Leto VI PHIHOHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vse države so dolžne vzdržati se vsakega posredovanfa ali vmešavanja v notranje in zunanje odnose vsake druge države. Ciz predloga deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki ga je na lanskem zasedanju glavne skupščine OZN predložila jugoslovanska delegacija). TRST, torek 26. septembra 1950 Cena 15 GOVOR EDVARDA KARDELJA Mir se lahko ohrani samo z borbo Proti hegemoniji in proti napadu w ^^^aaa*aa,m———i—■ um .n........,!,,,,, —— rve jugoslovanski resoluciji, ki predlagata sredstva za hitro rešitev mednarodnih sporov in spopadov * Bevinov govor - Indonezija zaprosila za sprejem v OZN AUaSH™G MEADQWS, 25. §1»vnP skupščine OZN JK zufU- ^'iuioslol (Jeli L 2.unanJi minister Kar-'k Šla,, Je P°udarjal potrebo, de ^dstvaSkrtUfžina °ZN naj-v°jaške J: .. se Prenehajo Se začasno aCUe na Kor-ett in ll'ar'caeikv vzP?stavi stara de-fečnikn n j a na 38- vzpo- ska vojnah3!11 da k°«j-1,1 Predsf=,r’ a svetovni mir ^iubnim Udarec vsem mi' ^ Dejan naPpr°m vsega sve-**• tedai- .°' da mnenja, fejske vli^ D°litika severnoko-Pravi n„ade. nikakor ne služi 0r«jskpii='i1Sn?s‘^ £n združitvi »Svdihujfiolj,Udstva' Tisti- ki '^ne k dejanja vlade se- cgli v nnln -' SO-se deians'co ,C",° lgro naPada-»ositi irr,^ • i bo moralo Ku ^rejsko ljudstvo. nat° obsodil napa-Proti ju„„ 1 . Sovjetske zveze «Mir 1 f ^ ayDi in nadaljeval: >>0rb0 DIihk° ohrani samo z £ °U, hegemoniji in na-" ” = S?,.1 se P°ia'.'ita, ne 80sla i. ln laeoioska nat°'da ju-“*(% n. ,e Pripada nobenemu 6» iavnP l,!enda z nobeno vla-tajno nobenih vo-Is sila 'govor°v in nobena tu-110 ali razP°laea neposred- ^fišči „ dno z vojaškimi o-!etnljn fa 3agos*°vanskem o-Iil> naoaa=fS.,avDa nima n°be-aler; v>i- namenov proti ljato 1 E0Jedni državi. 3va L* Kardelj predložil ,tSr>lUM' a resolucije: Prva «Vs„Ja je_ glasit v*lšZzava' « začne ali N alTZ' ‘'7:raciie Froti Jfiutkv uc dizavam, mora u . ie „1. -.se začnejo o me-J*fe o ii’ac|je, ali pa mjpoz--r?ž1ostr ‘>rah 50 zadetku so- ")XTj • *wvvnvi', ov/ da. * W«cijsk v1« s-vražm- Vtile oborože- ..-«gCi,., . - meje ali de- %bd„ ° 5I£e ali teritorial. SO .^Protnild^u prime- 0 nstran ,, hr tffoda SO •...v'*. u **'1 •••’*- >'«tc Q nh V*ne sile preko- S °Ponfr,-?^l'nien^1 drsnu n, Dtla " lstePa dneva, : “jm'0 oc. i&?i rgm* s(wraznesti in l is drune strani; ta umik Fodan ko 7 izjava obeh e M Z umil, “"“'Uilicsn m S Sil svojih obcr°- ?i an mele a£i de- ^cda ^ak najkasneje v je za- Si. V5^nDra"eh(infa sovrai- «i _ ^ _ ____ ^•.BoPoInr-m bodala. ne da bi ^SJSS££rff‘.-t ‘ drla',.; v vojni P roti ’ Podali ve-č državam 5? •- -o je ri^V*iene iiiave n^opoln^/-odala. ne «5lcD°stav’ifan^,Stim; bi se sa~ SvJnJ< ‘si"* odgovornost -.i u pre(i mednarodno vainrtletlc|Van1o1UfiV Pa nredla-So{pe komis; e S -a Pnsredo-tbsr a beposj. j k1 naj bi omo- j9mSVanja v"18 J?ogajania in bi £?nih Primeru med- stih !la sestav?'V' Ko.misiia naj stih anov o?Nena iz dvanaj- ^nestalnih ^]jn sicer ir še- i i1kSVeta in o ."uv Vamost- , ^M^onovah,6 v {Ianov’ ki Si i ingoslnvB« i -p ^’na Sat i g°Voril nsk,m delega- ,V» diiki 3e omenTalkanski de yitevI®e.acija n"p:,da je njego-Wdlplomatsi,jh /ala obn°- S „)0 in člk; odno3°v med i’ak °v Združe- IngVomfnta^6"1 jea govo‘ !>•! ki °v delegat LtlC^skih komi!’ -da 3e stali' torišču i-“&ov na P°- ^kit *.*«US«ul tpako moskov-Sdhr, Jsli^f4?vaPa^ titj,skegat'aci°nainr vzP°stavi npjti pri- ;lv^a oze^jna enotnost kol -?.kev^aVermVa-: «Ne sme bi- t^lSla^iei, kf ■•šn'.<> S temi besedami je nesmrtni slovenski pesnik Oton Zupančič v pesmi «Zemljevid» spraševal slovenski narod izven meja, ki so si ga po prvi svetovni vojni razdelili sovražni sosedje, če se bo znal braniti. Spraševal ga je, v istih besedah pa ga je tudi hrabril. naj ne kloni pred svojim sovražnikom, temveč naj bo trd in neizprosen. Vse slovensko ljudstvo, ki je ostalo zunaj meja svoje domovine, je pravilno razumelo pomembne pesnikove besede in nanje tudi pravilno odgovorilo. Večtisočglava množica Slovencev v Italiji, med katerimi si videi zagorele Kraševce, vesele prebivalce naših Brd, skromne in pogumne Benečane, Rezijce, oddaljene brate iz Kanalske doline ter drage goste iz Koroške in iz Trsta, je najboljši odgovor, da se je narod, ki biva okoli mejnih kamnov pri Celovcu, v Trstu in Gorici izkazal p hudi preizkušnji, čvrst in trden, da je tak, kakršnega je želel videti naš veliki pesnik in kakršnega želijo videti vsi tisti, ki z največjo pozornostjo spremljajo našo težko ven-1 dar pravično borbo za kulturni razvoj slovenstva v zamejstvu. KOROŠKI FESTIVAL V GUŠTANJU Jugoslavija ne bo nikoli priznala krivičnega plebiscita na Koroškem Govor podpredsednika vlade LRS Marijana Breclja LJUBLJANA, 25. — V nedeljo je bil v Guštanju koroški festival ob navzočnosti tudi podredsednika vlade LRS tov. dr. Marijana Breclja, ki 3e v imenu CK KES, izvršilnega odbora Osvobodilne fronte ter vlade LRS pozdravil zborovalce. V začetku je dr. Marijan Brecelj govoril o pomenu ((koroških kulturnih tednov# in poudaril da je vsak koroški festival na jugoslovanskih tleh hkrati ponovna manifestacija velike domovinske ljubezni, i^i jo goji ljudstvo do nove slovenske in jugoslovanske domovine, ki je na eni strani velika, pomoč delovnemu ljudstvu pj*i izvrševanju domačih nalog, na drugi strani pa kažipot in opora rojakom onstran meje v bor- Tudi v Angliji ustanavljajo protiljudsko civilno milico Racionironje živil bo še ostalo - Angleški industrijci in tovarnarji orožja se bojijo nemške konkurence LONDON. 25. — Ministrstvo za vojsko je sporočilo, da ne ve ničesar q morebitni ustanovitvi varnostne straže (Hcme guard). Dodali so še, da so vse vesti, ki jih je v tej zvezi objavil tisk, enostavne domneve. Vsakršni sklep glede ustanovitve tega odibora čaka vlado, zaključuje poročilo ministrstva. Home guard j)e bila ustanovljena leta 1940, ko je grozila Angliji invazija. Bila je ne~ kakšna državna milica, katero so sestavljali civilisti v domačem kraju bodisi v mestih ali na deželi ali celo tam, kjer so službovali. List «People» piše v tej zvezi, da bo vlada y kratkem ustanovila to stražo. Do tega sklepa je prišla baje po predlogu sveta namestnikov, ki so vsem državam atlantskega pakta svetovali ustanovitev takih oboroženih oddelkov za boj proti komunizmu. Attlee bo jjutri zjutraj skli°al sejo vlade. Skraja je bilo sklenjeno, da bo seja v četrtek. Na jutrišnji seji bo minister za obrambo Shinwell poročal o razgovorih, ki jih je imel v Nev/ Yorku z ministri za o-brambo ZDA in Francije. Nekateri politični opazovalci sodijo, da so po mnenju Anglije ZDA prezgodaj načele vprašanje vključitve' nemških edinic v zahodno vojsko. V angleških industrijskih krogih prav nič ne skrivajo vznemirjenosti glede zadnje vesti o ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. Čeprav ti krogi priznavajo, da mora Nemčija sodelovati v Obrambi zahodne Evrope, se sprašujejo, ali ne bo morda posledica ponovne oborožitve te države hkrati tudi povečanje nemške proizvodne sposobnosti, tako da bo angleška industrija dobila nevarnega tekmeca. Predvsem so ti krogi razburjeni zaradi izdelkov, s katerimi bi nemška proizvodnja prispevala syoi delež k oborožitvi zahodne Evrope. Zaradi napredka na področju angleške letalske proizvodnje, predvsem pri izdelavi letal na reakcijski pogon in materiala za radar, je prav gotovo, da bo Anglija postala glavni dobavitelj teh izdelkov državam atlantskega pakta. To pa še ne pomeni, da bi se morala Nemčija posvetiti izključno le proizvodnji mani važnega materiala. Ce se bo zaradi nemške proizvodnje v okviru ponovne oborožitve povečalo število nemških tovarn, je prav gotovo, da bodo te tovarne takoj ko se bo normaliziral mednarodni položaj, lahko začele konkurirat; Angliji na mednarod-a-^ukimi • n" vfJ^ nih tržiščih. Zaradi t&ga želijo t&azii 8ttama», j angleški industrijci pred izire-- Usom zadhid besede spoznati tu- di podrobnosti tega načrta, ki bo predan Nemčiji y okviru oborožitve Zahoda. Maurice Webb, minister za preskrbo je včeraj v govoru na zborovanju laburistov v Weigh-leyu v Yorkshiru namignil na skrbi 'angleške laburistične vlade glede nabiranja zalog prehrane zaradi mednarodnega položaja. Minister je napovedal, da ne bo nič s tem, kar je mislila vlada, da bi dala v prosto prodajo nekatera živila in dg prav tako ni treba pričakovati nobenega povišanja obrokov racioniranih živil, vsaj dokler traja še vprašanje zbiranja velikih zalog živil, predvsem maščob. Minister je na koncu zanikal vesti, da bi spet racionirali nekatera živila, k: so sedaj v prosti prodaji. Poziv ameriške KP NEW YORK, 25. — Ameriška KP je izdala poziv ameriškemu ljudstvu, y katerem ga roti, naj se ne podvrže Mac Carronovemu zakonu, ki ga je odobril kongres kljub Trumano. vemu vetu. V izjavi pravijo voditelji partije, da zaradi tega zakona še ni treba obupati. Izjava KP opozarja na različne značilnosti tega zakona, na postopek pri izvajanju zakona in svetuje Američanom, naj postopek ovirajo na vsakem koraku.) pfenigov.’ S svoje strani so voditelji ameriške napredne stranke označili Mac Carronov protikomunistični zakon za protiustaven in izjavili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za odpravo tega zakona. Znano je med drugim, da ta zakon predvideva tudi to, da se morajo vsi komunisti prijaviti. Departman za sodstvo je skle nil ustanoviti poseben oddelek v okviru odseka za kriminalne zadeve. Novi oddelek bo zaposlil veliko nameščencev. Naloga teh bo izpolnjevanje novega protikomunističnega zakona. Manevri oMskih Cel v Za SENNELAGER, 25. — Danes zjutraj so angleške okupacijske čete V Nemčiji začele z vojaškimi vajami, na katerih sodelujejo belgijski, danski in ameriški vojaški oddelki. Sovražne sile «Northland» sestavljajo izključno le oddelki Raf-a, ki imajo nalogo preprečiti zbiranje zavezniških sil. Te pa se morajo zbrati kljub sovražnikovi premoči. BERLIN, 25. — Ob priliki volitev v Vzhodni Nemčiji, ki bodo 15. oktobra, bodo 28. t. m. izdali posebno spominsko znamko za 24 bi za njihove nacionalne pravice. Nato je tov. Brecelj prikazal borbo slovenskega naroda za njegovo svobodo in združitev. Za tem je poudaril, da ne bi moglo kar tako priti do pariškega diktata, če ne bi doživeli od predstavnikov Sovjetske zveze tako veliko izdajstvo. Vsakomur mora biti razumljivo je nadaljeval tov. Brecelj — da naši narodi te rešitve tako glede Koroške, kakor glede dela Primorske ne morejo sprejetj kot pravilno in se zato ne morejo strinjati s sklepi. ki so jih tuje velesile napravile na naš račun. Nato je tov. Brecelj nadaljeval: Vsakomur v svetu mora biti razumljiva naša skrb za koroške Slovence onstran meja. Razumljivo mora biti, da smo in da bomo budno spremljali avstrijsko politiko do njih in da bomo pomagali svojim rojakom v borbi za njihove nacionalne in obče pravice, ki jih vsekakor kot mošni narodnostni skupini v tej državi gredo. Naša pravica in dolžnost je, da se z vso odločnostjo borimo proti vsem šovinističnim napadom in poizkusom zatiranja, proti vsem tistim strankam in posameznikom na avstrijskem Koroškem, ki se marsikdaj počutijo tako svobodne v preganjanju. Slovencev na Koroškem, kakor so se počutili v najtemnejših dneh fašizma. Najrpanj, kar lahko zahtevamo od oficialnih krogov v Avštriji, je to, da imajo v svoji uradni politiki pred očmi krivico, ki se je ves čas dogajala in se je sedaj ponovno dogodila koroškim Slovencem, in da tudi v praksi spoštujejo pravice, ki gredo po mednarodnem pravu manjšinam. Upravičeni smo zahtevati, da onemogočijo svobodne roke vsem, ki nekaznovano in nemoteno izvajajo nad Koroškimi Slovenci svoje fašistične metode. Omenil je nato, da bo letos 30 letnica koroškega plebiscita, dogodka, ki je brgz dvoma e-8en najtemnejših spominov v naši zgodovini. Nato je dejal, da se nismo čudili, ko so nacisti na Koroškem praznovali to obletnico kot svoj praznik, ne moremo pa razumeti, da 50 sedaj po vojni na Koroškem poizkusi in konkretne akcije, da se obnovi oficialno in slovesno praznovanje obletnice plebiscita, kar pomeni ponovno izrabljati plebiscit za borbo proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem. ponovno netiti šovinizem med avstrijskimi množica- mi, ponovno sramotiti ie itak ponižano ljudstvo, vse v namenu, da se z nasiljem in z lažmi znova prične svetu dokazovati, da Slovencev na Koroškem ni, oziroma, da Slovenci do te zemlje nimajo nobenih pravic. Na koncu je tov. Brecelj poudaril, da Jugoslavija r.iv in ne bo nikoli priznala tega krivičnega plebiscita kot rešitev koroškega vprašanja ter poudaril, da avstrijska javnost ne bi smela dopustiti, da šovinistični elementi celo ob podpori uradnih predstavnikov izrabljajo ta dogodek za kratenje že itak minimalnih manjšinskih pravic koroških Slovencev, za slabljenje uradnih odnosov Jugoslavije in Avstrije in za netenje mržnje med slovenskim in avstrijskim narodom. Po govoru dr. Breclja so zborovalci sprejeli resolucije, ki so jih poslali CK KPS in izvršilnemu odboru OF, nato pa je sledil kulturni program. Vojaške pogodbe Vzhodne Nemčije z Bolgarijo in Romunijo BERLIN, 25. — Ministrski predsednik pokrajinske vlade v Brandenburgu na sovjetskem področju je pozval katoliške in protestantske duhovnike v Brandenburgu, naj pridejo k njemu v Potsdam na posvetovanje glede volitev, ki bodo 15. oktobra. Protestantski krogi pravijo, da ta korak vlade do duhovščine ne bo ostal omejen samo na Brandenburg. List «Tag» glasilo zveznega ministra za nemško enotnost Kaiserja piše, da se je več pred sednikov sekcij demokrščanske stranke na Saškem in v Anhal-tu odreklo kandidaturi na prihodnjih volitvah. Vzrok tega koraka naj bi bili epuracijski ukrepi proti voditeljem demokrščanske stranke. Sekcijski predsedniki so tudi zapustili stranko. Med kandidati na enotni vo-livni listi ni pet sedanjih ministrov vlade Vzhodne Nemčije. V smislu ustave Vzhodne Nemčije, ki določa, da morajo biti ministri izbrani med poslan ci ljudske skupščine, se bo vseh teh pet ministrov torej moralo po volitvah odreči svojemu mestu. List «Telegraph», ki izhaja na britanskem področju v Berlinu piše, da se je ministrski predsednik Vzhodne Nemčije in glavni tajnik socialkomuni-stične stranke Walter Ulbricht baje pogajal v Bukarešti s predsednikom romunske vlade Georgescujem za sklenitev vojaškega pakta med Vzhodno Nemčijo in Romunijo. Iz Sofije pa javljajo, da so danes podpisali v Sofiji pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo. Nemško delegacijo vodi Walter Ulbricht, bolgarsko pa Cerven-kov. List «Taegliche Rundschau#, uradno glasilo sovjetske nadzorstvene komisije piše, da so sporazumi, ki jih je sklenil Ulbricht v Bukarešti, nekakšna izpolnitev onih, sklenjenih s Poljsko, C SR in Madžarsko, «ker so odstranili vse vzroke vojne v Srednji Evropi#. Ze v zgodnjih popoldanskih urah so se pričele številne množice prebivalstva iz vseh predelov naših pekrajim zgrinjati na obsežnem prostoru v Sovodnjah, da s svojo prisotnostjo in s svojim kulturnim znanjem, k- so si ga pridobile z nenehnim delom v domačem kulturnem in prosvetnem društvu dokažejo, da smo Slovenci v Italiji, čeprav odrezani od svojega matičnega naroda, njegov sestavni del in da je kulturna rast slovenskega naroda tako po duhovni vrednosti kakor tudi po stopnji razvoja nedeljiva. Razpoloženje ljudstva je bilo kar najbolj praznično. K temu je nemalo pripomoglo lepo sončno vreme, ter izredno dobra organizacija tabora samega. Med ljudmi si opazil poleg veselosti tudi samozavest in zaupanje v lastno silo, prekaljeno V tolikih borbah za pravice slovenskega jezika in slovenske kulture. Jasen pogled se je nudil udeležencem proti Sabotinu, Sveti gori ter strmemu in skalnemu očaku Čavnu, ki, liki neizprosnih čuvarjev, bdijo nad slovenskim narodom ob Soči, y Brdih in na Krasu. Ljudski tabor je otvorila tov. Lidija Boškin ter takoj dala besedo predsedniku Zveze prosvetnih društev v Italiji tov. Viljemu Nanutu, ki je pomen ljudskega tabora razložil s sledečimi; ((Dragi tovariši in tovarišice! Zveza slovenskih prosvetnih društev slavi danes svoj veliki praznik, to je ljudski tabor, ki je nekak mejnik v. našem kulturnem delovanju. Štejemo si v posebno čast, da je na ta tabor prihitelo tudi zastopstvo trza. ških in koroških Slovencev, ki v podobnih okoliščinah kot mi čuvajo, branijo in dvigajo slo. vensko kulturo, ki je nadražji biser vsakemu narodu. Kultur, na rast prešinja posameznika in narode s tako močjo, da sa bližajo drug drugemu brez so. vraštv.a ali mržnje, ali podcenjevanja v medsebojnem spoštovanju in priznanju, da so vsi mali in veliki narodi poklicani, da grade veličasten in pester mozaik človeškega duhov, nega vzpona iz veka v vek. Toplo pozdravljamo' JI svoji sredi Slovence iz Benečije in Rezije ter Kanalske doline, ki so ohranili slovensko besedo do današnjih dni in ki kljub tujemu morju, ki jih zaliva in preplavlja, čutijo in priznavajo svoje slovensko lice in slovensko pripadnost. Goriške, beneške, tržaške in koroške Slovence naj današnji tabor pov.eže in zbliža ter nas potrdi za nadaljnje, delo. Naš kulturni razvoj je odvisen od zdravega soka, ki se pretaka od matičnega debla do skrajnih vej in vejic slovenskega življa Za mejo in uspevali bomp le, dokler se ne odtrgamo od tega svojega debla. Z medsebojno povezavo pa se bomo krepili in si vlivali volje in poguma za nove napore. Današnji tabor naj prežene malodušje iz naših vrst ter bodi kulturni užitek našim zamejskim Slovencem. Ta tabor pa naj bo tudi našim sovražnikom, ki skušajo z lažmi in obrekovanji ter ko-medijanstvom razcepiti naše vrste, nov dokaz, da je naša pot pravilna, da smo močni in trdno povezani in nas nobena sila ne bo več podrla». (Nadaljevanje na 3. strani) IM seuermmrelceu z ima cgrazen Še nekaj desetin km loči ameriški diviziji, ki napredujeta iz smeri Seula proti jugu in proti severu iz smeri Šošinvona - Ameriški mornariški strelci dosegli središče Seula - Padec Gsana, Šonšivona, Kumšona, Andonga, Jongdoka, Šinju in Ješona KOREJSKA FRONTA, 25. — | žišče. ki je 70 kim oddaljeno od Posebni dopisnik agencije AFP zahodne obale, poroča: Oklepne čete prve ameriške konjeniške divizije, ki napadajo v smeri.protj Seulu, so se ustavile v Songju, kjer bodo prenočile. Utrdile so svoje položaje, da bi obvarovale boke. Brez dvoma se bo napredovanje nadaljevalo jutri zjutraj. Te čete so že 45 km oddaljene od prednjih edinic VII. ameriške pehotne divizije, ki so zasedle Qsam in so sedaj 2 km južno od tega mesta, na cesti, ki pelje iz Seula v Tae-jon. Oddelki XXIV. divizije, ki so danes zasedli Kunšon, so napredovali od 3 do 5 km zahodno od tega mesta vzdolž ceste, ki pelje v Taejon. Na vsej se-verno-vzhodnj fronti so južne-korejske divizije napredovale danes za 16 km med Andon-gom in Jongdokom. Mislili so že. da se Severnokorejci umikajo, da bi pripravili novo Črto, vendar Pa sodeč po ogromnih količinah vojaške opreme, ki jo puščajo na umiku. kaže> da 9° severni v popolnem begu. Agenciji Reuter-Ansa poročata, da so ameriške čete vdrle v Sonšivom in pustile za seboj Taejon ter po stranskih poteh čez hribovje napredovale za 30 kiu naprej od Taejona. Sonši-von je železniško in cestno kri- Poleg kominformovske Se liberalna „mirovna” kampanja Vsak po svoje «brani» mir in domovino. Tako je v Italiji in tako je tudi v Trstu. Medtem ko namreč reakcija zavestno trdi, da noče delati razlike med Italijo in Trstom, pa komin-formisti sicer govore, kot da bi hoteli za Trst guvernerja in torej samostojnost tržaškega o-zemlja, a njihova dejanja postavljajo Vse njihovo govorjenje na laž. Vse kar dela v Italiji KPl, tržaški kominformisti natančno posnemajo ne glede na tukajšnje razmere. Kakor v Italiji uprizarjajo kominformisti «praznike demokratičnega tisšaa tudi v Trstu in kakor v Italiji se trudijo s pobiranjem podpisov za »stockholmski apel«, ki naj bi bil nekaka preventivna injekcija za mir. Nekoliko teže bi tržaški demokristjani posnemali one v Italiji, kajti tam skrbi za «0-brambo domovine» Scelba a tem, da ustanavlja nove prste Skozi sito in rešeto policijo ali vojaške oddelke. V 2!rsfu je pa res že nekoliko težko ustanoviti še kako policijo in tu pač prezident Palutan ne On mogel slediti Scelbi. Sicer pa je v Trstu razmerje števila prebivalstva s številom raznih policij in vojaščine že »zadovolji vo». Včeraj je pa v dvorani kina «Excelsior» pričel kampanjo za mir še liberalni poslanec (italijanski seveda) Villabruna, ki je generalni tajnik italijanske liberalne stranke. Tudi liberalna stranka je namreč pričela kampanjo za mir in obrambo domovine. Villabruna, predstavnik stare in preživele stranke, seveda, ni mogel povedati nič novega, sploh nič zanimivega, v glavnem se je bavil s politiko komunistov ter polemiziral z njihovimi stališči- Povedal je tudi, da se njegova, stranka strinja S zunanjo politiko vlade, kar Pa še ne pomeni, da bi liberalci šli radi spet v vlado, ker baje še vedno obstajajo povodi, zaradi katerih so oni zapustili vlado. Kar se tiče Trsta, pa seveda ni pozabil povedati, da img nota z 20. marca še vedno vso veljavo. Sicer pa je bilo v njegovem govoru tudi nekaj tožb, n. pr. da je preveč apatičnosti in preveč utrujenosti pri ljudeh. Medla, kakor je bila vsa stvar z liberalnim zborovanjem, tako medel in slabokrven je odgovor v listu «11 Lavoratoren. Kominformisti lahko danes z reakcijo le še pohlevno polemizirajo ali pa se prijateljsko pogovarjajo, ostro nastopiti pa ne smejo. Pri vsej stvari jim gre pravzaprav vendar le samo za to, da pokažejo in dokažejo, kako so tudi oni za združitev 2 «madrepatr.ijo»>>, Poleg tega ne pozabijo poudariti, kako se prav v teh dneh mešetari za postavitev tristranske uprave na Svobodnem tržaškem ozemlju. Kominformisti so torej vendar nad vse zaskrbljeni za usodo Trsta in seveda za usodo ita-lijanstva tega mesta, kot je že ponovno povedal y svojih govorih gospod Long o. Po sem tem pač nihče ne bo mogel reči, da so oni manj patrioti kakor demokristjani ali liberalci. Saj v prizadevanju, da bi to dokazali, drugih problemov sploh ne vidijo več. Volja sa norčevanje Tudi v nedeljo je imel Vdali govor, ki pa ni vseboval ni-kakih ssenzacij». Pač pa se mu ie zdelo umestno, da se je nekoliko ponorčeval iz ubogega korejskega ljudstva, ki mora trpeti grozo, uničevanje in smrt, ker se ie tako zahotelo njegovim ((prijateljem#, jji mislijo, da morajp svoje začune pisati Po hrbtih nedolžnih žrtev. Danes sicer Vidalj že go. veri tako, da računa z možnostjo, da se krvava pustolovščina uzaščitnice malih narodovi> lahke, drugače konča, kot si je ta mislila. Toda na koncu, pravi Vidali, na Koreji vendar ne bo več Američanov, temveč samo Korejci, svobodni in v miru. Bilo bi res želeti, da bi bilo tako; toda za svebodn in mir Korejcev je potrebno, da se v korejske zadeve ne vtikajo ne Američani in ne Rusi. (Tega seveda Vidali ni rekel). Ker bo imel Vidali te dni 50 let, mu je kajpada «11 Lavora-tore» posvetil članek, v. katerem poleg drugih več ali manj smešnih štorij pravi tudi, da se morajo »njemu zahvaliti, če so mogli po informbirojevski resoluciji postaviti partijo na nove osnove, utrditi jo ter iz dneva v dan povečati njeno moč in ugled; njegovemu modremu vodstvu se je. v veliki meri zahvaliti za vse uspehe teh zadnjih dveh let novega življenja delavskega in demokratičnega gibanja# Te pisarije ne moremo bolje označiti, kakor če si pri «I’Unifd» izposodimo njen0 oznako »Fesso del gibrnos. Poročevalec radijske družbe »Columbia Broadcasting Sy-stem» Jack Jefferson je danes iz Taegujia javil, da bi lahko v prihodnjih 36 urah prišlo do združitve čet 7. ameriške divizije. lsi napreduje južno od Seula z edinicami prve ameriške konjeniške divizije, ki je prodrla do Šonšivona. Na ta način bi bile odrezane vse severnokorejske čete južno od teh klešč. Po poročilih agencije ((United Press# je južnokorejaka vojska že četrti dan zaporedoma napredovala proti severu. Zasedla je Jongdong ob vzhodni obali ter Andong približno 35 milj zahodno od Jandonga. Severni so sicer s topništvom, minometi in lahkim orožjem skušali ustaviti napredovanje južnih, toda že dVe uri pred padcem Jongdonga so ameriška letala opazila diolge kolone severnih, ki so se umikale iz Jongdonga vzdolž obalne ceste. Južni na nekaterih področjih napredujejo tako naglo, da so nekateri prednji oddelki teh pet južnokorejskih divizij izgubili stik s svojim, poveljstvom. 25. ameriška divizija je danes vdrla v Sinju. ki je pravzaprav le kup ruševin. Pred vdorom v mesto so sile OZN zdrobile protinapad severnih. Poveljstvo južnih je javilo, da so oddelki prve južnokorej-ske divizije dosegli Haimšang, ki leži približno 20 km severno od Sangjuja. Hamšang' je cestno križišče y osrednje-južnj Koreji. Končno poročajo, da so oddelki 8. južnokorejske divizije danes popoldne brez posebnega odpora zasedli Ješon, važno cestno križišče med' Hamšan-gom jn Andongom. SEULSKA, (ANSA-AFP); Usoda Seula je že zapečatena Ameriški mornariški strelci so zvečer dosegli središče mesta, kjer so občinska palača Duksu hotel Sosen in ameriško oosla-’ nistvo. Letalstvo Vo pripravilo pot ameriškim četem d0 središča mes.a ter je z vžigalnimi bombami uničevalo sredtišča «o-vrazmkove obrambe, ki so ovi-rab> napredovanje. SEVERNOKOREJSKE VOJSKE izdano zjutraj pravi, da oddelki severnih izvajajo protinapade blizu Seula. Na področju reke Naktong doživlja sovražnik še vedno velike izgube, njegovo napredovanje pa je bilo deloma ustavljeno. Večerno poročilo pravi, da so ameriške čete skušale še naprej predreti severnokorejsko obrambno črto blizu Kanju (predmestje Seula). Severnokorejske oddelke, pravi poročit lo naprej, ki branijo to področje podpirajo letalstvo in tanki. Med ogorčenimi boji je sovražnik utrpel velike izgube. Na področju južne obale je severnokorejska vojska zapletena v obrambne boje in zadaja resne izgube sovražniku. Danes stavka italijanskih železničarjev RIM, 25. — Včeraj popoldne je parlament začel z delom. Takoi V začetku seje je poslanec Ariosto govoril 0 položaju podjetja Palmine in o stanju, v katerega je zašlo podjetje pod upravo znanega trgovca Innocentija, ki je iz preprostega trgovca z železom postal veleindustrij ec v pravem smislu besede. Poslanec je pozval ministre, naj proučijo položaj tega podjetja v Bergamu ter naj vlada s primernimi ukrepi bolje nadzoruje državna podJ jetja. Poslanec je zahteval sanacijo podjetja, kajti pod upravo Innocentija je zašlo v naravnost obupno stanje. Govornik je tudi predlagal izmen iavo vodilnega kadra skupine Finsider, ki je odgovorna za stanje pri Dalmine. Sledilo je še več govornikov, kj so obravnavali isto vprašanje. Minister za delo Marazza je znova stopil v stik s sindikalnimi organizacijami in deloda. jalci glede pogajanja o novih mezdah o odpuščanju z dela. Marazza je proti večeru sprejel tudi sindikalne predstavnike ter jim predložil rešitev vprašanja o individualnem odpuščanju z dela. Marazza je bil tudi pri De Gasperiju ter mu poročal o poteku svojega posredovanja med obema strankama. Predstavniki delavcev pa so ministru sporočili, da bodn prpučevali to vprašanje tudi jutri Zjutraj pa bosta ob» organizaciji po-sebei proučili načrt, ki ga je predložil mini't»r. Sindikat italijanskih železničarjev ’» javil, da sta obe veliki sindikalni organizaciji te stroke proučili danes zjutraj noložaj v zvpzi z razgovorom, ki »o ga imeli v soboto z ministrom za prevoz D’Aragono. Poročilo pravi, da se ni nič takega zgodilo, da bi lahko ukinili mezdno gibanje, ter javlja, da bodo jutri, torek 26. t. m. prizadete stroke železniških postaj v Genovi in Rimu začele stavkati. Eno uro bod0 prekinili delo tehniki, delavci, pomožno osebje in ročni delavci, 15 minut pa uslužbenci, strojevodje in kurjači nfe vlakih. Stavke se ne bosta udeležili samo dve manjši železničarski sindikalni prganizgcijh Ob 5-letnici svefoivanskega P. D. „Slavko Škamperle" Društveni prapor v varstvu mladega rodu Svetoivančani so praznovali v nedeljo petletni jubilej Prosvetnega društva ((SLAVKO ŠKAMPERLE«, ki nas je s svojo ubrano pesmijo že mnogokrat privabilo k Sv. Ivanu in jo 'poneslo tudi daleč v Jugoslavijo med brate y Srbiji, Dalmaciji in Bosni. Včeraj ni privabila tržaške Slovence le njihova pesem, temveč predvsem njegov prvi jubilej. Na novem odru na stadionu «Prvi maj« j)e nastopil zbor in odpel »Slovenci ljudje smo veseli«. Vsa prireditev pa je bila talko zasnovana, da so na njej nastopila vsa tri sve-toivahska pokolenja od najstarejših do mladine in pionirjev. Program sajn je obsegal poleg pevskih točk in recitacij tudi ljubek .pionirski prizorček, tako da nam ile Prosvetno društvo «SIavko Škamperle« podalo obenem kratek pregled svojega delovanja in ustvarjanja. Na slavje sta prišli tud; bratski društvi «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba in Prosvetno dru- očetov, ki so se skozi pretekle dobe shajali y številnih slovenskih društvih, se otepali enakih nasprotnikov kakor mi danes in se borili za iste ideale. Ob zaključku govora ie. pozdravil zastopnike množičnih organizacij in bratskih društev ter dodal; ((Prosvetno društvo ((Slavko Škamperle« razvija danes svo-jfo zastavo, sivo,j prapor. Ta vezena tkanina naj bo simbol naših svobodnih dedov v davnini, naj bo simfcol naših še ne doseženih narodnostnih meja, naj bo luč, kateri moramo slediti, da končno dosežemo stoletne težnje našega rodu. Predajamo jo v roke mladini, v trdnem prepričanju, da jo bodo znali čuvatj tudi y času najhujših preizkušenj, predajamo jo v roke nove generacije tu v prisotnosti očeta in matere, ki zastavi botrujeta, v prisotnosti teh diveh, ki se zavedata, da njiju lastna kri, ki je bila prelita za svobodo našega rodu, ni bila prelita zaman. V naši zgodovini je bilo verjetno le malo primerov, da bi razvijali zastavo y prisotnosti treh rodov. Zaradi tega pomeni za nas današnje razvitje zastave prisego, da iboroo kjer koli in prisego, da bomo kjer koli in kadar koli povsod in proti vsem, ki bi kratili naravne pravice našega naroda vse do njegove dokončne osvoboditve.« Nato .je mladinec razvil zastavo in botra je pritrdila nanjo slovenski trak s peterokrako zvezdo in napisom: «Slavko 1940 in Zora'1945», ki sta imeni botrovega padlega sina in botrine padle hčerke. Svetoivančani so se hoteli ob svojem društvenem jubileju vsaj nekoliko oddolžit; tudi 78-letnemu tov. Antonu Podbršč-ku, ki že 51 let dela v njihovi sredini, vedno . neumoren na sta vadila z njimi. Pevske točke je naštudirala z njimi Slavica Batistutova. Mala Počkar-jeva Rožica, ki je pela pesem o sončecu, je kar c/čarsla poslušalce. Vse točke ie spremljaj s harmoniko pionir Andrej Jur-kič, ki je bil tako priden, kot pri vajah. Za pionirskim nastopom so canikarjevci odpeli «Morje adrijansko« in Aljaževo «Na dan Slovan«. Zeli so bučen aplavz, škoda je le, da se niso ustavili na odru in odpeli ((Bolen mi leži«, ki so jo vsi čakali, in ki je postala že kar njihova. Premor po nastopu folklorne skupine, ki je zaraja-la stari tržaški ples «Stu ledi«, je izpolnila recitacija ((Naše pismo« od Otona Zupančiča, ki jo je podal stari društveni član Jožef. Qb zaključku je pevski zbor ((Škamperle« odpel še dve pesmi: «M; mornarji« in «Mi grem0 naprej«. Tako pevci sami kot občinstvo so na vsej prireditvi, zlasti pa pri nastopu pevskega zbora «S1. Škamperle.«, pogrešali tov. Franja Venturinija, katerega je zadržala bolezen. Tako se ni proge] udeležiti jubileja, ki je obenem petletni jubilej tudi njegovega ponovnega delovanja y Trstu, med svojimi rojaki na domačih tleh, s katerih ga je fašizem pregnal. Pevskega društva ((Škamperle« ni on osnoval, toda njegov pevovodja je postal že pczimi leta 1945. Pri uspehih, k| jih je društvo želo s svojo pesmijo doma in v sveto, ima tud; on svoj velik delež. Qb petletnici društva želimo tov. Venturiniju, da bi ga še pinogo let tako uspešno vodil. Društvu pa, da bi še nadalje vzgajalo mladi rod, kj je včeraj sprejel V varstvo novo društveno zastavo ter slovesno obljubil, da jo bo čuval in varoval pred oskrumbo. štvo «Plavje» š svojo godbo. Po prvi pesmi sta prišla na oder tov. Anton Škamperle in tov. .Marija Brana, botra novega društvenega prapora. Številnim prisotnim je spregovoril tov. Milko Skrap in dejal med drugim: «Prav gotovo ni danes prvič, da slavimo pri Sv. Ivanu obletnico javnega dela enega izmed naših društev. Saj je naš kraj svojčas veliko pomenil in mnogo je bilo v pretekli dobi Pri nas društev, ki so z uspehom delovala. Bila so društva gospodarskega značaja, ki so utrjevala gospodarsko neodvisnost Slovencev pri Sv. Ivanu, pa so bila tudi taka društva, ki so razvila ogromno delo na narodnostnem torišču, ki so skrbela. da Svetoivančani niso podlegli raznarodovalnemu pritisku nam tujega elementa. Ce bj najnovejša doba ne beležila nove hladno preračunane raznarodovalne politike, ki se oči-tuje zlasti pr; na« v tem, da so naselili v novozgrajene hiše pri Sv. Ivanu vse prej, le Slovence in Tržačane ne, tedaj bi naša kotUna kazala skoraj isto lice, kot pred 25 leti in še prej. Hiše in hišice z obdelanimi vrtovi bj bile jn jezik ulice bi bil kot nekdaj izključno značilna tržaška slovenščina.« Zatem se ie tov. Skrap spomnil delovanja naših dedov in braniku naših narodnih pravic, časti in ponosa. Tov. Milko Skrap ga je komaj pregovoril, da ie šel od steklenic in pomivanja na oder, kjer so mu izročili diplomo in majhen dar za vse njiegovo delo. Skozi 50 let se je tov. Podbršček kot .član ali funkcionar udejstvoval v vseh vidnejših tržaških slovenskih društvih, tako prosvetnih in gospodarskih, kakor športnih in političnih. Ganjen se je slavljenec zahvalil s skromno be/sedo; «Stori] sem to, ker je slovenski nared tlačan in sem za istega vse storiti dolžan«. Sledili so pozdravi, čestitke in voščila vseh tržaških slovenskih društev. Mnogi delegati so pripeli na prapor pestre trakove v narodnih barvah in s tem še obogatili simbolično zastavo. Slovesni del prireditve je zaključil pevski zbor ((Škamperle« 5 pesmijo «Beseda sladka domovina« in godba je zaigrala «Hej Slovani«. Drugi del je vseboval Kosovelove recitacije, ki jih je podala mladinka y narodni noši, in pionirski nastop. Prav lepo so recitirali nekaj pesmi jn podali zatem šaljiv prizorček posnemajoč mnogovrstne živali. Zal. da niso imeli primernih kostumov. Pa jih bodo imeli v bodoče. Tako sta jim obljubila tov. Starčeva in tov. Košir, ki PH1MRSM PRIREDITEV l BORŠTU Veselje otrok na odru in zadovoljstvo staršev v dvorani Krasen jesenski večer. S skalnatih sten nad Borštom veje hladen veter. Povsod mir in tišina. Iz odprtih vrat stavbe, ki stoji v začetku vasi, pada žarek pramen luči. V njem se zabliska rdeča jopica, pisano krilce in že začuješ veseli živžav dect, ki se zbira pred dvorano prosvetnega društva ter nestrpno čaka, kdaj «se bo začelo«. Naši malčki iz Brega, ki so bili letos v. koloniji v Logatcu ter oni iz Plavij, ki so preživeli tri tedne v Kranju, so priredili snoči 23. t. m. v Borštu prav prijeten večer. Bila je to ura oddiha za njihove starše, ki so po truda polnem delu vsega tedna prihiteli, da bi se poveselili nad izvajanjem svojih ottok. Program je bil prav pester. Prireditev je otvorila tov. Rožu, ki je pozdravila vse navzoče s prisrčnimi besedami. Sledila je nato »Pionirska himna«, ki je veselo zadonela po dvorani in zajela vse z ralom mladostnega zanosa. Izvajali so jo vsi navzoči mladi f,at° fe zapel plavski pionirski zbor partizansko «V mraku, gozda« j„ ^Pionirsko kolos, Otroc, iz Brega sq podali nato «Razgovorr>, kratek prizorček, ki poudarja, kako smo si osi ljudje drug drugemu potrebni. Nato se je zopet oglasila pesem, «Noč je zbežala« in pa «Tam doli za našo vasjo», ki so jo peli otroci iz logaške kolonije. Sledilo je rajanje ((Lipa zelenela jen, lahek folklorni ples, ki so ga izvajale pionirke iz Plavij. Nato zopet recitacije: Kajuhova »Pismo materin in Hudalesov «Trstn. In tako so nad vse zanimive točke sledile druga drugi, kakor niz svetlih koral. V drugem delu sp deklice iz Brega zarajale «Venček», pionirke iz Plavij pa «Kolo nar. hrvatskih in slovenskih pesmin. Plesale so tako ljubko in prisrčno, da so morale na splošno željo ponavljati. Nato smo prisostvovali kratki veseli enodejanki «Kaznovani šaljivecn, ki so jo izvajali otroci iz Ricmanj. Plavčanke so izvajale še simbolične vaje «Gor čez jezero«, zbor iz Brega nam je zapel «Naša zastavan in «Moj očka ima konjča dvan, a za zaključek prireditve so zapeli še Plavčani »Zdraoljico« in uMla-de bataljone«. Ponavljam, program je bil pester, zabaven in vesel ter je od točke do točke bolj vezal poslušalce. Tu in tam so bili sicer majhni nedostatki, kar pa je oprostljivo, saj je že skoro mesec dni, odkar so se otroci vrnili iz kolonij. Najlepša hvala, dragi otroci za urico veselja, ki ste nam jo priredili fn kmalu zopet na sth-denjel. Zakaj še uredba o povišanju najemnin? Nekateri lokalni časopisi so objavili v svojih včerajšnjih izdajah članke v zvezi z novo uredbo o povišanju najemnin, ki jo je izdala Vojaška uprava. Prav nepotrebno bi bilo poudariti kako zelo je ta nova uredba prizadela skoraj vse sloje tržaškega prebivalstva, ki že itak občutijo težke posledice sedanjega gospodarskega položaja na našem ozemlju. Vsi vemo, da obstaja danes še vedno nerešeno vprašanje povišanja plač vsem kategorijam delavcev, od katerega je odvisno izboljšanje njih življenjskih pogojev. Vsi tudi vemo, da prejemajo ti delavci danes tako nizke plače, da z njimi ne morejo kriti niti najnujnejših življenjskih stroškov; in vendar so bii"e pred dobrim mesecem povišane cene raznim življenjskim potrebščinam! Sedaj pa je z novo uredbo povišana tudi najemnina. Prizadeti sloji tržaškega prebivalstva se upravičeno in z zaskrbljenostjo vprašujejo, kako bodo lahko v sedanjem položaju krili tudi te nove stroške? Kako bo ta uredba prizadela šele vse one tisoče in tisoče brezposelnih delavcev, ki prejemajo le nekaj nad 200 lir podpore dnevno (in to seveda samo, če niso že nad leto dni brez službe)? Kako bo ta uredba prizadela vse one tisoče in tisoče upokojencev, ki prejemajo mesečno tri do pet tisoč lir pokojnine in za katere predstavlja že nekaj lir ogromen izdatek? Teh vprašanj si prav gotovo niso zastavili odgovorni činitelji, sicer bi ne izdali uredb, ki bodo še bolj zaostrile že tako dovolj kritično gospodarsko stanje na našem ozemlju. Zastavljajo sl jih pa zato tembolj upravičeno vsi prizadeti Tržačani, ki zahtevajo ponovno t vso odločnostjo, naj se že enkrat lotijo vprašanja brezposelnosti, povišanja pokojnin, povišanja plač in ne odredb ki še slabšajo življenjski položaj Tržačanov. Urnik redne telovadbe na stadionu „Prvi maj" Telovadni odsek ZDTV vabi vse ljubitelje telovadbe, da se udeleže rednih telovadnih ur, ki so ob PONEDELJKIH, SREDAH in PETKIH od 20.30 do 22 ure na stadionu «Prvi maj«. Ker je telovadba eden nai bolj zdravih športnih -ano«, pri kateri ima telovadec naj-vičje zadoščenje, upamo, da se bo temvadnih ur udeležilo veliko število ljubiteljev športa obojega spola. Telefonski številki uredništva 93 HUB in 94 B38 Poštni predal 5(12 Slovenske šole so pričele z vpisovanjem Starši - Slovenci! Izpolnite svojo dolžnost do naroda, sebe in otroka ter vpišite sinčka -hčerko v slovensko šolo! Slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. Pred prvim kongresom invalidov in svojcev padlih v NOB ki bo 21. in 22. oktobra v Izoli Dne 21. in 22. oktobra bo v Izoli prvi kongres invalidov in svojcev padlih v narodnoosvobodilni borbi obeh con Tržaškega ozemlja. To bo ptvič po vojni, da se bodo zbrali na svojem kongresu vsi tisti, Ki co žrtvovali svoje zdravje, ali ki so izgubili svoje zdravje v borbi proti nacifašizmu, v borbi za dosego svobode ii. zagotovitev miru v svetu. Kongres invalidov in svojcev padlih v narodnoosvobodilni borbi bo važen zato, ker bodo imeli na njem- delegati obeh con možnost in priliko razpravljati o vseh perečih problemih, proučiti celotni položaj ter določiti smer nadaljnji bor})i za uresničitev vseh tistih zahtev, ki jih glede na stališče odgovornih oblasti na 0-zemlju pod anglo-.ameriško voja- PfiHousm flelauci nočejo «eč čiali Če delodajalci ne bodo sprejeli njih upravičenih zahtev, bodo pekovski delavci stopili v stavko Ze petkrat so se sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki delodajalcev, da bi dokončno rešili sporno vprašanje pekovskih delavcev, ki se vleče že več mesecev. Toda vsi ti sestanki so bili brezuspešni. Čeprav je spočetka kazalo, da bo vprašanje kaj kmalu ugodno rešeno, so se vsi poizkusi sindikalnih predstavnikov, doseči rešitev vseh upravičenih zahtev pekovskih delavcev, izjalovili. Sicer so v času pogajanj delodajalci večkrat svoje stališče spremenili ter izjavili, da so pripravljeni ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, vendar so to storili vedno le tedaj, ko so videli, da so sindikalni predstavniki zaostrili svojo borbo ter da obstaja nevarnost napovedi splošne stavke. Tako so na primer tudi pred približno mesecem dni izjavili sindikalnim predstavnikom, da so pripravljeni ponovno proučiti zahteve svojih uslužbencev ter jih po ((možnosti« tudi rešiti. Cim pa so videli, da so na podlagi te izjave pekovski delavci, odstopili od svojega namena, napovedi protestne stavke, so seveda na svojo obljubo pozabili ter ponovno vztrajali pri svojem prvotnem stališču. Ta igra. oziroma bolje rečeno, slepomišenje na škodo interesov delavskega razreda, traja sedaj že predolgo. Delodajalci dobro vedo. da bodo morali končno popustiti ter ugoditi zahtevam svojih uslužbencev: vendar si žele čim bolj podaljšati pogajanja, ki pomenijo zanje dobiček, za uboge pekovske delavce pa denarno škodo, ki jo bodo glede na svoje nizke prejemke le težko krili. Pekovski delavci so v svoji dosedanji borbi dokazali, da so pripravljeni rešiti sporno vprašanje na miren načiri. Sli so celo tako daleč, da so bili pripravljeni sprejeti kompromisno rešitev, ki naj bi jo predlagal Urad za delo. Pri. kazali so delodajalcem upravičenost svojih zahtev ter jih ponov- ne opozorili, da ne nameravajo odstopiti od svoje, glavne zahteve, ki predvideva predvsem spoštovanje določb nove delovne pogodbe. Toda vsi poizkusi pekovskih delavcev, kot tudi njih sindikalnih predstavnikov, rešiti dokončno sporno vprašanje, niso imeli zaželenega uspeha. Danes imajo pekovski delavci le eno možnost: zagotoviti si zmago s stavko. In tega sredstva se bodo prav gotovo tudi poslužili, če bodo delodajalci še v naprej vztrajali pri svojem dosedanjem stališču. Odgovornost za položaj v primeru stavke pekovskih delavcev bodo nosili seveda delodajalci, ki niso hoteli v vsem tem času ugoditi zahtevam, akoravno so jih že pred meseci sami sprejeli ter celo podpisali sporazum o novi delovni pogodbi. Tržaško prebivalstvo, ki spremlja z zanimanjem borbe pekovskih delavcev, odobrava njih odločno stališče v borbi za uresničitev vseh upravičenih zahtev ter Je pripravljeno to svojo solidarnost tudi v bodoče pokazati. Pekovski delavci lahko v svoji borbi računajo na pomoč delavcev vseh kategorij, kakor tudi na pomoč samega prebivalstva; obenem z njimi bo zahtevalo dokončno rešitev spora, ki je prizadejal toliko škode celotni kategoriji pekovskih delavcev. Izvedeli smo, da so pekovski delavci v času svoje borbe proti krivičnim zahtevam delodajalcev utrpeli denarno škodo, ki znaša okrog 11 tisoč lir. Z vsakim dnem, ko se pogajanja zavlačujejo, se ta škoda veča. Zato so pekovski delavci pripravljeni z odločnim ukrepom prekiniti tako stanje ter prisiliti delodajalce, da jim priznajo zahteve ,ki jim po določbah nove delovne pogodbe pripadajo. Zaenkrat še ni določeno, kdaj naj bi prišlo do stavke. Ako delodajalci ne propustijo, lahko računamo, da bo stavka sklicana v najkrajšem času. ško upravo ni bilo mogoče še rešiti. Na žalost so prav te oblasti pozabile na ljudi, ki so v zadnji vojni žrtvovali vse, da bi pripomogli k čim bolj uspešni zmagi nad nacifašizmom. Ni jih pa pozabila Jugoslavija, ki je že ob številnih prilikah dokazala, da zna ceniti njih žrtve ter jim je nudila vso svojo pomoč. Da bi kongres invalidov in svojcev padlih v narodnoosvobodilni .borbi kar najbolje uspel, so v teh dneh po vaseh sestanki, na katerih volijo navzoči delegate, ki bodo kongresu prisostvovali. Sestanki so zelo dobro obiskani, kar je jasen dokaz, da naše ljudstvo ni pozabilo na invalide in svojce padlih ter se za njih probleme živo zanima. Obenem pa je dokaz odločne volje invalidov in svojcev padlih samih rešiti dokončno vse svoje probleme ter s svojo odločno borbo prispevati k skupni borili vsega demokratičnega prebivalstva za dosego miru in zmage resnice v svetu. Spominska razstava slovenske knjige v Skednju Meseca septsmbra 1550 je Primož Trubar dal v tisk pivo slovensko knjigo, V proslavo 400-letnice tega važnega. . kulturnega dogodka priredi Prosvetno . društvo v Skednju V. škedenjski kinodvorani spominsko razstavo, ki bo odprta 0bčinstvu cd četrtka 28 t, m. do petka 6. oktobra t■ L . Ves čas razstave bo več predavanj o slovenskem slovstvu. Slovesna otvoritev razstave bo v sredo 27. t. m. zvečer ob navzočnosti predstavnikov SH PZ in drugih delegatov ter članov domačega prosvetnega dru. štv.a. Za ostalo občinstvo bo kakor rečeno, razstava odprta naslednje dni. KOLEDAR QledalUce - Torek 26. septembra Justina, Stojslava ; i Sonce vzide ob 5.56, zatone ® 17.57. Dolžina dneva 12.01 sciv vzide ob 17.59, zatone ob °.vz. jutri sreda 27. septembra Kozma, Damijan, Radomir ■ OF Seja odbora II. okraja bo danes 26. t. m. ob 19 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Seja sektorskih tajnikov II. okraja bo danes 26. t. m. ob 20 na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Seja okrajnih tajnikov OF bo danes 26. t. m. ob 9.30 dopoldne na sedežu v Ul. R. Manna 29. Vpisovanje za oktobrsko potovanje na zagrebški velesejem je za III. okraj v Ulici Molino a vento 158 (gostilna Gregorio), in sicer od 18. do 20. ure. Izlet bo 7., 8. in 9. oktobra in bo stal 3100 lir. PROSVETNA DRUŠTVA Odbor Prosvetnega društva v Barkovljah bo imel svojo redno sejo v četrtek, 28. t. m. ob 20,30 v društvenih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda je prisothost vseh odbornikov nujna. Predsednik PROSVETNO DRUŠTVO «1. CANKAR«. Pevke bodo imele pevsko vajo v četrtek 28. t. m. ob 20,15 in ne danes kot domenjeno. strelske vaje TRST, 22. (PIO) — Na Strelišču v Malem.' Repnu bodo 27., 28. in 29. septembra streljali z minometalci vsak dar. od 7,00 do 17.30 ure. Na bazoviškem strelišču bodo 27. septembra streljali s karabinkami od 71)0 do 17.30 ure. Od ponedeljka, 25. septembra, do sobote 30. septembra, bodo britanske čete na STO imele svoja vojaške vaje na področju Devina, Opčin in Bazovice. Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-Cernigoj, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. Ta&M, SIAU u nedelfo l.oJUofaa o&e*t&md w). dneva mbu 14 ml tUadiMiu M tnal" SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V četrtek 28. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HIŠE št. 42) z Goldonijevo komedijo: 99 PRIMORSKE V petek 29. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V SESLJANU (na DVORIŠČU HISE št. 42) z Molierovo komedijo: 99 TARTVEfE* NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carnici. Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia l; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju imata stalno močno službo. Športne vesti Skupni trening tržaških kolesarjev Spodaj navedeni kolesarji so naprošeni, da se prijavijo danes ob 8. uri na sedežu tržaškega Velo Cluba, v Ul. Machiavelli 13: COLJA BORIS, FON-TANOT RENATO, SCLAUSE-RO NEMORINO, CORETTI CARLO, RINALDI WALTER SELL1ER PIO, DELLA SANTA SILVERIO, LONČARIČ PIE-TRO IN DANIELI GIUSEPPE. Imenovani dirkači se morajo prijaviti s kolesi, ker se bo- do udeležili treninga zaradi bliž njih mednarodnih dirk. IZIDI ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA A lige TRIESTINA - ROMA 4:2; Bologna - Napoli 2:0; Como - Fio-rentina 1:0; Genova - Atalanta 0:2; Lazio - Propatria 4:2; Luc-chese - Juventus 0:1; Milan -Novara 9:2; Padova - Inter 2:3; Palermo - Udinese 1:0; Torino. Sampdoria 3:1. Zaradi pomanjkanja prostora bo športna stran izšla jutri. TIHOTAPCI CIGARET PRED OKROŽNIM SODIŠČEM Fantastičen zagovor inšpektorja C P Biose da ni tihotapil, marveč delal na razkrinkanju tolpe - Nadaljevanje razprave danes dopoldne Na zatožni klopi okrožnega sodišča V Trstu so včeraj sedeli naslednji obtoženci: 40-letni šofer Rodolfo Oppiani iz Tržiča; 25-letni šofer Domenico Pie-ri iz Trsta, Ul. Sara Davis 19; 28-letni inšpektor policije Al-fredo Riosa iz Ul. Gatteri 50; 41-letnl narednik CP Marino Lunardelli iz Ul. P. Revoltella 19; 33-letni narednik Cp Do-menic0 Ariano; 25-letni meha. nik Dario Antoni iz Ul. della Tesa 30 ter 43-letni višji inšpektor civilne policije Giuseppe Barbaro z Elizejskih poljan 10. V odsotnosti pa bodo sojeni: 29-letni Pietro Alsido iz Ul. Barbarigo 2 in 35-letni Albert,-, Bello iz Ul. D’Annunzio 1. Obtoženci so delno obtoženi tihotapstva ameriških cigaret, delno pa podkupovanja. Razprava, k; bi se morala pričeti ie včeraj dopoldne, je bila preložena na popoldne, ker iz Rima še ni dospel branilec, italijanski poslanec odv. De Marsico. Razprava se je tako začela točno ob 16.30 z zaslišanjem Domenica Pierija, člana tihotapske tolpe s cigaretami, ki je bila ddlgo časa zelo trd oreh sa tukajšnjo civilno policijo. Slednja je že dolgo časa pred odkritjem tolpe po svojih informatorjih izvedela, da deluje v TrstUjj4ihotapska tolpa, ki je vršila svoj «posel» v velikem stilu. Njene poizvedbe pa so se vedno izgubile nekje v slepi ulici, predvsem zaradi tega, ker so bili člani tolpe tudi pripadniki civilne policije. Policiji je pomagalo golo naključje, da jel.julija letos usta. vila kamion, poln ameriških cigaret. v katerem sta se peljala obtožena Pieri in Oppiani. Policija je ob isti priliki aretirala tudi tri člane CP: Rioso, Lu-nardellija in Ariana, ki so v avtomobilu «Avgusta» sledili kamionu. S to srečno akcijo je policija prišla na sled vsej tihotapski tolpi. Svoje pričevanje jP obteženi Domenico Pieri pričel z dnem, ko mu je Rodolfo Oppiani v nekem baru v Rojanu predlagal, naj bi s svojim kamionom sodeloval pri tihotapstvu. To je bilo kakšnih 15 dni pred njuno aretacijo. Pieri si v ta namen pr; nekem kovaču v Vidmu napravil dvojno dno kamiona. Tako preurejeni kamion je nato iz Tržiča prepeljal v Trst ter ga tukaj izročil Oppianiju Dne 1. julija letos ob 4 zjutraj sta se z Oppiani-jem dobila na glavni železniški postaji, kjer so ju že pričakovali štirje neznanci. Vseh šest se je vsedlo v avtomobil «1100» ter se z njim odpeljalo proti Miljam. Ustavili šo se na samotnem kraju. Tam jih je čakal neznanec s tovornim avtomobilom, polnim tihotapskega blaga. Predno Pa so se odpeljali, je privozil drugi avtomobil, v katerem so se pripeljale 3 osebe, za katere ie pozneje izvedel, da so bili Riosa, Lunardelli in Ariano Z njimi se je menil Oppiano. Kaj so govorili, obtoženeG ni vedel povedati, izgovarjajoč se, da je bil od njih oddaljen več metrov. Ko pa je hotel kamion spraviti v pogon, motor zaradi izpraznjene baterije ni hotel vžgati Zaradi tega so ga spravili v pogon Z avtomobilom, v katerem so se pripeljali Riosa in ostali, ter se odpeljali protj Trstu. Ze po nekaj kilometrih Pa so jih malo prej omenjene osebe s svojim avtomobilom prehitele, jih ustavile ter od Oppianija zahtevale knjižico za kroženje. Zatem so se odpeljali prot; Trstu, kjer jih je v Barkovljah ustavil kamionček finančnega oddelka civilne policije. To je v glavnem vse, kar je vedel in znal povedati Domenico Pieri. Gmend je še, da sta dva od štirih neznancev, s katerimi se je peljal v Milje, govorila v južnjaškem narečju. Tudi Oppianijevo opisovanje dogodka je bilo do podrobnosti enako onemu, ki ga je podal Pieri Poleg legg je Oppiani ,v kratkih besedah opisal, kako se je pričel baviti s tihotapstvom. Dejal je, da ie sodeloval že prej pri podobni akciji. V to sta ga nagovorila Rodolfo Alsido in Alberto Bello ter .mu za vožnjo obljubila od 60 dt> 100 tisoč lir zaslužka. Prvo vožnjo a svojim kamionom, na katerem je tud; napravil dvojno dno. je izvršil 7. junija letos. Imeli Pa so tudi tokrat smolo, kajti nekaj kilometrov od kraja, kjer so preložili cigarete iz nekega drugega vozila v njegov kamion, jih je ustavila patrulja finančnega oddelka civilne policije, napravila preiskavo, vso blago zaplenila, njega- Pa s privilegijem začasne svobode prijavila tukajšnjemu sodišču. Razprava, ki je bila doslej še kolikor toliko nezanimiva in dolgočasna, se je razživela s pričevanjem obtoženega inšpektorja CP Alfreda Riose. Kakor je sam povedal, je bil dodeljen posebnemu oddelku ameriške tajne policije, da se V glavnem ukvarja s političnimi stvarmi. Mesto v tihotapski tolpi mu je ponudtii v prvih dneh junija narednik CP Lunardelli, ko sta se po naključju srečala v bližini kvesture. Takrat sta govorila le n,a splošno, v podrobnosti pa, tako je vsaj trdil, se nj nikdar spuščal. Z Lunardel-lijean se je srečal še enkrat konec junija na kvesturi, na predvečer tihotapske akcije pa je Lunardelli prišel k njemu domov z obvestilom, da bo kamion naslednji dan odpotoval. Drugo jutro zjutraj st a ga z avtomobilom «Augusta» prišla iskat na diom Lunardelli in Ariano, nakar so se skupno odpeljal; proti kraju, kjer jih je čakal kamion a cigaretami. Višek njegovega pričevanja, ki je vzbudilo vsestransko zanimanje navzočih, je bila izjava, da je on svetoval Lunar-delliju. naj ustavj kamion in naj zahteva od Oppianija knjižico za kroženje. Izjava je toliko bolj .zanimiva, ker jo je podprl s trditvijo, da je hotel s tem doseči. da bi se vrinil v jedro tihotapske tolpe, razkrinkal njeno delovanje, spoznal vse tihotapce itd. Res lan. tastičen zagovor! RIOSA: ((Mislil sem. da bom tako razkrinkal vso tolpo.« Predsednik sodišča: uTorej, kaj je na stvari? Ste tihotapili za svoj račUn ali Pa ste se zadeve udeležili na nasvet svojih predstojnikov?)} RIOSA; «Ne morem povedati. Tukaj je toliko občinstva.)) Njegov branilec odv. Jacuzzi ga je na tej točki pričel spodbujati, naj vendar govoa-i: vmes pa se je zaslišal dbneči glas branilca odv. Eoilluccija: sDajte, dajte, govorite in vse skupaj pokvarite!)) Riosa se jie obotavljal, mencal z rokami, vendar pa dolgo časa ni vedel, kako bi začel. Sele vztrajno spodbujanje s strani odv. Jacuzzija ga je toliko spravilo k sebi, da je izjecljal; «Da, sodeloval sem, vendar ne da bi izdaj svoje prijatelje. Hotel sem samo razkrinkati vso tihotapsko tolpo.)) 'tje vsi PREDSED. SODISCA: ((Zakaj Pa niste stopili v stik s svojimi predstojniki?» RIOSA: «Saj sem o stvari govoril z nekim ameriškim agentom.)) Dramatičnost tega dela razprave je ie povečal branilec odv. De Marsico, ki je obtoženca vprašal, kje in v kakšni zvezi je Lunardelli omenil inšpektorja Barbara. RIOSA: «Lunardelli mi je dejal, da bo cesta prosta. Ko sem ga vprašal, kdo ima prste vmes, se je oglasil Ariano in povedal ime inšpektorja Barbara. To je bilo nekega večera p Drevoredu XX. septembra.v Na tej točki se je razprava, ki bo Tržačanom P° vs®i verjetnosti razkrila še mnogo zanimivih stvari iz delovanja obtožencev, predvsem članov civilne policije, zaključila. Nadaljevala se bo danes dopoldne. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. in 25. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 18 otrok, porok je bil0 14, umrlo Pa -je 19 oseb. Poročili so se: pek Boris Sirk in gospodinja Leda Codri, uradnik Luciano Martino in šivilja Francesca Fondo, čevljar Giannetto Liuzzi in gospodinja Marija Lovreta, agent CP Ar-duino Cassini in šivilja Virginia Gardossi, natakar Turibio Rumini in gospodinja Marija Dudine, mehanik Bruno Bobini in gospodinja Marija Antolo-vič. natakar Redento Valle in šivilja Alba Wagner, mehanik Ervino Flora in gospodin:-i Marija Bradamante, univerz, dijak Jurij Baschiera in uradnica dr. Danila Smuc, uradnik Ennio Ničli in uradnica Severina Grosilla, uradnik Marino Ursini-Bissi in uradnica Cesa-rina Cesari, ladijski delavec Rodolfo Laneri in gospodinja Nicoletta Fiengo, agent CP Evgen Bianchi in gospodinja Aleksandra Briščik, uradnik Rihard Štolfa in. gospodinja Iris Dal Fra. Umrli so: 64-Ietni Josip Luin, 62-letna Štefanija Faidiga por. Colledani. 56-letni Albert Pieri, 46-letna Margerita Giacomelli por. Aichner, 50-letni Robert Vedlin, 25-letni Adriano Spessot. 67-letna Viola Indrigo por. Russ, Aldo Mattei star en dan, 7-letni Libero Biarico. 64-letni Jakob Cač, 60-1 etn a Barbara Tribernik por. Garon. 72. letna Emilija Bertogn« vd. Bat-tistella. 77-letni Alcide Pelle-griiii, 49-letna Ivanka Stefančič yd- Bastiani. 69-.letni Mer-cede Cotroneo, 50-letna Anna Pettener por. Ravalico, 50-letna Ana Marija Destro vd Dre-ossi, 55-letna Matilde Zorat Dor. Comar. 83-letna Virginia Maldinj vd. Cleva. KINO Rossetti. 16.00: «p|š£ena vrv«, B. Lancaster. Excelsior. 16.30: «Molčeči Smith«, Alan Ladd. Fenice. 16.30: «Clovek, ta gospo-dovalec«, Henry Fonda. Filodtammatico. 16.00; «Klic oktobra«, Gtenn Ford, T. Moore. 14.30: ((Nepremagljivi« 15.20: «Tn A Valli, O. VVelles. Alabarda. Armonia. ag]_ 15.20: «Tretji človek«, [les. 15.00: ((Tragedija Har- Garibaldi. lema«. Ideale. 16.00: «Karmen» Rita Hay-worth. Impero. 14,30: ((Brezupno tvoja«, Bette Davis. Italia. 16.00: »Velika ljubezen«, Bette Davis. Ob morju. 16.00: «Luč ki je ugasnila«, R. .Colrhan. Savona, 15.30: «Moč usode«, Tito Gobbi. Viale. 16.00: «2ena na begu«, Ida Lupino. Vittorio Veneto. 16.00: »Teror teče po žici«, B. Stanwyck. s Azzurro. 16,00: «Jerihovsko zidovje«, L. Darnell. Belvedere. 16.30: »Lovci na zlato«, M. Dietrich. Marconi. 16.00: ((Prekleti«, F. Gia-chetti. Massimo. 16.00: «Glumači», Tito Gobbi. Odeon. 16.00: »Volk iz Sile«, Amedeo "Nazzari, S, Mangano. Radio. 16.00: ((Mornar Simbad«, Venezia: «Teror zapada«, Huphrey Bogart. Vittcria. 16.00: «Den(on ljubosumnosti« Pedro Lagar. Železničarski (Sv. Vid). 16.00: »Krasotice v kopališču«. Ljudski vrt na prostem. 20.00: ((Naprej... Red«. Letni kino Rojan. 19.30: «Hudič s krili«, Ronald Reagan. Letni kino Brocchetta. 20.45: «2ena s 5 obrazi«. Sv. Just. 19.00: «Tarzan in čarobni izvir«. ■II RADIO II* JUG0SL.C0NE TRSTj srednjih valu*1" Krojačka delavnica TRST — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cepah. • PLETILJA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1. Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6 CENE UGODNE (Oddaja »a—- -212.4 m ali 14U TOREK, 26. 9. 195« _ ^ 6.30: Jutranja Sl«ba; 6. ročila v ital. in objava v 7.0ut Napoved časa - P°J-ju-slov. in objava sporeda, (•* • . tranja glasba. . .-nore* 12.00: Zabaven glasbeni sp« j, 12.30: Iz Bizetovih orkesi del: 12.45: Poročila v ital. « ti. java sporeda; 13.00: Napo . jjVj sa - poročila v sloy. mtio-sporeda; 13.15: RahjaP^e grJt. dije poje tenorist Br.u °regled chetti; 13.45: Kulturni Pr * „ 14.00: Operne arije poje a . Lipušček in Milica U.ft 14.30: Pregled tiska v uai-, Pregled tiska v slov. . 17.30: Politične aktualnosu ^ 17.40: Ritmična gl?sl5a;. l8j5: Ljudska univerza (ital.h ,aSbe; Iz slovanske komorne1 A.g.oo: 18.45: Poročila v hrvasčmi, u Glasbena medigra; 19.15. ^. v ital.; 19.30: Napoved ča?« ! ročila v slov.; 19.45: 1^ je pregled (slov.): Dubrovni^' ini: stival; 20.00: Giacomo p - »Turandot«, opem v 3 uei nato lahka glasba; 23.00. * poročila v ital.: 23,0^ Zadnj^. ročila v slo,v.; 23.10: OJ)?* rol3. nega sporeda; 23.15: Barkero LJUBLJANA.MABjBjfcA rel.DostajaNOVAj® (Oddaja na valih 327’*’ 212,4; 202,1 m.) TOREK, 26. 9. 195» ^ 5.00: Jutranji pozdrav; 5. jnsK» poved časa, poročila, napoved in objava dnevne«* ^ reda; 5.30: Zabavna ^ Jutranja telovadba; 6,00. časa. poročila in radijski in 6.10: Jugoslovanska narod« umetna glasba. 1 10.30: Šolska ura, 12.00: Zabaven glaslnem 12.30: Napoved časa trt.■ gj, Fj? 12.40: Popularen OP0'11^^, cert vmes ftb sk? oddaja: 14.00: GP.^.a pojeta sopranistka M'!'- pip mu'«1* r-rtP7 h* narjeva in tenorist J?«, rf;, šček, igra Orkester Ra°' pr«*; .ljana: '14.30: Fizkulturno )eSn vnn ic i z 45- leralo mali „ 1» 'vanje; 14.45: igrajo •' ansambli; 15.00: Napoved |(,.r poročila: 15.10: Poje zbor ske filharmonije; 15.3v. - 18.00: Lahka orkestra'1’* ba: 18,30: Ljudska univ«* Klavirske skladbe 9 Alfred ?«. sy-ja izvaja Pian‘st?asa in'Pf.11 tdt; 19.00: Napoved casa sytttf čila: 19.15: Križem P° 'ashi: 20.00: Betone pren opera v 4 dejanjih, z ■ geotfv); poročil Zvezne nosi'fpore*.;' 22.15: Zabaven nočni sp .daje. Poročila; 23.35: Konec o« tržaška borza Zlati šteoTing 81° Pirnati sterlmg $5. 670-674. dolar (teleg =4 5-155 683. švicarsiki frank j 100 francoskih avstriiski šiling m KrP", MALI O* NECCHI B. U. za ve** jg#* nje, obšivanje 'Rjaste gumbov, čipke, _ eik 0w Ta dela se izvršujejo v ,a£en. Pouk za vezenje VALNI STROJI-, na aže P ■ tok za čevljarje ‘n v ,,r»pfj daja nadomesti! h nainK. e- aparati najboljših alE li l?, tvrdki TULLIO NATA^i broke. = Trst, Ul. j-orlu. tel. 63-33, Tržič na Kor* Sklicanje občnega 0. z. s sedežem na 0gcfl . da se udeležijo redneg k ga zbora omenjene ob 2 bo 2. OKTOBRA l®5 ^ na sedežu kulturne«^ ^ na OPČINAH v prV ^ i5 J nju im ob isti uri v it kraju naslednjega gem sklicanju. DNEVNI RE ■ ^fi 1. Poročilo upravne^ pl 2. Poročilo nadzorni odobr^, 3. Razpravljanje 1» . t0 19* bilance za poslov« 4. Razno. ■ 0db°f Upravni leti ADEXiz 15. oktobra t. L ,zletl v POSTOJ1*0 PAZIN RoylN» AD£X iz m 9. oktobra ZA 7., 8. vlakom V Prijave pr' vset' uradih do val"" Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 i ZNAMENJU NEDELJIVOSTI SLOVENSKEGA NARODA strani) e zveze je Pozdra- ^adalj€Vanje s 1. Pr°svetn. "“Venske Koroške ^peTDe^je- t0V”^ Tonči Vas v imenu Celoen/r0SUetne we2e » tken ir' hratov iz sloven- Sczdrn^°r?f-anct V(lm 'Prinušam točno 7 • se kakor Vi z od' :u «br 1° Q življenja bore mtZTp svoje naroine sa- ClT ;/a °?stanek in b*- Koroškem e°a žiVljj na tuuriit°r 5e zaveda slovenski ohran;, n“ Goriškem. da bo v jinit -i. *astni obraz samo Mvt vJ?*-1*1 m.e nnrt ?■ pt>^’ ^ ni °d VČe- kr hn* s tz*dno voljo, H[i j. ostati to, kar smo ^ ho čem* Več fco tis0£ ieti "c-SDOr da b* naŠ rjd . i zemlji svoj gospod. t!2ci. nikoli v zgo-"to d® zatirali drugih nn’*-iUdi dancs ne požna-k )4n« mWai ^zadevanja lo fca 'U- nad - ■ fc n°šc> hočemo braniti če l^tDorihn- , zuveaajo tega ^cii’■ . !9a dejstt;“ *«di Slo. v(rtikeLVSf dežela našega slo- odru otroci iz Podgore, oblečeni v lepe slovenske narodne noše. Žarečih lic in z ljubkimi kretnjami so izvajali plese ob spremljavi slovenskih narodnih pesmi, kot na pr. «Moj očka ima konjička dva ...» itd. Med občinstvom so mladi Podgorci in Podgorke želi veliko odobravanje. Spored je nadalje izpolnilo več nastopov domačih ter koroških in tržaških mešanih zborov. Združeni pevski zbori iz Steverjana, Podgore in Stan-dreža so pod vodstvom pevovodje A. Sošola odpeli Foerster-jevo «Planinska». Mešani pevski zbori Slovenskega prosvetnega društva iz Bilčovsa (Koroška) pa je pod vodstvom pevovodje Kapusa odpel tri pesmi, in sicer koroški narodni pesmi «Mau čez izaro« in «Tam kjer teče bistra Zila» ter «Poj-dem v Rute«. Poslušalci so njihovo petje s čutvenim poudarkom spremljali z velikim zanimanjem ter niso varčevali z odobravanjem. Gostje s Proseka Pri Trstu so pod taktirko pevovodje Ci- bica lepo odpeli Premrlovo ((Slovenska govorica«, Aljaževo ((Omlajen hrib«, Premrlovo ((Slovenska pesem« in Hajdri-chovo ((Jadransko morje«. Pevska zbora iz Podgore in Oslavja sta odpela Aljaževo «Ze cvete roža gartroža« in Adamičevo «Ples kralja Matjaža«. Dirigiral je pevovodja Dori Klavčič. Za njim so se zvrstili štandre-ški pevci. Zapeli so Adamičevo «Završki fantje«, Aljaževo «Na dan« in Sattnerjevo «Delo. naj bo cilj življenja«. Dirigiral je pevovodja Lupin. Nato je oder zopet pripadal gostom Slovenske Koroške. Zapeli so koroške narodne narod, ne pesmi: «Da b’le biva liepa ura«, «Cej so tiste stezice« in -M’ je pa krajčec posvava«. Dirigiral pevovodja Kapus. Tržaški pevski zbor iz Barkovelj je pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel Foersterjevo «Naše gore«, Venturinijevo «V nove zarje« in Devovo «Soči». Za zaključek vokalnega koncerta so združeni goriški pevski zbori pod vodstvom pevovodje Komela zapeli Premrlovo »Korotan« in Volaričevo ((Mogočno pesem naj doni«. Nato so štirje pari iz Rezije izvajali rezijanski narodni ples «rezijanka». Plesalci so plesali na melodijo, ki sta jo igrala spremljevalca na violino in čelo. Violinist med igranjem z nogo udarja ob tla ter s tem daje plesalcem ritem. Posebnost «rezijanke» je v tem, da se plesalci in plesalke pri prehodih ne smejo dotakniti. Mestoma si tudi zapojejo v svojem narečju sledečo pesmico: «Lipa ma Marica, lipa ti si ti, ko tana na ruštje pojdon, fue-lo čonti prit«. Mračiti se je začelo, ko so se na travniku pojavili mladi koroški konjeniki ter z železnimi kiji v rokah pojezdili na iskrih konjih pred občinstvom. Pričelo se je štehvanje. Trikrat se je karavana jezdecev zapodila mimo lesenega čebrička tfr ga skušala z močnimi udarci razbiti, toda šele v četrto je močnemu fantu uspelo s krepkim udarcem razbiti čebriček ter si s tem zaslužiti lep venec, okrašen s trakovi iz slovenske tro- bojnice. Koroške dečve so tekmovalcem prinesle vina, nato pa so vsi skupaj odšli na plesišče, kjer so zaplesali «visoči rej«. Tržaški plesalci so predvajali na glasbo, ki posnema valovanje morja, domač narodni ples «Stu ledi«, ki daje gledalcu ob spremljavi glasbe pravo podobo valovanja morja. Ples je med okoličani splošno znan in zelo priljubljen. Tržaški gost je, ki so bili oblečeni v lepe tržaške narodne noše, so ga predvajali z okusom, tako da so bili gledalci nadvse zadovoljni. Zanimiva posebnost ljudskega tabora v Sovodnjah je bila okusno pripravljena fotografska razstava, ki prikazuje življenje ter delo slovenskega ljudstva iz vseh predelov, kjer bivajo zamejci. Lepe, naravnost umetniške slike so tako razvrščene, da nudijo obiskovalcem nazorno sliko dela in življenja tržaških, koroških in gori-ških Slovencev. Gledalci so bili z razstavo nadvse zadovoljni. Po končanem sporedu, ki se je zaradi svoje obsežnosti raz- tegnil pod večer, je barkovljan-ska godba na pihala igrala ples no glasbo. Številni pari, med katerimi je bilo poleg mlajših plesalcev opaziti tudi starejše obraze, so se vrteli pozno v noč, dokler se tudi ljudsko rajanje ni končalo. Medtem pa so pevski zbori poskrbeli, da je bilo veselje čimbolj popolno. Zbrali so se v sovodenjskih gostilnah ter peli svoje pesmi v veliko zabavo številnih poslušalcev. Ob zaključku ljudskega tabora moramo še enkrat poudariti, da se vsi zamejski Slovenci prav dobro zavedajo svojega poslanstva, namreč da širijo le. po slovensko besedo in kulturo v zadnjo slovensko vas. S tem svojim kulturnim delom pa bodo s podvojenimi silami nadaljevali tudi v bodočnosti, in to kljub neštetim in srditim napadom s strani sovražnikov z leve in desne, ki jim je vsak naš uspeh trn v peti. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Italiji se gostom iz Koroške in iz Trsta, kakor tudi udeležencem iz Rezije, Kanalske doline, Benečije in z Goriškega najlepše zahvaljuje za trud, ki so ga vložili za tako dober uspeh našega ljudskega tabora. Vpisovanje v otroške vrtce Goriško županstvo sporoča, da bo vpisovanje v slovenske in italijanske otroške vrtce 27., 28., 29., in 30. septembra od 9. do 12. ure, in sicer na sledečih mestih: V Oglejski ulici, v Ul. D. Bosco, v Ul. D’Annunzio, Ul. Codel-li, Stražicah ter na slovenskih otroških vrtcih v Ul. Croce 3, Ul. Randaccio 22 in v Standrežu. Pri vpisovanju svojih otrok morajo starši predložiti rojstni list ter zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam in davici. Smrt zavedne slovenske žene Preteklo soboto ie svoje dra. ge za vedno zapustila zavedna slovenska žena Marija Badalič, soproga znanega goriškega trgovca. Pokojnica se je pred štiridesetimi dnevi ponesrečila pri petrolejskem štedilniku, ki ji je pri kuhanju eksplodiral in -ji povzročil, hude opekline po vsem telesu, katerim je Ba-daličeva podlegla. Tov. Badaliču in vsej druži, ni izražamo naše iskreno soža. lje. Posrel tovariša Petejana iz Rupe V nedeljo popoldne so v Ru-pi pokopali mladega delavca tov. Albina Petejana, ki se je pretekli petek ponesrečil pri avtomobilski nesreči v Porto-gruaru. Petejan je bil delaven član naše mladinske organizacije. Krsto so krasili štsvilni venci, med katerimi oni Zveze slovenske mladine in Demokratične fronte Slovencev. V slovo mu je zapel zbor s Peči. Tov. Petejana bo zelo pogrešala mladinska organizacija in vsi njegovi domačini. Materi in družini izražamo iskreno sožalje. Nove slovenske knjige! Gruden: NA KRASU, polplatno ..............150— lir Zupančič: PESMI, platno (miniatura) .... 140.— » Kozak: MASKE, platno..................... 560,— » Napret: KOVINARSKI PRIROČNIK, platno . 650,— » Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. Pričetek šolskega leta na vseh slovenskih šolah v Italiji Dne 25. septembra t. L so se pričeli na vseh šolah ponavljalni izpiti in istočasno tudi vpisovanje. V prvi razred se lahko vpišejo otroci rojeni v letu 1944. Za vpis novoobveznih je potreba pred ložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Ni dovoljeno vpisovati učence, ki bodo 10. okt. t.l dopolnili 14. leto starosti. Pri vpisovanju naj starši vplačajo razrednemu učitelju 25 lir za šolsko izpričevalo. Fo vseh šolah naj bo šolska maša dne 7. oktobra in v ponedeljek, 9. oktobra 1950 naj se prične reden pouk. Učiteljsko zborovanje za učiteljstvo doberdobskega rav nateljstva bo v Doberdobu, 19. oktobra, za goriško pa 26. oktobra 1950. Seznam družinskega davka Goriško županstvo sporoča," da si vsi davkoplačevalci lah-' ko ogledajo seznam družinskega davka, ki bo vsem na vpogled od 26. septembra dalje za pet zaporednih dni na občinskem davčnem uradu. KINO VITTORIA, 17: ((Ljubezen brez bodočnosti«, B. Stanwick; VERDI, 16.30: ((Skrivnostni vrt«, CENTRALE, 17: ((Draga tajnica«, M. Douglas; MODERNO, 17: ((Mladoletnice«; drugimi. Ha Zmiz- ----' "-včemo brat bi Sj J|Je konsekvence, pa tejg .° treba upreti najmeč-torort. • } spoštujemo druga hro, či$lam0 njihovo kul-*kftiti ni- 1 Je ne Pustimo sra-l:° »rei * odvzemati SVoje. Slej tudi* 0 Prešernove be. ®*ltenzei4- ^a7Wšnji slovenski ^odr,, .r’ bodisi na ->e Svo-. ^ slon i boc*is‘ v prostra-zamejstvu: V ten, "Z1 vsi narodi...». iJnSiixzdravljam da' 0 kulturo za raz-ticM je ... slovenskega živ- WUi izven Pd krivi,čni raz' ^0»t te In ■ om°vine. T- ^Jrzih. 7.n^,a.gl0bok0 C^rn^š^to kličem ob da- v™ tab°ru: Naj bij^tbar w 0a sl°venske- 0jt živi kulturna Z*ik,.Slov°ncev Slove- » ” domovino M«!?- izpoSUrni spored’ ki tih, ’ tibdskiri*11 z narodnimi vo&običaii ter ob-kS ie igral n’m k°ncertom. j.Stkoy«i; a Sodba na pihala - >r«j J' ""mn So •Milin 5e prikazali na Važno za vajence Okrajno poverjeništvo za delo v Kopru obvešča starše zaposlenih vajencev, da je na osnovi uredbe dana vajencem možnost, da se izučijo v stroki, za katero so se odločili. U-redba jamči to možnost vajencem pri slehernem delodajalcu, pri čemer pa je tudi vajenec dolžan izpolnjevati dolžnost da delodajalca, kakor jih navaja uredba. Da doseže vajenec predvideno zaščito mora z delodajalcem skleniti pismeno učno pogodbo ki mora biti podpisana od staršev in oblasti. S to pogodbo je vajencu zajamčeno, da bo postal y izbrani stroki strokovnjak, kajti poleg praktičnega učenja bo moral obvezno posečati tudi strokovno šolo. Nekateri vajenci so že pričeli svojo učno dobo pri mojstrih in delodajalcih, ne da bi bili sklenili pismeno učno pogodbo. Glede na to poziva okrajno poverjeništvo za delo v Kopru starše vajencev, da zahtevajo od delodajalcev takojšnjo sklenitev učne pogodbe. Za vajence, ki so že dalj časa v uku brez pogodb, je zadnji rok za sklenitev učne pogodbe 10. oktober t.l. Po brezuspešnem poteku tega roka se vajencem dosedanje učenje ne bo upoštevalo pri sklepanju učnih pogodb. Po uredbi bi namreč morali vajenci skleniti učno pogodbo že po preteku osmih dni, ko so nastopili službo. Glede na to poziva okrajno poverjeništvo za delo starše vajencev da se prepričajo, ali so sklenili učne pogodbe z delodajalci. V kolikor jih še niso, naj zahtevajo od delodajalcev. da takoj sklenejo učne pogodbe. Ljudski oblasti je na tem, da se vajenci strokovno usposobijo in da postanejo zares dobri mojstri v svojem poklicu. se za Vabimo mladince in mladinke do 18. leta starosti, ki so dokončali osnovno ali srednjo šolo in imajo veselje do hotelske stroke, da se Javijo na Poverjeništvo za turizem in gostinstvo OLO v Kopru, Trg Brollo za vpis v triletno srednjo gostinsko šolo v Ljubljani. Vabimo, da se prijavi čim več kandidatov, kajti možnosti zaposlitve v hotelski stroki so najširše, ker imata turizem in gostinstvo na našem teritoriju najboljše pogoje za razvoj. Poverjeništvo za turizem OLO Sc. Anton Viliaino delo za zadružni dom Za obletnico vstaje istrskega ljudstva in razpada fašistične Italije smo v naši vasi odšli takoj zjutraj na prostovoljno delo. Nad 50 udarnikov se je zbralo pred zadružnim domom. Predno smo pričeli delati je domača godba zaigrala nekaj partizanskih koračnic. Vsekakor smo pri tej priliki opravili precej dela, saj sme prenesli na zgornje dele stavbe tramovja v skupini teži 6000 kg. Poleg tega smo pripeljali iz kamnoloma več metrov kamenja, skopali obilnega drugega gradbenega materiala, napravil; nekaj metrov zidu in izgotovili še razna druga drobna dela. Prav tako smo prejšnji večer proslavili zgoraj omenjeno obletnico na posebnem zborovanju, na katerem sta podala sliko zgodovinskih dogodkov toy. Turk Viljem jn Hrvatin Drago. Oba. sta .se ..spomnila, tudi bazoviških junakov in grozot, ki jih je istrsko ljudstvo moralo preživljati pod fašistično Italijo. S trpkostjo je tov. Hrvatin navedel, da kljub velikim žrtvam slovensko ljudstvo zaradi neugodnega stališča, ki so ga zavzele proti nam velesile, ni doseglo svoje popolne svobode, ter je bilo prisiljeno sprejet; krivične meje. Iz oči prisotnih je vsakdo lahko razbral, da so močno občutili obujene spomine na junaško preteklost NOB. Sv. Anton Zanimanje n letošnjo razstavo Za letošnjo III. gospodarsko razstavo se tudi pr; nas že pripravljamo. Povedati moramo, da bomo imeli na razstavi plemensko svinjo z mladiči, grozdje, koruzo in drugo. Za razstavo je v vasi precejšnje zanimanje, ki se bo gotovo še povečalo v teh dnevih, ko Z raznih strani slišimo, kaj vse bodo imele na razstavi naše zadruge, privatniki, tovarne in podjetja. Razstavo si bodo o-gledali vsi naši ljudje, ker čutijo, da bo prikaz naporov vseh ljudi v okrožju za izboljšanje življenjskih pogojev in do bodo Videli, kako bo treba delati za še večji razvoj in izboljšanja. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Praznih zadrugarjev Puče-Hoštahona Mi vseh današnjih velikih pridobitev nismo podedovali, nego smo si jih s krvjo priborili Pomemben praznik so imeli v nedeljo v Koštaboni. Slavili so 3. obletnico odkar se je tudi vas Koštabona pridružila zadrugarjem v Pučah. To je datum, ki zasluži, da se ga spomnimo. «Ob feralu smo delali še pozno v noč zato, da so gospodje v Kopru in Piranu lahko spali. Uživali so deset dobrot našega dela: lepe ceste, luč, lepa stanovanja, dobro hrano, spanje, denar, vožnjo z avto-jnobili in drugo in so še kričali na nas, ko smo tri ure daleč prišli do njih po opravHfT.TTa-ko zgodaj se ne pride, ker smo potrebni počitka, sicer ne moremo delati« nam je pripovedoval eden izmed zadružnikov. Taka je bila nekdanja slika naših vasi. Z osvoboditvijo se je položaj popolnoma spremenil. Prvi, ki so odločno zaorali v zadružno ledino, so bili v Pučah. Kmalu se jim je pridužila še Koštabona. Tako je tu nastala močna zadružna skupnost, ki je začela vzbujati pozornost y bližnjih in tudi oddaljenih vaseh. Tu se je iazyijalo nekaj novega, nekaj kar so ljudje sprejemali kot svoje. Naravno, da ni šlo samo in na lahko. Težav je bilo polno, največja pa pomanjkanje dobrega vodstva. Danes so zadrugarji Puč in Ko-štabone že mimo vseh začetnih težav. Premostili so jih s pridnostjo in dobro voljo. Tretjo obletnico pristopa vaščanov iz Koštabone so praznovali z lepo kulturno prireditvijo. Na prireditvi sta nastopali prosvetni društvi «Igo Gruden« in «France Prešeren«. Tov. Benčič Franc je imel krajši govor, v katerem je poudaril, da je bila ta delovna skupnost ustanovljena z velikimi napori. Ljudstvo se je bilo odločilo, da bo šlo po zadružni poti ,;n je na to pot krenilo z vso odločnostjo. Govornik je omenjal tudi gonjo kominformistov proti naši ljudski oblasti in delovnim zadrugam in med ploskatijem Vseh navzočih zaključil: «Mi vseh velikih pridobitev nismo podedovali, ampak smo si jih 5 krvjo priborili«. Pevski zbor je lepo in ubrano zapel nekaj pesmi, nakar je sledila krajša burka, ki je vzbudila polno smeha in dobre volje. Med odmori je igrala godba iz Marezig. Ko prideš danes po novi cesti Smarje-Nova vas na križišče. cest, ki peljejo v Koštabo-no, Puče, Novo vas, Krkavče, Sv. Peter in Padno, obstaneš presenečen. Ta kraj postopoma spreminja prejšnje zunanje lice. Pridni zadrugarji gradijo novo cesto, ki bo povezala vas Koštabono z ostalimi vasmi, gradijo nov sedež za krajevni LO in druge organizacije. Pod vasjo Breči pri Pučah gradijo tihite in čitaite (PtimoViki dnemikl velik zadružni hlev za 100 prašičev. Na pusti z brinjem in hrastovim grmičjem obrasli gmajni so preorali obširne površine in tako pripravili no-vg njive. Onkraj Rokave imajo zadrugarji cel hrib, ki je deloma obrasel z nizkim gozdom. Tam bodo v bližnji prihodnosti uredil; pašnik, ki bo lahko sprejel do 100 glav goveje živine. To so uspeh; skupnega dela, ki so prinesli zadrugarjem Pu-če-Koštabona že veliko olajšanja. Naravno, da vse to ni šlo samo. Včasih so naleteli in še naletijo na ovire, ki s(? zdijo nepremostljive. S skupnimi napori so vedno šli preko njih. Ob praznovanju 3. obletnice, Jfar so se pridružili tudi vaščani Koštabone, so ugotavljali: najboljši način gospodarjenja je zadružništvo. Rot, ki smo jo izbrali takdj P° osvoboditvi, je bila prava. Po tej bomo šli tudi za naprej in smo prepričani, da bomo dosegli še večje delovne uspehe. Okrajni plenum ZAM v Kopru V soboto je bil v Kopru okrajni plenum Zveze antifašistične mladine. Ob tej priložnosti so se razgovorili o vseh do-,sedanjih uspehih in napakah ter o vključitvi mladinske organizacije V SIAU, ki bo imela v svojem sklopu vse ljudske množice našega okrožja. Uvodoma je tov. Aldo Petronio pozdravil vse navzoče delegate kakor tudi vse goste. Za tem je predlaga! dnevni red, ki so ga navzoči soglasno sprejeli. Kot prva točka je bilo obširno poročilo o delovanju mladine o vključitvi mladine v SIAU, ki bo enotno z drugimi množičnimi organizacijami izvajala syoj del gospodarskega plana. Za tem je podal tov. Ar-glj Krmac organizacijsko poročilo, kateremu je sledila živahna diskusija. V. diskusijo so posegli vsi člani in dobro poudaril; bodoče naloge mladine ter sprejeli sklep o vključitvi mladine v SIAU. Nekateri so poudarili, na naj mladinski aktivi izboljšajo svoje delovanje In odpravijo nedostatke. Na plenumu je bil tudi predsednik okrajnega odbora SIAU tov. Vatovec, ki je poudaril, da bo mladina vključena v SIAU lažje razvijala svoje delovanje in žela še večje uspehe pri svojem delu. V diskusiji je bilo govora tudi o izboljšanju mladinskega dela na vasi in o povečanju produkcije v poljedelstvu. Mladinski delegati iz tovarn so govorili o postavljanju norm v tovarnah in izboljšanju delovne discipline. Ob zaključku so sprejeli sklepno resolucijo Q vključitvi mladine v SIAU, o izboljšanju dela na vasi in V tovarnah. Proslava ustanovitve IX. SNOUB,.Srečko Kosovel” Zveza primorskih partizanov v Kopru vabi. borce in aktiviste na proslavo ustanovitve IX. SNOUB «Srečko Kosovel», ki bo 30. septembra in 1. oktobra v Štanjelu na Krasu. Borci in aktivisti, ki se želijo udeležiti te velike proslave, naj se 'javijo na. okrajnem odboru ZB v Kopru z osebno izkaznico, in sicer najkasneje do 26. t. m. Odhod iz Kopra bo 30. t. m: ob 1. uri zjutraj. Udeleženci naj vzamejo s seboj odejo. Prvi dan je na sporedu odhod Kosovelove htiga^O. j,V-a položaje v Štanjel, kjer bo taborila ob tabornih ognjih. Drugi dan bo prikaz borbe s sodelovanjem Kosovelove brigade, govori, poklonitev vencev na grob padlih borcev NOV. Popoldne -pa bo nastopila kulturna skupina IX. korpusa, dalje pevski zbori, folklorne skupine. Predvajali bodo film «Na svoji zemljin. PIRAN Proslava 60. obletnice gasilcev Številni gostje iz Slovenije V nedeljo je proslavljala piranska četa 60. obletnico svojega obstoja. Ob tej.priliki so povabili nekaj, tovarišev gasilcev .iz Slovenije, da bi povedali, kako je tam razvito prostovoljno gasilstvo, odnosno kako šo vsak čas pripravljeni braniti’ svojo socialistično — skupno imovino, pa tudi imovino zasebnikov. Gostje iz Slovenije so prišli na predvečer obletnice. Gasilci iz Slovenije in tudi koprski ip piranski gasilci so pri-rediji baklado po glavnih ulicah mesta. > ' Po bakladi se je zbrala množica ljudi na Tartinijevem trgu, kjer je priredila godba ljudske zaščite S10yenije lep koncert. V nedeljo na 60. obletnico so se ponovno zbr,ali vsi gasilci kakor tudi domačini na Tartinijevem.. trgu. Ob začetku je tov. Parenzan pozdravil vse navzoče, predvsem pa predsednika Gasilske zveze Lepa kulturna prireditev slepih iz Zagreba v Koprtf V soboto zvečer je gledališče v Kopru sprejelo izredne goste. Kulturno umetniška skupina ((Novo življenje« glavnega odbora Zveze slepih za Hrvatsko je nastopila z izbranim sporedom, ki je pri gledalcih vzbudil splošno zanimanje. 2e dejstvo, da so nastopili sami slepi tovariši in tovarišice, je vzbudila splošno pozornost. Ob pričetku koncerta je tovariš iz skupine imel krajši govor v katerem je poudaril, da so danes slepci v Jugoslaviji enakopravni in nadaljeval: «Danes se tudi slepi borimo za izgradnjo boljšega življenja v nov; Jugoslaviji. '""iniiimm,,, uiiniuiminnnnMimiinnimmi uiim umi nnmiiii n niti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniHiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii roman v'N tSi Poiittu0£es »toriti?* fta 5e noc°j V Sz 'i v“' Ni -tu ^mlk 3e »astal. Z V2kUktf1’ ^az ne mo' ‘ ez nekoli- »r * »«* Je 0, Polglasno. *ih°m ba st 'Ai i"t ' iit ZAMEJSKI SLOVENCI SO POKAZALI USPEHE PRAVIČNE BORBE ZA SVOJ KULTURNI OBSTOJ Mladinski balet iz Podgore 9 Brhke Goričanke v svojih nošah Tržaška folklorna skupina Koroški pevski zbor je v Sovodnjah zapel nekaj narodnih Skupina koroških Slovencev je z veseljem prihitela v Gorico Režij anca v slikovitih narodnih nošah r , -H - >v Pogled na del ogromne množice, ki je prihitela z vseh strani na ta praznik zamejskih Slovencev