljane, 6kupščino pa je vodil domačin g. Holobar Stojan. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Marn Josip, dalje v odbor Černe Franc iz Ljubljane, Senekovič iz Maribora, Holobar iz Celja ter drugi. Članstvo je sprejelo na skupščini resolucijo, v kateri zahteva izvedbo novelizacije obrtnega zakona, ustanovitev gospodarskega sveta, v katerem sodelujejo obrtniki, zatiranje Sušmarstva, obrtno starostno zavarovanje itd. Govor je bil tudi o sklenitve kolektivne pogodbe, ki naj jo izvede Zveza. Soglasno se je sklenilo, da se zviša cenik sobo-črkoslikarskih del za 30 odst. Zborovanje mladine okrajne JRZ v Celja. V vrtni dvorani hojela je bilo danes ob 2 popoldne ob zaključku dvodnevnega tečaja delegatov krajevnih organizacij MJRZ za celjski okraj zborovanje — redni letni občni zbor. Udeležili so se ga tudi senator g. A. Mihelčič, podžupan Stermecki Rudolf, Fazarinc Anton in Flere. Pred poročili so bile poslane vdanostne brzojavke voditelju dr. Kulovcu in ministru dr. Kreku, katere so navzoči sprejeli z velikim navdušenjem. V imenu župana dr. Vorfiiča je pozdravil mladino celjski podžupan g. Stermecki Rudolf. Daljše poročilo o delu organizacije je podal predsednik Kroflič Jože. Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi spremembami stari odbor. Predsednik: Jože Kroflič, podpredsednik Sevčnikar, tajnik Skoberne, blagajnik Vanči Vrabl, odborniki Slapnik, Voš-njak. Ženski odsek Šempetrske prosvete priredi v ponedeljek, 10. t. m. skioptično predavanje: Sveta Hema, prva slovenska svetnica, in sicer že ob pol 20. Predaval bo g. ravnatelj Zor. Miklova Zala - simbol koroškega slovenstva Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 10. marca: 40 mučencev. Torek, 11. marca: Sofronij, šk. Obvestila Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; dr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Trimesečni gospodinjski tečaj se bo pričel dne 10. marca 1941 v Dobrniču. Obiskovalo ga bo 23 deklet Tečaj priredi banovina. Literarni klub v Ljubljani bo priredil dne 17. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice drugi bralni večer. Uvodno besedo bo govoril Jože Kastelic. Iz svojih del bodo brali CeneVipotnik, Jože Dular, Severin Šali, France Novšak, Jože Brejc, Cene Kranjc, Joža Vombergar in Jože Kastelic. Na korist Društva prijateljev Golnika bo v petek, dne 14. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani akademija s koncertnim sporedom. Pokroviteljstvo je prevzela ga banica Nija dr. Natlačenova, sodelujejo pa ga. Mira Danilova, pianistka Dora Gusičeva iz Zagreba, Valerija Heybalova, Moharjeva Erna in Lipah Franc, Lipovšek Marjan, Pfeifer Leon, Pilato Boris, Rupel Karlo, Sever Stane, dr. Danilo Švara in komorni odkester slušateljev Glasbene akademije. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Krajevna organizacija JRZ v Dobrnič ah ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 16. marca po jutranji sv. maši ▼ Baragovem domu. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Ponedeljek 10. marca: Zaprto. Torek, 11. marca; Cigani. Red Torek. Sreda, 12. marca: Brez tretjega Izven. Proslava 40 letnice umetn. dela Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške drame. Opera. — Začetek ob 20. Ponedeljek, 10. marca: Zaprlo. Torek, 11. marca: Rus alka. Red A. Sreda, 12. marca: Sabska kraljica. Red Sreda. Gostovanje J. Gostiče, tenorista zagrebške opere. Proslava Hinka Nučiča. Po predstavi v sredo 13. marca, bo v restavraciji hotela »Slone komerz, na katerega so vabljeni vsi prijatelji ter častilci slavljenca in njegove umetnosti. »Koroški Slovenec« prinaša raemišljanja o povesti Miklove Zale in pravi med drugim: »Nedavno sem se slučajno zasedel pri knjigi o Miklovi Zali Čeprav sem jo že večkrat prebral in opetovano videl na odrih, me je spet zgrabila in znova sem doživel ta lepi košček naše davne ogo-dovine. So v naši povesti prizori, ki ostajajo neizbrisni. Ali smo se kedaj že zamislili ob njej malo globlje? Zvesta Zala in juna&ri Mirko poosebljata ves naš rodi Slovenska zgodovina davnih stoletij do naših dni je zgodovina iskrenega domoljubja in rodoljubja. Naš narod koraka kakor Zala in Mirit« skozi stoletja in ohranja vrline ljubezni in zvestobe v dobrih in slabih dneh. Vedno apet in spet je med nami čuti modre nasvete starega Serajnika in odločne pozive korenjaškega Mirka, treba je dejavnih dokazov zvestobe domu in svojcem, čepmv ta zvestoba zahteva težke žrtve. Vsaki naši ženi m vsakemu dekletu pritiče vloga in naloga ražanske Zale, junakinje požrtvovalnosti in neizmerne ljubezni do doma, moža in svojcev. Vse naše delo in življenje je končno borba za domačije, za njihov obstoj in utrditev. V velikem svetu zmaguje idealizem, svet duha in zvestobe, zmaguje po žrtvah in odpovedih. Tudi v narodih in dmžinah 6e vrši ista borba, dvoboj domoljubja in rodoljubja z materializmom, »vetom mnnke strasti, laži in izdajstva. Zvestoba zmaguje vsekakor tudi tod!« 0 dokladah za otroke Doslej so bile deležne doklad za otroke družine z vsaj tremi otroci in podeželske družine z vsaj 5 otroci. Z novim letom je v veljavi nova odredba, ki dovoljuje otroške doklade za vse družine z vsaj tremi mlado!eitnimi otroci. Prosilec mora biti nemški državljan in nemške ali sorodne krvi. Na vprašanje, kdo je sorodne krvi, odgovarja »Volki6cher Beo-bachter« z dne 20. pret. mes. da so to vofiče vsi evropski narodi, izvzemški Judje in Cigani. Pri pripadnikih nenemške narodnosti pa morejo nižje upravne oblaisii ter okrožni vodja stranke odkloniti po-; delitev doklade z dokazom, da prosilec ni prijatelj države ali narodno socialistične stranke. »Zmaga na Zahodu« V Celovcu so minule dni predvajali vojaški film »Zmaga na zahodu«. Prvi predstavi so prisostvovali generalni poročnik v. Nagy, pokrajinski vodja-na-mestnek Kutecbera ter ugledne osebnosti iz vojaških, strankinih in upravnih krogov. Navzoča sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul Stojakovič in italijanski konzul Zappi, Koroške novice Preteklo nedeljo je ▼ Tarah zasul plaz neko smučarko iz Berlina pred očmi ni enega soproga in jo odnesel t globino. V Velinji vesi je pobrala smrt starega Šimno-vega očeta, Luko Filipiča. Rajni je bil doma iz sončne Goriške in se je 1. 1910 preseda na Koroško. Bil je vzoren gospodar in zvest sin svojega naroda. Po dolgi bolezni nam je danes umrla naša dobra žena in mama Marija Megušar roj. Žumer Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. marca ob 4 popoldne iz kapelice sv. Andreja na Zalah. Ohranite jo v blagem spominu! V Ljubljani, dne 9. marca 1941. Žalujoči: France Megušar, mož; Franci in Janezek, otroka, družine Megušar in Žumer. Cilji in želje malih ljudi Z ustanovnega občnega zbora zadruge za zidanje stanovanjskih hišic na obroke Ljubljana, 9. marca. Zelja, zgraditi si svoj dom, Imeti kos čok svojega sveta, kjer bo vsak svoj gospodar, kar bo človeka še bolj vezalo v duhovno povezanost družine, bolj kakor pa samo štiri gole stene, imeti nekje svoj dom, da bo otrok vedel, kje je doma in kjer se bo lahko razživel v svoji otroški prešer-nosti, ne da bi nad njim visel cel roj obzirnosti in družabne utesnjenosti, biti sam nekje doma, imeti samo košček sveta na tej ogromni zemeljski prostranosti, ki ga boš ljubil in skrbno negoval, vse to je pripeljalo na danažnji ustanovni občni zbor Zadruge za zidanje stanovanjskih hišic na obroke z o. j. v Ljubljani lepo število ljudi. Bilo jih je okrog 160. Niso bili samo iz Ljubljane, ampak tudi z dežele so prišli. Zborovanje je bilo v Delavski zbornici in je predsednik pripravljalnega odbora g. Kremžar pozdravil vse navzoče ter poudaril, da bodo člani svoje cilje dosegli le v samopomoči, potrebna pa Mariborsko trgovstvo opozarja na kritičen položaj mariborske trgovine Maribor, 9. marca. Danes je bil v zborovnlni dvorani trgovskega gremija občni zbor Združenja trgovcev v Mariboru. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano ter inu je prisostvoval kot delegat Zbornice TI njen član g. Ferdo Pinter. Občni zbor je vodil predsednik g. Miloš Oset. Iz obširnega predsedniškega poročila posnemamo sledeče: Svetovna vojna prinaša tudi trgovskemu stanu vsak dan nove težave. K sreči je nasa domovina po daljnovidni politiki njenega vodstva ostala izven vojnega požara, vendar trpimo vsi na posledicah velikih dogodkov, ki so zajeli svet v ogenj. Naše oblasti se trudijo, da bi z ukrepi zagotovile prebivalstvu države vse, kar potrebuje. Teh uredb je zelo veliko, mnoge so posrečene, še več pa jih je svoj cilj zgrešilo. Pravilno niso bile usmerjene tiste protidraginjske uredbe, ki so nakopale našemu trgovstvu po krivici očitek, da ono povzroča draginjo. Trgovstvu so današnje razmere naložile mnoga nova bremena — povišani davki, zvišanje prejemkov nameščencev, njihovo pokojninsko zavarovanje. Na položaj mariborske trgovine je zelo slabo vplivala neugodna letina v okolici, delavske stavke ter redukcije tovarniškega delavstva, poleg tega pa močno pomanjkanje najpotrebnejšega blaga. Nove uredbe za prehrauo prebivalstva, stroga kontrola, kontigentirauje, nakaznice itd., vse to obremenjuje trgovske posle. Upati je, da bo naša državna uprava v bodočnosti pritegnila pri izdajanju novih gospodarskih uredb k so- delovanju praktične gospodarske ljudi, tako da bodo te uredbe v skladu z našim gospodarskim življenjem ter ga ne bodo ovirale. Naše trgovstvo je pripravljeno k sodelovanju. Poslovno poročilo za preteklo leto je podal glavni tajnik Skaza. Naslikal je v širših obrisih veliko delo, ki ga je vršilo Združenje v korist svojega članstva in obrambo trgovine. Bile so to neštete intervencije, posredovanje na pristojnih mestih, pojasnila, opozorila itd. Posrečilo se je spet preprečiti nakane krošnjarjev. Skratka, voastvo združenja je budno zasledovalo vse pojave, ki so bili na škodo našemu lokalnemu gospodarstvu ter je vedno ukrenilo vse potrebno, da je bila nevarnost pravočasno odstranjena. V drugem delu svojega poročila je navajal zanimive statistične podatke o mariborski trgovini Konec 1. 1940 je štelo združenje 578 članov, od tega trgovcev poedincev 514, družb, zadrug in zavodov pa 64. Začasno je ustavilo obrat 13 članov, izbrisanih ni bilo se 12 obratov, ki so prenehali. Izdanih je bilo 62 obrtnih listov, 52 pa je bilo odloženih ali uradnim potom izbrisanih. Protokoliranih je bilo 142. Mariborska trgovina zaposluje 721 nameščencev. Izmed drugih poročil bi omenjali samo še poročilo o delovanju Simon Novakove ustanove, ki je pomembna socialna ustanova. Posel nadzornika te ustanove je prevzel lani g. Ivan Klančnik, ki posveča vso skrb hiši. V hiši, ki je last te ustanove, stanuje sedaq_7 plačujočih strank, brezplačnih stanovanj pa je oddanih 8. bo seveda tudi pomoč državnih in samoupravnih oblastev. Poslana sta bila brzojavna pozdrava banu dr. M .Natlačenu in županu dr. J. Adlešdču, nato pa je tajnik g. Jamšek rekel, da je želja vsakega zgraditi si svoj dom. Treba pa je najti način, da bi bilo to mogoče vsakemu v okviru njegove gospodarske moči. Kaj vse bi se dalo z denarjem, ki ga plačuje najemnik v skupnosti, storiti. Gradi se sicer mnogo, toda cenenih stanovanj za malega človeka — delavca in nameščenca — ni. Zato se je treba zateči k samopomoči. V Belgradu in Banjaluki so na zadružni podlagi in z dolgoročnimi krediti pri nizkih obrestih seaidali precej stanovanjskih hišic z dvema sobama in pritiklinami. Tudi drugod po svetu tako delajo. Pobudo za ustanovitev te zadruge je dalo društvo stanovanjskih najemnikov in zadruga je bila ustanovljena 9. februarja letos. Nato je prebral tajnik pravila. Namen zadruge je, pomagati s posojili, nasveti, cenenimi skupnimi nakupi materiala svojim članom za zidavo lastnega doma, da v ta namen kupuje potreben svet, da išče ugodna posojila, da sklepa pogodbe za nakup sveta in zidavo hišic, da po možnosti zida hiše svojim članom in jih prodaja la-drugarjem za gotovino ali na obroke. Skratka, da zadruga nudi čim več prostosti pri zidanju in s tem pripomore do cenejše zidave. Zadružniki lahko postanejo osobe, ki nudijo zadostno jamstvo (stalna služba, pokojnina ali poroštvo, če kdo aim ne enega ne drugega). Važno pri tem je to, da zadruga po opravljenem delu sama isplaia obrtnika in dobavitelja ter obremeni doliinega Hana, kar do tedaj ni bilo. Delež je 1000 din z dvakrafoim jamstvom. Pri vplačilu deleža pa je treba še plačati 50 din za nabavo pisarniških potrebščin. ... .Pra,Yi,a 80 bila v celoti sprejeta, nato pa je bil izvoljen odbor. Predsedoval mu bo g. Kremžar, tajnikoval g. Jamšek, blagajno pa bo vodil g. Osterman. Odbor je bil izvoljen tako, da je v njem zastopana vsaka stroka, kar bo delo odboTa zelo olajšalo in bo to delo bolj smotrno. Člani so pokazali za ustanovitev zadruge veliko zanimanje in so bili pri razpravljanju zelo natančni, kar je razumljivo, kajti to so ljudje, ki živijo iz ust v usta in si le z največjimi Žrtvami ustvarjajo tisto, kar drugi, ki ima, stori mimogrede. Zato hočejo tudi vedeti, kako se bo z denarjem gospodarilo. Glede na lep in koristen namen zadruge bi bilo prav, če bi oblastva ne šla mimo njenih prizadevanj in stremljenj. Saj to so ljudje, spodnji desettiaoči, ki poleg kmeta kljub težkim razmeram gojijo in negujejo svetal ideal družine, po katere obnovitvi žejajo današnje razmere. Kajti marsikateri od njih je moral slišati danes preznane poganske besede: ker imate otroke, stanovanja ne dobite. Torej ne samo gmotne, ampak tudi duhovne dobrine so cilj zadruge. Tako se bo lahko nemoteno in brezskrbno razvijala osnovna celica družbe — družina. Tek čez drn in strn v Maribora Maribor, 9. marca. Lahkoatletska sezona v Mariboru se ie pričela. Letos se ie odprla s tekom »čez drn in strn«, ki ga je priredil SK Železničar za vse športnike lahkoatlete, nogometaše itd. Start in cilj ie bil v Spesovem selu, proga pa ie bila izpeljana po stražunskem gozdu. Zanimanje za prireditev je bilo nenavadno veliko ter se je prijavilo na startu nič manj kot 31 tekmovalcev. StartaH so člani SK Železničarja. SK Maratona, Sokola, skavtov, učiteljišča ter SK Planine iz Ljubljane. V splošnem plasmanu so bili doseženi sledeči rezultati: Stojnšek (Maraton) 8,08 2 pet.; Klančnik (Maraton) 8.14; Rotner (Železničar) 8.23; Hlebce (Planina) 8:24; Lušenc (Zelezn.) 8:32; nato slede Pavčnik (Zel.), Lah (Maraton), Petek (Zel.), Faletov (Mar.), Škamlec (Mar.), Karlin (Žel.), Lesjak (Zel.). SK Ljubljana : SK Karlovac (Kariovac) 10:1 (3:1) Ljubljana, 9. marca. Danes se je v Ljubljani začela letošnja nogometna sezona. SK Ljubljana je pozvala kot prvega gosta Viktorijo iz Karlovca. Moštvi sta nastopili takole: Viktorija: Dejanovič, Franjkovič, Perašin, Hočevar. Kneževič, Marinič II., Obradovič, Kovačič. Marinič L. Balagovič L, Ivanjkovič. Ljubljana: Rožič, Cegnar, Pnterle, Pelicon, Lak L Šercer, Smole, Lah II., Vovk, Pepček, Erber. Tekma ie pokazala, da nobeno moštvo še ni v formi. Tako se je zdelo vsaj v začetku, ko je Ljubljana imela z gosti dokaj preglavic. Pozneje pa je. zlasti v dragem polčasa, prevzela vse iniciativo ter nakopičila v njihovo mrežo skoraj ducat golov. Ljubljanski napad je delal v tem času zelo dobro, dočim v prvem polčasu, rasen nekaj duhovitih potez, ni pokazal mnogo. Halfi so na težkem terenu delali bolj pičlo. Prvi gol so zabili gosti, pozneje pa je Ljubljana nizala gol za golom ter jih tako nabrala deset PRTEMSTVO MARIBORSKE ZSPP NA POHORJU Maribor, 9. marca. Mariborska ZSP je priredila danes dopol-Ine na Toplem vrhu na Pohoriu podzvezno »rvenstvo na 14 km. Start je bil ob 9 dopoldne, '»reditev je bila na 1332 m visokem terenu, ■•roga je bila podobna osmici. Start je bil na Toplem vrhu, prireditelj ISSK Maribor. Sneg e bil jnžen, posebno vlogo je imelo mazanje n so nekateri smučarji svoje smuči celo za-nazali. Tudi je skoraj vse dopoldne deževalo, ako da smučarji niso imeli prav lepega dne. 'J a j boljši čas dneva si je priboril Fandel Karol ISŠK Maribor) v času 52.50 in s tem zopet dosegel prvenstvo MZSP. Zelo dober je bil tudi tranjčič (SK 2elezničar), Legvart (lSSK Mari->or), je imel smolo v maži in postal tretji. _Iz->oren pa je bil Kramaršič (SKZ), ki je prišel la četrto mesto. Posamezni rezultati so sledeči: rtKA. Fandel Karol (ISSK Maribor) 52.50, 2. iCISnjčič Leopold (SKZ) 58.01, 3. Legvart Lado [SKM) 1.02.3, 4. Kramar (SKZ) 1.02.55, 5. Simčič Albin (SKM), 6. Dolinšek Adolf (SSK Maraton). Po posameznih skupinah pa so bili doseženi sledeči rezultati: Srednje- in dolgoprogaši: Stojnšek (Mar.), Rotner (Žel.), Hlebce (Planina). Skakači, metalci, šprinterji: Faletov (Mar.), Bačnik (Žel.), Hrovatin (Žel.). NogometaSi: Lušenc, Petek, Lesjak (vsi Ž.). Mladina 16—18 let: Klančnik (Mar.), Pauč-nik (Žel.), Lab (Mar.). Telovadna druStoa in zavodi: Štritov (Učiteljišče). Gašparič (skavt). Kos (Učiteljišče). Proga je merila 2300 m, zelo posrečeno izbrana. Organizacija je poslovala brez napak ter je bila v rokah sodnikov Podpečana, Stara-šine, Kebriča ter Grošla, Glaviča in Štrucla. Ta uvod v letošnjo sezono je pokazal, da so mariborski lahkoatleti dobro pripravljeni ter bodo letos dosegli gotovo še lepe uspehe. MEDKLUBSKI SMUK AK SKALE S KLEKA Jesenice. 9. marca. Po preteku dveh let je priredila jeseniška Skala spet svoj tradicionalni smuk s Kleka. To je tndi prvi tradicionalni smuk, na katerem so se pomerile moči naših najboljših. Proga je potekala v daljavo 5 km, z višinsko razliko 100 m in spada med najtežje proge pri nas, ki zahteva velike vztrajnosti. Startalo je 21 tekmovalcev od sledečih klubov: Ilirija, Gorenjec, Bratstvo, Tržič, Skala. Močno konkurenco so tvorili tudi naši trije reprezentanti: Zvan, Lukane in Bertoncelj. 1. Ciril Praček, Skala, Jesenice, 4.28 sek. Svoj rekord na tej progi je izboljšal za 58 sek. 2. Lukane Slavko, Tržič, 4.39.2, 3. Kobler Stanko, Skala, 5.01.2, 4. Ravnikar Rado, Gorenjec, 5.08.4, 5. Mrak Marjan, Skala, 5.29, 6. Bertoncelj Jože, Gorenjec, 5.37.2. •*.. ... sSaSSs! i L' V Ciril Praček je v sijajnem slagu in rekordnem času smagal danes na RoieL Zvan Lojze je po tretjem težkem padcu izstopil. Izstopili pa so še štirje tekmovalci, i* česar se upravičeno lahko sklepa, da je bila proga res težka in je zahtevala precejšnje fizične sposobnosti, kar se vidi tudi iz časov. Proga je bila dobro pripravljena in da je prireditev tako odlično potekala, se je zahvaliti priznanim skalaškim funkcionarjem gg. Kore-niniju, Ravniku, Romovcu in Katniku. Veličasten zbor rezervnih častnikov v Celja Celje, 9. marca. V Oficirskem domu je bH danes dopoldne ©bč- ii zbor pododbora UROIR v Celju. Številna ude-ožba na zborovanju je bila prepričevalen dokaz, iako se naši rezervni ofieirji strnjeno oklepajo ivoje organizacije, po kateri se spoznavajo z našo hrabro aktivno vojsko. Sodelovanje naše •ezervne in aktivne vojske, zlasti v zadnjih časih, lam je vsem v bodrilo in spodbudo močne samo-:avesti skupnega dela za obrambo naše, s krvjo istanovljene samostojne države. Z zborovanja, katerega sta ae udeležila tudi »oveljnik mesta in 99. pp polkovnik gg. Temaievič vo in polkovnik g. Caska Oskar, poveljnik eelj-ikega vojnega okrožja, so bile poslane brzojavke ti Vel kralju Petra IL ministru vojske g. Pesič« a komisarju UROIR g. Milivoju Pnriču v Bel grad. Z vsem navdušenjem je članstvo sledilo kle-lim in odločnim besedam polkovnika g. Tomaše-dča, ki je v svojih prepričevalnih mishh poudar-al veliko nalogo rezervnih oficirjev z aktivno vojsko pri delu za našo državo, ki ni bila sad takšnih diplomatskih borb, temveč sad, ki je irastel iz tisočih žrtev vseh jugoslovanskih na-■odov. To našo svobodno in s krvjo pridobljeno emljo bomo čuvali in smo jo pripravljeni braniti lo zadnje kaplje krvi. Moti se, kdor miah, da je v las malodušje, ne, v nas je odločna zavest, od tatere ne bomo odstopili — naša zemlja mora Mtati naša. Predsednik dr. Vrečko se je uvodoma spomnil lmrlega člana upravnega odbora Šmida Matka in irugih pok. članov, katerih spomin so počastili tavzoči s trikratnim »Slava«. Nato je govoril o lalogah rezervnih častnikov med narodom. Pod-»dbor šteje danes 540 članov, tako, da je 559S fseh rezervnih oficirjev v eeljskem okrožju organiziranih v UROIR. V preteklem letu je bilo istanovljenih na področju celjskega vojnega okrožja 8 poverjeništev, nekaj pa se jih gnuje. Tajniško x>ročik> je podal gospod Vrečko. V dolgem poočita je navedel veliko delo vzornega Članstva, počasi. Popravljena pa je že marsikatera krivica. Vodstvo mariborskega društva je izvršilo veliko intervencij in se je na vseh področjih trudilo, da bi bile zahteve članov rešene. Mariborsko društvo šteje sedaj 897 članov, med temi 531 vojnih invalidov, 266 vojnih vdov in staršev padlih vojakov. Po invalidski uredbi prejema 766 invalidov in vdov invalidnino. Društvo je lani izplačalo na podporah 16.080 din, od leta 1923. pa je izplačal mariborski okrajni odbor skupaj 138.951 din na podporah. Lani je imelo društvo 49.721 din dohodkov in 45.329 din izdatkov. V nov odbor so bili izvoljeni: predsednik Franjo Geč, podpredsednik Nežmah Josip, tajnik Pravdič Martin, blagajnik Drago Tratnik, odbornik Golež Anton. Namestniki: Trop Tomo, Golte« Frane, Štromajer Ludvik. Nadzorstvo: predsednik Jakob Siter, tajnik Viktor Strauh, odbornik Potrč Ivan, namestnika Opelka Ignac ia Jakop Karel. Maribor Mariborski državni in samoupravni upokojenci so imeli danes dopoldne občni zbor v veliki dvorani Narodnega doma. Vodil ga je prvi podpredsednik Matevž Vrbnjak, ki je kome-moriral smrt predsednika dr. Kronvogla. Tajniško poročilo je podal Ivan Koudelka, blagajniško pa Pušenjak. Društvo šteje 1933 rednih članov, podporni sklad pa ima 883 članov. Premoženja ima 53.000 din. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni: viš. pošt. sv. v pok. Matevž Vrbnjak za predsednika, Anton Jare za I. podpredsednika, Josip Smerdu za II. podpredsednika. Za odbornika sta bila izvoljena dr. Tominšek in Ignac Ozvatič ter štirje namestniki odbora. Na meji prijet dalmatinski vlomilec- Na meii pri Selnici ao orožniki prijeli Nikolo Sircla iz Mokronoga na Dolenjskem, za katerega se je potem ugotovilo, da ga išče okrožno sodišče v Splitu zaradi velikega vloma. Šircel je v družbi Josipa Biliča in Nikole Blaževiča vlomil v Imotskem v trgovino Luke Milinoviča, iz katere so odnesli raznega blaga in gotovine v skupni vrednosti 20.000 din. Med plenom je bilo 5 avtomatičnih pištol, 5 revolverjev ter veliko nabojev_ za samokrese in lovske puške. Njegova vlomilska tovariša sta bila že aretirana- Sirota pa se je posrečilo pobegniti ter se je do-sedaj spretno skrival, ker pa 90 ga le preveč zasledovali, jo je hotel pobrisati čez mejo v Nemčijo. Pogumne ženske ugnale vlomilca. Včeraj se je pri belem dnevu od pol 11 dopoldne splazil v gostilni Woch na Koroški cesti neki moški v stanovanje gostilničarke. Tam si je že^ nabasal vrečo s perjjom, žepe pa si je založil z denarjem ter bi bil odnesel bogat plen, da ga ni lastnica gostilne presenetila. Na njen krik sta prihiteli njeni dve hčerki in nečakinja. Zenske so duhaprisotno zaklenile vsa vrata, skozi*katera bi vlomilec lahko pobegnit nato pa so ga korajžno prijele ter držale, da je pripeljala natakarica dva stražnika, da je mirno čakal na prihod policajev. Vlomilec je Alojz Rožmarin iz Vel. Nedelje ter ima na vesti že številne grehe. Zborovatil« JNS v Maribora Danes je bila v Maribora širša seja okraj, odbora JNS, na kateri je nastopil kot glavni govornik g. Ivan Pucelj. Poročilo o svetovnem in zunanjepolitičnem položaju je podal urednik »Jutra« dr. Verčon. G. Pucelj je govoril o znani skupni resoluciji staroradikalov, socialistov To-palovičevega krila in JNS. Bavil se je tudi s celjskim, mariborskim in ljutomerskim govorom predsednika dr. Kulovca. Končno je pozival vse disidente JNS, ki snujejo v Sloveniji svojo politično skupino, naj se raje vrnejo nazaj v okrilje svoje matice JNS. Zborovanje je bilo v mali dvorani hotela Zamorc ter mu je prisostvovalo pičlo število ljudi. začel z novim urejevanjem po otvoritvi mariborskega muzeja, ki bo dne 25 mala. Izmed pridobitev omenjamo še lepe slovenjgraške in brežiške arhivalije. Po poročilu preglednika računov dr. Jančiča so bile volitve obeh preglednikov ter sta bila zopet Izvoljena ravnatelj Heric in dr. Jančič. Sledile so slučajnosti. Spominska akademi]a v spomin dr. Korošca v Vojniku Celje, 9. mavca. Danes ob 4 popoldne je bila v polni dvorani Posojilnice v Vojniku spominska akademija, ki jo je priredil Fantovski odsek s sodelovanjem Dekliškega krožka v Vojniku. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička. Akademiji so prisostvovali senator g. Mihelčič, predstojnik policije iz Celja Kukovič in predsednik Slomškovega krožka iz Maribora g. Geratič, g. Fazarinc iz Celja, predsednik fantovske podzveze prof. Bitenc in predsednik celjskega fantovskega okrožja Vanči Vrabel. Akademija je bila res dostojen spomin na pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. Oder je bil slavnostno okrašen. Na steni je visela velika slika rajnega voditelja, ovita s slovensko zastavo, pod sliko je pa visela žalna zastava. Pred sliko je brlela lučka. Po državni himni in deklamacijah je imel slovesen govor o rajnem voditelju predsednik FO v Vojniku Ivo Gorišek. Sledile so krasne točke Članov, članic, mladenk in mladcev ter naraščaja, ki so pokazale, da je naša ml aduta v Vojniku v zadnjih letih zelo napredovala in pokazala lepe uspehe. Veličastna akademija se je zaključila s fantovsko himno in s himno »Hej Slovenci«, ki jo je pela vsa dvorana. Drobne izpod Konjiške gore Slov, Konjice, 10. marca. J* k*?*®* *“■’* pohorskega pesnita JuiM» Vod Švicarske pesmi. — Švedske postaje: 20.30 Simi. koncert Belgrajska kraikovalov. postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUr (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko - YU0 (19.79m); 8.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. !■ Jsgootovoseke Oakere« « tdebljeal] Jeli Kramari« ~ ladajetelj: lak Jela Sodja - Uredniki Mirko Javornik ~ Rokopisov ae vralame ~ »Slovenski dem« lehaja »eak t asesdrilhfl ta tatraalk ~ Msisfaa naročnina |s N tis, u iaosemslve 28 din ~ Sama ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečo« 5 dinarjev, polletno » dinarjev, < 0twM*iV4r*i Rsfkssjsn alss MB »a.Ofliiil Kapilar Jeva aJtaa 4 Ljubljana •» letalen 1001 de 10-95 •* Cedielnlee i Maribor, Celje, Pini Jesenice, basi J . delavnih eb It ~ celoletne 50 dinarjev, lava mesta. Trbovlje.