&
e
LETO n.
LJUBLJANA, SOBOTA, 10. SEPTEMBRA 1938.
Posamezna številka stane t- tfls
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELA V. SKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ST. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (38.— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 36.
Le v žrtvah je zmaga!
Kristus je bil mrtev in zapečatili so njegov grob.
Prijatelji in nosilci starega reda v judovski deželi so slavili svoje zmagoslavje.
Samo za kratek čas.
Prišel je skoro dan vstajenja in borba se je začela znova, intenzivneje, za zmago novega reda. Nobena ovira ni mogla zaustaviti njenega zmagoslavnega pohoda. Tristo let je stari svet zbiral vse svoje orjaške sile in v krvi dušil novo gledanje na svet. Potem je odložil orožje in klonil pred veličino novega duha.
Tisoči, stotisoči, milijoni, ki so za zmago tega duha prostovoljno svoje življenje dali, niso bili nikaki politični taktiki. Niso se znali nasloniti ne politično ne moralno na široke mase, ampak so, naslonjeni samo na Resnico, V svojem idealizmu stali često v boju z zahtevami mas na levi. Nikomur pa tudi ni bilo mar, da bi ušel nevarnostim na desni — in le tako so zmagali.
Križani v Cerkvi nadaljuje svoje skrivnostno življenje. Ponavljajo se veliki petki njenih ponižanj, vstajajo vedno tudi dnevi novih vstajenj. Med petkom in nedeljo pa jih je vedno mnogo, ki so izbrane žrtve, svečeniki trpljenja in posvečevalci novega ognja, da tako prinašajo Luč življenja in zarjo vstajenja.
Kar je velikega v svetu, šlo je to pot.
Milijonom začrtati v njihovih medsebojnih odnosih nova pota, preokreniti jih k Novemu življenju, ustvariti nov družaben sistem in za vse to prekvasiti razpadajoče življenje z živim duhom je taka velika, orjaška naloga. Ko ves videz napoveduje strašen razsul v človeški družbi in premnogi zdvajajo, vstaja v Cerkvi Kristus in oznanjuje z močno nepremagljivo vero, zasmehovan celo od lastnih, nov red in v njem novo občestveno harmonijo življenja.
Otroke Luči zmami svetla misel in gredo v boj za njeno zmago, za veliko občestveno nalogo, za skrivnostno vselitev Kristusovega življenja v Cerkev, v človeške duše in v človeško družbo. Daleč morda je odmaknjen dan zmage preko obzorja njihovega življenja, toda to jih pri delu na potu do cilja ne moti. Ne iščejo sebe, cilj je namreč daleč izven njih — brez-osebnosten, občestven.
Po veri utrjeni so zato mnogi ostali z nami in še pred nami in sprejeli od čuva-rice Resnice usodno nalogo delati za nov družabni red, za stanovsko družbo. Velika, nadčloveška je ta naloga v danih razmerah in nihče med nami ne misli, da je možna brez trpljenja in brez žrtev.
V	trenju sodobnih tokov nas zato nič ne moti, če nam čas ni naklonjen, če duše še niso pripravljene, če gredo tisoči ali stotisoči s posmehom mimo našega novega pokreta. Živo se namreč zavedamo, da v našem gibanju ni glavna oblika, ampak duh življenja, ki naj svet pregnete v novo testo. Pri tem pa vemo, da jih je dosti, ki so postali duhovno mrtvi in ne morejo postati kvas za novo življenje. S temi vsemi je borba neizogibna.
Če je v tej borbi padel Dolfus, če se je moral umakniti Schuschnig, če Franco ne bo uspel, če od zunaj zanešena revolucija dvigne Portugalsko v krvave boje, če bi morali trpeti tudi mi doma za iste vzore, mi zato ne bomo zbegani in ne bomo klonili. Nam je znano dobro: S smrtjo si je Dolfus pridobil novih prijateljev, Schuschnig je po umiku v očeh mnogih visoko Pastel. Odpoved in žrtev je dala pokretu novo, jasnejšo luč in pokazala dosedanje hibe, nove razmere pa ustvarjajo z neverjetno hitrostjo spoznanje, da se dolgo dr-Zati ne bodo mogle.
t Ko naši nasprotniki tako z nekim prezirom govore in pišejo o teh prvih poizkusih, ugotavljamo mi, da je ta prezir samo ubožno spričevalo njihovega majhnega razumevanja velikih stvari in velike naloge stanovskega občestvenega pokreta. , Če bi šlo brez žrtev, bi bil pokret maj-nen. Tako pa je velik, nepremagljiv in bo omagal.
Hinavcem neizprosen boi
Kako nasprotniki kriče
Naši nasprotniki se ne morejo zadosti nakričati svojih gesel o svobodi in demokraciji. Ko smo pa mi s svojim stanovskim pokretom vstopili v slovensko javno življenje, so iz vseh taborov jurišali na nas. V žlici vode so nas hoteli utopiti. Med vsemi de-magoškimi nasprotniki od nacionalista do »krščanskega« in Marksovega socialista nismo odkrili v tem oziru nobene izjeme. Nihče tedaj ni zahteval v imenu tolikokrat in tako močno lici-tirane zahteve po svobodi svobodo tudi za nas.
Tako nasprotniki delajo
Tako so se nasprotniki razkrinkali v svojem terorističnem stremljenju. Besede se ne skladajo z dejanji. Zato jim rečemo: hinavci.
Zato smo tudi v eni zadnjih številk zapisali: »... ne pozabljamo, da smo na vseh straneh v boju s teroristi in nam naj nikar nikdo ne zameri, če v borbi za svobodo stanov ne bomo rabili lesenih pušk in papirnatih vojakov.«
Kako mislimo mi
Po naši miselnosti mi tistim katoliškim smerem, ki so se v javnem življenju narodov igrale z nasprotniki neke liberalno-svobodoljubne smeri, za-merjamo.
Kako mi delamo
Mi zato odkrito priznamo, da smo zidarji, ki gradijo po lastnem načrtu in da nihče ne sme računati na to, da mu bomo mi prostovoljno pustili odnesti tudi samo le eno opeko, ki smo jo vzidali v svojo zgradbo.
Smo fanatično prepričani, da je re-
snica z nami in zato ni mogoče zanjo mešetariti. Za njeno zmago delamo in z vsemi dovoljenimi sredstvi jo hočemo braniti.
Hočemo enoten stan
V	prepričanju, da je našemu malemu kat. narodu zadostna ena delavska skupnost, ustvarjamo tako v njem za to skupnost enoten kat. delavski stan. Poleg njega za noben drug delavski pokret postora ni. Vsak drug je po našem gledanju izven narodne skupnosti in zato tudi proti narodnim in pravim delavskim interesom.
Skušnja nas k temu sili Tudi nas o tem našem stališču pre-žalostno prepričujejo razni dogodki iz polpreteklih časov, ko je vsak lahko opazil, kako so strokovni pokreti me-st6 iskanja pravih stanovskih koristi iskali prečesto le reklame za svoj strokovni pokret in za svoje vrhove. Delavstvo je moralo to nepravilno igro plačati in čutiti na svoji lastni koži. Zaradi medsebojnih ribarij so bili skupni nastopi skoro izključeni, zaupanje pa sploh nemogoče. Številni funkcionarji raznih organizacij so se vrstili drug za drugim pri predstavnikih podjetja in licitirali zase in za svoj pokret, za kako ceno bodo izdajah skupne koristi vsega stanu.
Zgodilo se je celo pri vsem poudarjanju demokratičnih metod, da je na zahtevo ene grupe delavstva druga sredi mezdnih pogajanj na cesto letela.
Laž in teror gresta skup.
Prav živo se zato zavedamo, da nam v nasprotnih strokovnih pokretih delavstva v Sloveniji kljub vsemu vpitju ni trohice svobodoljubja. Zgodovina
Ročni in umski delavci
Jud Marks je v svojem komunističnem manifestu leta 1848 ugotovil, da kapitalizem ne deluje na obubožanje zgolj delavskih množic, temveč povzroča njegovo stremljenje po čim večjem dobičku vedno večjo proletarizacijo srednjih slojev. Obrtniki ne morejo izdržati konkurence industrije in propadajo ter jim končno ne preostane drugo, kakor da postanejo tovarniški delavci. Isto je z inteligenco, umsko ustvarjajoče delo nima v očeh kapitalizma nobene vrednosti in ga tudi noče boljše plačati iz recimo reprezentativnih razlogov.
Za omenjeno ugotovitev pa ni bilo treba marksističnega nauka, ker to kar je videl Marks, so videli in tudi danes vidijo vsi ostali, še celo tisti, ki nikoli niso slišali za Marksa; kakor pa jo je zavozil liberalistični kapitalizem, ker so ga vodila materialistična načela, tako je zabloda tudi marksizem, ker je zaključke iz svojih ugotovitev postavil istotako na materialistično osnovo. Skratka hotel je ozdraviti eno bolezen družabnega organizma s tem, da mu vcepi še drugo, ki ga naj popolnoma razkraja.
Marksizem stremi za tem, da povzroča v obubožanih delavskih množicah razredno sovraštvo, in da obseg teh množic čimbolj razširi, da bi bila njegova vojska čim večja. Zlasti umske delavce — intelektualce lovi v svoje
mreže, toda ne z namenom, da jim pribori v družbi ono mesto, ki jim glede na njih izobrazbo in duševno delo pripada, temveč da jih pahne še globlje in jih izenači z onimi najbolj poteptanimi, ki naj tvorijo njegovo sledstvo. Inteligenco rabi predvsem zato, da ji poveri v svojem satanskem delu naloge, katere ročni delavci zaradi pomanjkanja izobrazbe ne morejo izvrševati. Marksizem ne postavlja inteligenco na čelo delovnih množic, temveč jo pahne med nje, da kot njegovi ideološki hlapci širijo njegov zločinski nauk, torej ne skuša dvigati ne ročnega niti duševnega delavca, temveč jima prinaša problematično zadovoljstvo enakosti s tem, da ju oba izenači na najnižji družabni stopnji. Na čelu teh suženjskih množic, ročnih in duševnih delavcev pa stoje neizobraženi nedelavci — potepuhi, ki manevrirajo s temi množicami predvsem tako, da je zanje najboljše
Ko hodi rdeči satan po svetu na lov za dušami ročnih in umskih delavcev, vabi ene in druge v svoje mreže, toda vsakega z drugo zanjko; ko jih vlovi, jih stlači vse v eno torbo, kjer ni dobro ne za ročnega niti za umskega delavca. Oba postaneta le sredstvo in priprega za njegove materialistične cilje — mrtvo orodje.
Umskim delavcem skuša dokazati da se sami ne morejo boriti proti pro-Nadaljevanje na 2. str.!)
preteklih let pa tudi sedanjost to v celoti potrjuje.
Iz materialističnih osnov zrasli pokreti in gibanja sploh drugega sistema v svojih bojih ne prenesejo kakor sistem železnega fizičnega zakona, ki ruši nasilno pod seboj vse, kar se z njim ne strinja.
Kdor je mnogo občeval z raznimi našimi delavskimi borci iz nam nasprotnih taborov, ta je lahko takore-koč otipal v njih njihovo nasilno miselnost, ki samo zaradi trenutno premajhne moči ne upa na dan in se slabo skriva za prepleskanimi starimi obrabljenimi gesli francoske revolucije. Kadar bi moč zrasla, takrat gorje onim, ki se ji ne uklonijo, zakaj z mnogimi besedami o svobodi pripravljajo naj-I hujšo diktaturo.
{ Tem zgrešenim ciljem in metodam ! nasproti postavljamo mi novo zamisel ! enotnega stanu, ki naj na krščanskih ; osnovah z drugimi stanovi zgradi novo i družbo svobodnih stanov, i Pri tem pa prav nič ne skrivamo, da j nas na noben način ni volja, da bi se dali zapeljati puhlim geslom nasprotnikov, ki bi nas radi z lažjo in s hinavščino za zmago ogoljufali.
Mi nismo nobeni teroristi, toda ob takih nasprotnikih tudi slabiči nismo in biti nočemo.
Proti lažisocialnim delavcem in laži-socialnim pokretom, ki tvorijo le odtenke raznih večjih istosmernih nezdravih gibanj, vstajamo mi, ko rušimo staro miselnost, zahrbtnost, spletkarjenje in izigravanje v njih ter gradimo odkrito, pošteno, z jasnimi kartami novo lepšo bodočnost delavstva z geslom:
Hinavcem neizprosen boj.
Naš ban za delavce
KOLEKTIVNA POGODBA STAV-BINCEV RAZŠIRJENA NA VSO BANOVINO
Dne |15. julija 1938 je bila sklenjena kolektivna pogodba za gradbeno in tesarsko delavstvo za pretežni del naše banovine, ki velja do konca leta 1939. Pogodbo pa niso podpisali člani Združenja zidarskih mojstrov jv Mariboru (55 pnojstrov) in člani Združenja tesarskih mojstrov v Ljutomeru (45 mojstrov), vsled česar je ostalo delovno razmerje stavbincev in tesarskih delavcev, ki so zaposleni pn omenjenih podjetjih neurejeno.
Uredba o Idoločanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb in raz-sodništvu določa, da sme pristojni [ban sklenjeno kolektivno pogodbo z odlokom razširiti na vsa podjetja diotične stroke v primeru, da je pogodba sklenjena za več kakor polovico obratov in več kakor polovica v tej stroki zaposlenega delavstva.
Zato je g. ban dr. Natlačen sedaj odredil, da se razširja ta kolektivna pogodb ana vso stroko v vsem območju naše banovine, ki velja sedaj za vse pooblaščene [graditelje, zidarske mojstre in studenčarje, tesarske mojstre in pooblaščene inženirje te stroke.
Kakor pri ostali socialni zakonodaji, tako vidimo tudi v tem primeru, da so na vodilnih mestih naših oblasti možje, ki imajo polno razumevanje za težnje pravičnega boja delavskega stanu.
(Nadaljevanje s prve strani.) letarizaciji, ker jih je premalo in tudi v proizvodnji niso tako nujno potrebni kakor ročni delavci ter da je radi tega najbolje, da se ročni in umski delavec združita v takozvano razredno fronto ročnih in umskih proletarcev. V tej fronti naj pomaga marksizmu do zmage ročni delavec kot množica, umski pa s svojimi umskimi sposobnostmi.
V	našem boju za stanovsko družbo, ki sloni na načelih krščanstva, moramo predvsem razkrinkati te lažnjive parole, s katerimi skuša marksizem ročne in umske delavce stlačiti v eno in isto nesrečno torbo, kjer sta oba enaka zgolj potrpljenju.
Borimo se, proti marksizmu — komunizmu v imenu in za slovenske ročne delavce, s tem pa ni rečeno, da hočemo vzpostaviti med ročnim in umskim delavcem nepremostljiv prepad. Ravno nasprotno! V kolikor takšen
prepad obstoja, ga hočemo premostiti in, da se ročni in umski delavec borita vsak zato, kar mu v pravično urejeni družbi pripada, in da si v boju proti komunizmu medsebojno priskočimo na pomoč.
Kongres mlade katoliške inteligence na Bledu in v Rogaški Slatini se je postavil na pravilno stališče in pokazal smernice, kako se naj izkorenini marksistična miselnost iz dijaštva, ki ne sme postati orodje v rokah rdečih demagogov za zasužnjevanje ročnega delavca, temveč mora prepojeno s socialnim naukom katoliške Cerkve pomagati ročnim delavcem, da se rešijo strupenega objema komunizma.
»Pax Romana« nam proži roko in mi ponudbo sprejemamo, da vzpostavimo bojevno fronto ročnih in umskih delavcev za boj proti marksizmu — komunizmu.
Gospodarska zabloda ljudske fronte
1.
Zmanjšana proizvodnja je v škodo delavstva.
Marksistični voditelji trdijo, da imajo delavci od zmanjšane proizvodnje koristi, Zato gonijo delavstvo v stavke tudi tam, kjer niso potrebne, kar povzroča zgubo časa, padec proizvodnje in splošno podražitev življenja.
Francija je za omenjeno stavkovno gonjo socialistov in komunistov naravnost tipičen primer. Vpili so na ves glas, da so delavstvu priborili 40 umi tednik; niso pa povedali ozir. priznali, da je skok cen in padec francoskega franka posledica njihove gospodarske politike in njej odgovarjajoče strokov-no-politične taktike.
Obravnavati hočemo posredne posledice francoske ljudsko-frontaške stav- j kovne gonje tekom, zadnjih let in njen j vpliv na gospodarsko življenje Francije.
Vsled omenjene strokovne politike se je proizvodnja podražila in obenem padla; podjetniki pa so svoje proizvode zato prodajali za višjo ceno. S tem so padle posledice proizvajalnih pogojev na konzumente. Ker tvori večino kon-zumentov ravno delavstvo, je ravno j nanj padlo vse breme teh gospodarskih eksperimentov C. G. T. (confederation generale du travaille) (Rdeča splošna delavska zveza). Francoski marksisti so tako delavstvo pahnili v siromaštvo in še večje nezadovoljstvo.
Brez razširjene proizvodnje torej ni materielnega napredka, ni gospodarskega blagostanja in tudi ni zavarovane eksistenčne možnosti delavstva.
Geslo inteligentnih in razumnih delavcev, ki stremijo za boljšo bodočnost-
Narodni tabor v Kamniku
jo, sestoji dejansko iz ene same besede: proizvajati! Cim več bodo proizvajali, tem nižja bo cena blaga in tem večje bo povpraševanje po delovni moči, kar zopet povzroča dvig delavskih plač. j
Prekomerno zmanjšanje delovnega j časa ne poboljša položaja delastva. j
V	številki 33 našega lista smo v I članku »S povišanjem plač še ni rešeno delavsko vprašanje« s statističnimi podatki dokazali, da je položaj delavstva v nekaterih deželah kljub visokim plačam slab. Treba je zato ugotoviti vzroke, ki so privedli do takega stanja.
Predvsem ne smemo pozabiti, da je vprašanje blagostanja poljubne dežele ozko povezano z vprašanjem proizvodnje. Dobrobit delavstva torej ni odvisen od številk na plačilnem listku, ampak od tega, koliko za svojo plačo lahko kupiš.
Zmanjšanje delovnega časa je za delavca vsekakor koristno, ker mu ostane več časa za odmor. Toda, ako bi se n. pr. vsem v Jugoslaviji zaposlenim
750.000 delavcem od danes na jutri znižal delovni čas za eno uro dnevno ob enaki plači, bi odpadlo dnevno
750.000 delovnih ur. Cene proizvodnje bi zato poskočile. Od znižanja delovnega časa torej delavec ne bi imel koristi.
Blagostanje delavstva je torej odvisno poleg drugih činiteljev predvsem od [količine splošne proizvodnje. Če pa hočemo delovni čas zmanjšati, imoramo najti sredstvo, da stanje proizvodnje obdržimo na isti stopnji, ali ga še celo povečamo, da bodo mogle zaloge pokriti potrebe ljudstva.
Kai pomeni znak kladivo nad križem? Kladivo razbija križ, socializem pa krščanstvo.
Na različna vprašanja, zakaj se nismo udeležili narodnega tabora v Kamniku, sporočamo:
Narodni odbor nas je na omenjeni tabor povabil s sledečim povabilom:
Pripravljalni odbor za narodni tabor v Kamniku.
Zvezi združenih delavcev
Ljubljana.
Dne 4. septembra 1938 se vrši v Kamniku velik narodni tabor združen s proslavo 20 letnice Jugoslavije in odkritjem spominske plošče generalu Rudolfu Maistru, ki je bil kamniški rojak. Ker je ta prireditev zamišljena v velikem obsegu in stoji pod pokroviteljstvom naših voditeljev notranjega ministra dr. Korošca, škofa dr. Gregorja Rožmana prosimo, da bi tudi organizacije, včlanjene v naslovni zvezi bile častno zastopane na taboru.
Prosimo nadalje, da naslov odredi posebnega zastopnika, ki bo tabor pozdravil. Pozdrav naj bi bil čim krajši, da se cela prireditev preveč ne zavleče.
Javite nam kdo bo pozdravil in s kakimi besedami.
Z Bogom za narod!
Kamnik, dne 20. avgusta 1938.
Predsednik pripravljalnega odbora
Na to povabilo smo odgovorili:
Pripravljalni odbor za narodni tabor v roke g. predsednika Nande Novaka
v Kamniku.
Prejeli smo Vaš cenjeni dopis z dne 20. t. m. Dobro se zavedamo važnosti prireditve narodnega tabora, zato smo na seji predsedstva dne 2. t. m. sklenili, da se tabora ZZD udeleži naš predsednik tov. Preželj France, ki bo tabor pozdravil v imenu slovenskega katoliškega delavstva. Bog živi!
In ker je bil predsednik ZZD medtem zadržan, smo poslali pripravljalnemu odboru sledeči dopis:
3134/38.	31.	avgusta	1938.
Velecenjeni gospod župan in predsednik pripravlj. odbora ,
Kamnik.
V	zvezi z nedeljsko proslavo 20 letnice osvobojenja v Kamniku Vam vljudno sporočamo, da bo istega v imenu Zveze združenih delavcev pozdravil mesto tov. Preželja Franceta tov. podpredsednik Pirih Milko.
Vsebino pozdrava Vam po Vaši želji priloženo pošiljamo. Bog živi!
Naš podpredsednik tov. Pirih Milko se je pred taborom zglasil pri predsedniku pripravljalnega odbora g. županu Nandetu Novaku; ta mu je pa izjavil: »Na sinočnji seji smo sklenili, da se pozdravi ne bodo vršili, ker bi se preveč zavleklo.« Tov. Pirih mu je to verjel, ker se je zborovanje itak pozno začelo.
Ko pa je g. Novak zborovanje otvo-ril, so se za njim vseeno vrstili pozdravni govori in sicer so nastopili zastopnik dijaške zveze »Bistrica«, »Kmečke zveze« itd. Tov. Pirih je zato ponovno interveniral, ali kakor hitro ga je g. Novak zagledal, mu je dejal, da so pozdravni govor zastopnika JSZ pregledali in ta ne bo nič takšnega govoril, kar nam ne bi bilo všeč, sicer pa bo itak govoril v imenu krščanskega dela.vstva. Vendar je zastopnik JSZ v svojem govoru močno podčrtal, da govori v imenu Krščansko-socialističnega delavstva in imenovano frazo večkrat ponovil.
Pripominjamo še, da se je med odličniki na tribuni nahajal tudi urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin, ki je na vprašanje, zakaj med pozdravnimi govori ni zastopnika katoliškega delavstva, dobil odgovor, da ZZD ni. Vendar moramo ugotoviti, da so bili na taboru tudi člani naših podružnic iz Kamniškega okraja, kjer imamo 4 podružnice s čez 300 člani.
Iz Jugova
Glavni odbor Jugorasa je na svojem zasedanju v Belgradu proučil vsa so- | cialna, gospodarska in prosvetna vpra- j šanja, ki so v zvezi z življenjem in po- ' trebami delavstva. Glavni odbor Jugorasa stoji na stališču, da se naj socialna zakonodaja še naprej zboljšuje in je izdelal tozadevno resolucijo.
Resolucija zahteva revizijo uredbe o minimalnih plačah, pomnožitev števila delovnih inšpektorjev, revizijo zakona o zavarovanju delavstva, da se ta ustanova reši birokratskega duha. Rok za pridobitev pravic za starostno rento delavcev naj se občutno skrajša. Revidira se naj tudi uredba o javnih delovnih borzah in pobija destruktivno in protidržavno delovanje vseh anacio-
nalnih delavskih strokovnih organizacij. Izvrši naj se temeljita proučitev o zaposlitvi tujcev ter se naj omogoči in podpre razvoj delavskih zadrug. V vseh podjetjih zlasti v rudniku kjer je delo združeno z čezdalje večjimi nevarnostmi, naj se delovni čas omeji na najnižje možno število ur. Uvedejo naj se ustrezajoče sankcije proti vsem tistim delodajalcem, ki ne upoštevajo socialno zakonodajo. Končno se naprosi v resoluciji Kr. vlada, naj bi bili v mestnih občinskih upravah in v banskih svetih zastopani tudi zastopniki narodnega delavstva.
Navedene zahteve so popolnoma upravičene in se tudi naša ZZD bori za njih uresničenje.
SOVJETSKA RUSIJA
ZGODOVINA REVOLUCIJE (40)	Od	1917—1922
(Nadaljevanje.)
2e naslednji dan je Lenin govoril v delavskem sosvetu: »Boljševiki prevzamejo vladno oblast. Nobene parlamentarne republike naj ne bo! Policija in uradništvo je odveč. Takojšnjo razdelitev zemlje kmetom in konec vojne s separatnim mirom hočemo!«
Poslušalci so strmeli, najdrznejšemu je bilo kaj takega preveč. Zeretelli je protestiral. Steklov je zaklical: »Leninov govor je poln golih, abstraktnih konstrukcij, kar dokazuje, da je ruska revolucija šla mimo njega. Ko bo Lenin natančno proučil, se bo sam odpovedal vsem takšnim idejam.«
Meščansko časopisje se je drugi dan norčevalo: »Uljanov ne more nikdar postati nevaren, ker blebeta takšne buda-losti.«
A vendar je Lenin nekaj mesecev pozneje s temi načrti odnesel zmago. Drugim je prepustil zasmeh in norčevanje, sam pa je govoril in pisal vedno v enem in istem smislu: Mir na fronti, kruha in zemlje kmetu, malo dela, a mnogo zaslužka delavcu.
Vsem mestnim postopačem, dela nevajenim vojakom in nepremožnim kmetom so bile take besede najslajša godba za ušesa. Lenin je postal njih polbog. Prijate-
ljev je imel vedno več okrog sebe, dasi se je le malo pojavljal med njimi. Podpihoval in hujskal je prikrito svoje propaga-torje in pošiljal po vaseh, mestih in na fronto. Milijone časopisov in brošur je bilo razdeljenih.
Kerenski takšnega početja ni smel mirno gledati. Prvotno je Lenina pobijal s časopisnimi članki in letaki, češ da je plačanec Nemčije, špijon, ki z nemškim denarjem izdaja Rusijo. Ker vse to ni nič izdalo, je ukazal Lenina zapreti, ta pa je nenadoma izginil s površja. Vlada je bila mnenja, da je njen največji nasprotnik pobegnil v inozemstvo, v resnici pa je vodil opozicijo iz varnega skrivališča.
Trockega so zaprli. Boljševiki so na to odgovorili z napadi na tiskarne meščanskih listov, da celo z umori. V Petrogradu je nastala velika panika. Kaj, če boljševiki dobijo krmilo v roke.
General Kornilov je z državnim udarom nameraval Lenina in Kerenskega potisniti ob stran. Uljanov je nato takoj prihitel v Petrograd. Mrzlično je rotil svoje prijatelje, naj takoj poprimejo in s Kornilo-vim vržejo tudi Kerenskega ter tako pripomorejo boljševizmu na prestol. Pismo je sledilo pismu, brošura brošuri. Prija.-teljskim odborom je poslal sledečo okrožnico: »Odlašanje je zločin. Armada in mornarica sta proti vladi. Poštno usluž-benstvo in železničarji stoje za nami. Takoj moramo prevzeti vlado. Čakati na kongres sovjetov bi bil zločin na revoluciji. Naše geslo se mora glasiti: Oblast
Sovjetom, zemljo kmetu, mir narodom, kruha stradajočim, tako bo naša zmaga neizbežna. Ne da bi minuto mudili, moramo organizirati štab revolucijonarnih čet, najrevolucijonarnejše polke postaviti na najvažnejše točke, trdnjavo Petro-Pav-lovsk zasesti, oborožene delavce mobilizirati, brzojav in telefon zasesti...
Vsi drugi boljševiški voditelji so se ustavljali in zgražali na oborožen upor. Celo sam Trocki se je v času kongresa bavil z načrtom, da bi z glasovnico pregnal vlado, Lenin pa se je temu protivil in zahteval takojšen prevzem oblasti z orožjem. V eni noči je napisal brošuro z naslovom: »Se bodo li boljševiki znali obdržati na državnem krmilu?« Odgovor se glasi: »Naša revolucija je nepremagljiva.«
Lenin je prodrl in zmagal, njegovi nasledniki pa še danes držijo državne vajeti v rokah. V svojstvu ministrskega predsednika nove boljševiške republike je zapovedal ostro, surovo, toda s sigurnostjo, ugovora ni trpel. Ukaz je sledil ukazu, vse je moralo pred njim kloniti. Kdor se je drznil protiviti, tega so brez ceremonij postavili k zidu in brez usmiljenja ustrelili. Ker so se ravnatelji državne banke ustavljali izročiti ključe, so boljševiki ključe nadomestili z dinamitom. Generalissimus Duchanin je preprečil nadaljevanje mirovnih pogajanj z Nemčijo za seperaten mir. Takoj ga je Lenin odstavil, na njegovo mesto pa določil praporščaka Krilenka. Nek morilec pa je Du-chanina zabodel. Ker so volitve v zakono-
dajno zbornico za boljševike izpadle neugodno, je Uljanov hladnokrvno izvoljene poslance razganjal, nekaj pa jih je dal pomoriti. Kljub ugovorom vplivnih politikov je dal poseben mir v Brest-Litovsku podpisati. 500 mornarjev je Petrograd očistilo vseh nezaželjenih elementov. Človeško življenje tedaj ni imelo niti tolike vrednosti kot mušica na zidu. Sumljive ljudi so odvažali s tovornimi avtomobili. Kam? Nobeden teh se ni vrnil. Provizor-na vlada je smrtno kazen odpravila, Kerenski jo je zopet uvedel, a le kot nekako grozilno sredstvo, izvrševal je pa ni. Lenin, ki je vedno divjal nad carskimi smrtnimi obsodbami, je sedaj, da bi se mogel obdržati na oblasti, cinično dejal: »Kako pa naj se brez streljanja revolucija razvija? Zaporna kazen je nedopustna slabost!« Trocki je zapisal: »Lenin je ob vsaki priliki svojim pristašem zabičeval misel in potrebo terorja.«
Lenin je ostal zmagovalec tudi v meščanski vojni, triumfiral je in žarel od ponosa. Izklical bo svetovno revolucijo. Poljsko treba razbiti, izstradana Nemčija se bo v kratkem sama priključila Rusiji, potem je evropska sovjetska republika samo še vprašanje časa. S ponosom je oznanil: Mi zastopamo 70% prebivalstva zemlje. Ako nam naši internacionalni prijatelji priskočijo na pomoč, nas od naših načrtov ne odvrne nobena sila. Vse to pa je delo svetovne revolucije, delo ustvarjanja svetovne revolucije Sovjetov.
(Dalje prihodnjič)
fSV:
2 dttmkikfcii&c
Iz centrale
Slike z zleta.
Vodstvo zleta v Trst in Gorico sporoča, da se lahko naročijo pri centrali ZZD v Ljubljani sledeče slike z zleta: 1. Pogled na solkanski most s Sv. Gore. 2. Celotna skupina z avtobusi na hribu Sv. Mihaela. 3. Domžalska skupina na hribu Sv. Mihaela. 4. Jeseniška skupina na hribu Sv. Mihaela. 5 Ljubljanska in domžalska skupina v Ajdovščini (poleg avtobusa). 6, Celjski avtobus (zaseden s svojimi potniki, posamezne *čeebe komaj razločne. 7. Avstrijska pokopališča na Doberdobu. 8. Italijansko pokopališče v Redipulji. 9. Morje in cesta med Devinom in Trstom. 10. Prihod velike ladje »Satumie« v Trstu. 11. Domžalska skupina na pokopališču v Trstu I. 12. Domžalska skupina na pokopališču v Trstu II. 13. Zletniki na Sv. Gori I. in II.
Novo mesto
Kdaj bo prišel hlapec Jernej do svojih pravic? Po Dolenjskem, posebno pa še v novomeški okolici, je še veliko gradov z veleposestvi. Skoro se nam je nasmejalo srce, ko so nekaterim takim veljakom pred 10 leti razlastili potom agrarne reforme nekaj zemlje. Seveda smo Dolenjci pričakovali, da bodo ti baroni postali čez noč le še kmetje in da se bo vse nekako izjednačilo. Vendar pa zakon o agrarni reformi ne poseže tako daleč. Neverjetno je, vendar pa je res, da plačujejo ti tako zvani mogočnjaki po 10, 8 ali celo 6 din na dan delavcem, ki morajo delati bodisi v vinogradih, travnikih ali na polju od 8. ure zjutraj do 12. in od 1. pa vse do sončnega zahoda, torej 10 do 12 ur na dan. To ni samo nesocialno, ampak kriči po obrambi.
Pri eni izmed graščin v bližini Novega mesta je med' drugimi tudi hlapec bivši tovarniški delavec in od takrat tudi član naše organizacije ZZD. Ko se je zadnjič vršil članski sestanek podružnice v Novem mestu, se je hotel sestanka udeležiti tudi on; račune, da bi šel na sestanek pa
mu je prekrižal g. graščak, ki je obenem državni uradnik, s tem, da ga je moral hlapec, ki bi se rad sestanka udeležil, prav v tem času in ravno on voziti na izlet.
Ti mučeniki se niti ne upajo nam tega sporočiti, ker se bojijo, da bi za to zvedel njihov gospod in zvemo zato le po ovinkih.
Domžale
Mizarji, zaposleni v podjetju Vrečar, smo sklenili in podpisali kolektivno pogodbo, za katero je bilo živahno in veliko zanimanje. Vsem se je zboljšala plača in bi se ista še izboljšala, če bi imeli naši sodelavci pri drugih podjetjih toliko razumevanja, da bi se do zadnjega vsi organizirali in tako za zboljšanje našega po- J ložaja tudi skupno nastopili. Naš delodajalec je na zadnji razpravi v Kamniku sam priznal, da je 3.75 in 4.— din mizer-na plača, vendar pa dokler ne bodo tudi vsa druga podjetja tako plačevala, tudi on ne more plače zvišati kakor smo prvotno zahtevali.
Podjetje je pokazalo polno razumevanja in socialnega čuta, na podlagi česar se je naredil zapisnik kot sporazum in se bo iz tega naredilo zavezniški in prijateljski odnošaj.
Preska—Medvode
Zakaj slovenska podjetja ne sprejemajo slovenskih delavcev?
Po več letih je naše delavstvo le dočakalo, da se je začela graditi v Preski tekstilna tovarna Medic in Miklauc. Žalostno pa je dejstvo, da doni po stavbi venomer nezaslišana kletvina, katere učitelj je neki tuji preddelavec, ki samo preklinja naše delavce ter Boga in našo Mater Božjo v drugem jeziku. Delavci iz naše občine Medvode, ki delajo pri stavbinski stroki preko 10 let, še nikjer niso slišali toliko kletvine.
Že takoj v začetku so lastniki njiv, kjer se zida, bili zelo razočarani in se ogorčeni sprašujejo: »Zakaj se domačini odpuščajo, tujci pa sprejemajo od vseh vetrov? Samo iz bližnje okolice ne, kjer je vse polno dobrih zidarjev in tesarjev, navadnih
delavcev je pa še preko 50 pri nas brezposelnih, ki vedno vprašujejo, če je pogodba samo na papirju.
Prosimo vse merodajne faktorje in vso javnost, da nas podpirajo v pravični borbi za kruh, saj družinskim očetom.
Podturn
Pričakujemo razumevanje.
Pred tednom smo dobili sporočilo, da je izčrpan fond za javna dela, iz katerega smo dobivali za svoje težko delo mizerno plačo. Na podlagi tega smo dobili tudi 14-dnevno odpoved. Da se to prepreči in da se delo še nadaljuje, ni kazalo drugega kakor, da smo sestavili deputacijo sesto-ječo iz našega tajnika in predsednika, katerim se je pridružil še zastopnik centrale v Ljubljani, nakar so odšli vsi na Začasno šumsko upravo in tam dali naše zahteve na zapisnik.
Začasna šumska uprava in njen odbor sta pokazala polno razumevanje za naše težke razmere. Z ozirom na mizerno stanje tukajšnjega delavstva se je deputa-ciji tudi ugodilo, da se bo ta odpoved po možnosti preprečila, čeprav ne takoj trenutno, ker mora začasna šumska uprava iskati dovoljenja za kredit v Beogradu in bomo zaradi tega pač morali počakati kakšen teden na ugodno rešitev.
Jesenski velesejem v Ljubljani je ©tvoril |
1. septembra ban dravske banovine gospod dr. Marko Natlačen. Pokrovitelja I velesejma Nj. Vel. kralja Petra II. je za-1 stopal gospod brigadni general Dušan Do-1 dič. Otvoritveni slovesnosti je prisostvo-l valo mnogo odličnih osebnosti. Velesejem je docela zaseden. V obrtnem in industrij-1 skem delu so posebno bogato zastopane stroke: pohištvo, avtomobili, radio, živil-1 stvo, tehnične in kemične novosti, polje-1 delski stroji. Odlična je mednarodna foto I razstava, na kateri razstavlja 500 avtorjev iz 30 držav, velika umetnostna razstava pa podaja pregled celokupne slovenske likovne umetnosti in je največja I doslej prirejenih umetnostnih razstav med nami. Obiskovalci imajo na železnicah brezplačen povratek, poleg cele vozne | karte do Ljubljane pa si morajo pri postajni blagajni kupiti še rumeno železniško izkaznico za din 2.—.
V Gorico in Trst.
Zlet ZZD v soboto in nedeljo 27. in 28.
avgusta 1938.
Pobudo za naš zlet v Gorico je dala pravzaprav podružnica ZZD v Grobljah. Ta je priredila lansko pomlad avtobusni zlet na Koroško. V dolgi dobi takratne suše smo pa zadeli na čudovito deževen dan. Deževati je začelo takoj po odhodu in nehalo liti, ko smo se vrnili. Zlet je bil pa vseeno prijeten in pri prvem prihodnjem sestanku se je reklo, da pojdemo v letu 1938 na Goriško in k morju. Ta zlet je potem prevzela kar centrala ZZD. Ko Je Prišlo odobrenje za skupen potni list, smo določili 27. in 28. avgusta za dan 2leta. Kakor smo lani v dobi suše mojstrsko izbrali edini deževni dan, tako smo v letošnjem mokrem avgustu sijajno izluščili dva lepa sončna dneva, vsaj na Goriškem. (Doma je namreč tudi ta dva dneva kar deževalo.)
To naj bi bilo malo suhoparne predzgodovine in kratkega uvoda v opis prijetnega letenja.
Za zlet se je na razglas v »Slov. delavcu« javilo 90 priglašencev. Ker smo se odločili samo za 2 največja avtobusa s skupno 80 sedeži, smo jih morali 10 odkloniti. Le Kamničanka O. ni hotela vzeti na znanje naše odklonitve in nas je postavila pred dejstvo, da ona pojde in konec.
Celjani so ponosni. (Grofovska kri!) Za štajersko so samostojno organizirali en avtobus. Pridružil se jim je ravnatelj mestnega avtobusnega podjetja g. Koren, da je na lastne oči lahko gledal, kako se obnesejo njegovi avtobusi na blizu 500 km dolgi vožnji. Vsi ostali pa: vesele Štajerke in prav taki' Štajerci.
Iz Ljubljane smo se odpeljali s 17 minutno zamudo. Po načrtu bi morali točno ob 1 popoldne odriniti izpred glavnega kolodvora. Vozili smo preko Ljubljanskega barja, skozi Vrhniko (mimo Cankarjevega spomenika). Tu »izvira« Ljubljanica. Opozorjeni smo bili na slavne Argonavte, jd so iskali zlato rudo ter po Savi in Ljubljanici priveslali do Vrhnike, tam pa čoln dvignili na rame ter ga pod vodstvom Jazona prenesli čez gorovja do morja ob hajkrajši reki na svetu (Timava), ki jo bomo tudi videli na zletu. Jazonove Argonavte smo videli nesti čol v sprevodu letošnjem mladinskem taboru v Ljubki- Od Vrhnike naprej se prične kra-ki svet. Cesta (stara Rimska cesta) se Prične vzpenjati v mnogih vijugah. Nežnim želodcem ti mnogi ostri ovinki ni-
80 ugajali.
Ko smo se z višine, kjer smo prekoračili progo Ljubljana — Trst, spustili spet navzdol, smo kmalu zavozili skozi raven drevored v trg Logatec. Še nekaj kilometrov in se nam je na levi odprla kotlina, po kateri se v mnogih vijugah vije Unec, ki priteče pod goro iz postonjske okolice (kjer se imenuje Pivka) ter tu spet zgine pod Kraške hribe in pride na dan na Vrhniki kot Ljubljanica.
V Planini je meja. Drog čez cesto, finančna in policijska kontrola, dvakrat. Na naši in italijanski strani. Pri naši smo še kar opravili. Tudi na italijanski so bili vljudni in jim je šlo hitro izpod rok. Vse je bilo v redu razen dveh reči. Eden naših ljubljanskih udeležencev ni smel dalje. Nič ni pomagala prošnja vseh, zlasti pa še njegove ljubeznive sestre. Italijanski cariniki so na enem našem avtobusu zagledali 3 vreče moke. Mi smo šoferju hoteli pomagati in smo rekli, da bi bila dobra za polento, ki bi si jo sami kuhali. Pa ni nič pomagalo. Morala je romati v skladišče carine.
Vožnja od meje dalje je bila prijetna zlasti radi lepe asfaltirane ceste. V Postojni se nismo ustavili, znamenito Postojnsko jamo smo le od daleč pozdravili.
V Razdrtem smo se odcepili od glavne ceste (ki pelje v Trst) in zavili pod mogočnim Nanosom na desno v Vipavsko dolino. Cesta sicer ni več asfaltirana, toda še kar lepa in tako speljana do Št. Vida. Od tu dalje skozi Vipavo do Ajdovščine, je cesta spet asfaltirana in
so avtobusi lahko pognali kazalec na brzi-nometru na številko 80. Jasno vreme nam je omogočilo lep razgled na vsa višavja, ki obkrožajo tu nekdaj še Kranjsko dolino. Ko smo zavozili mimo romarske cerkve Marije v Logu, ki stoji .tik ob glavni cesti, smo bili kar kmalu v Ajdovščini, kjer so nas Celjani, ki so vozili prvi, počakali' na glavnem trgu.
V	Ajdovščini (polovica je bila nekdajI Kranjska, polovica pa Goriška) smo za kratek odmor izstopili. Malo vinčka, malo petja in nekaj sadja, ki je znatno cenejše [ kot pri nas. Ko smo odhajali, so nam domačini ginjeni mahali v pozdrav ...
Prihodnja postaja je Gorica, ki ni večl daleč. Kake tri četrt ure vožnje. Pokrajina je postala izrazito Goriška: v kra-1 ška tla je zasajena trta, maline, breskve. Hiše s precej ravnimi strehami in strehe I obložene s težkim kamenjem radi močne burje. Na nekaj mestih smo v daljavi | opazili Sv. Goro, cilj našega prvega večera.
Ob pol 6 smo dospeli v Gorico. V središču mesta smo se ustavili in določili I dveurni razhod. Ob pol 8 pa spet zbor in odhod čez Solkan na Sv. Goro. Ob sobotah so v Gorici trgovine odprte do 8 zvečer. To je bilo zlasti našim ženskim | udeleženkam všeč. Kjerkoli si stopil v trgovino z dežniki ali perilom — povsod na-1 ši ljudje — Drugi so si ogledovali gori-ške znamenitosti: cerkve in znamenitejše stavbe.
(Dalje prihodnjič.)
&
		
Gornja slika: Pogled na solkanski most, Gorico in doberdobsko planoto, ostali dve: Del udeležencev izleta pred cerkvijo na Sv. Gori.
DROBNE DOMAČE
Drugi - balkanski kongres za varstvo otrok bo v Belgradu od 2. do 6. oktobra na tamošnjem velesejmu. Zbora se udeleže poleg zastopnikov vseh balkanskih držav tudi Anglija, Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška in Sev. Amerika.
Licitacija za preureditev državne ceste Kranj — Naklo bo v gradbenem ministrstvu v Belgradu 21. septembra. Čudno, da niso licitacije za slovensko cesto razpisali nekje še bolj na jugu, recimo tam okrog Bitolja!
Na poziv ljubljanske občine so se nedavno javile pri magistratu matere z deset ali več otroki: dve sta rodili po 20 otrok, ena od teh živi v mestu in je stara 78 let! Po deset otrok je imelo 75 mater, po 11 50 mater, po 12 43 mater, po 13 25 mater, po 14 16 mater, po 15 8 mater, po šestnajst 12 mater, po 17 pa 12 mater.
Za slovenske otroke iz tujine. Iz Nemčije je prispelo 38 otrok slovenskih izseljencev. Ta izlet je organiziral in vodil g. Mirko Kranjc, izseljenski odposlanec naše države v Dusseldorfu. Na kolodvoru je otroke sprejel zastopnik banovine izseljenski komisar Fink. Otroci so spali v akademskem zavetišču, prehrano pa so imeli v Delavski zbornici. Drugi dan dopoldne so otroke pregledali na zdravstveni polikliniki, nato pa odpeljali z avtobusom v Kraljevico, kjer bodo uživali pod skrbnim nadzorstvom zdravnikov in učiteljic .tri tedne počitnic. Ta obisk slovenskih otrok iz Nemčije pomenja prvi poizkus, da seznanimo otroke naših izseljencev z domovino in da se nauče našega jezika.
Ker je bila cesta slaba in spolzka, se je
potniški avto, last tovarne tkanin v Polzeli, s šoferjem in potnikom vred preko-talil 3 m pod cesto. Pri tej nesreči je trg. potnik zgoraj omenjene tovarne 54 letni g. Sirec Drago iz Celja dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Zlomljena mu je desna ključna kost, po vsej glavi pa je ves poln ran, samo srečnemu naključju se je zahvaliti, da ga niso izpod avta potegnili brez glave.
Ko sta ogledovala revolver. Mladi, 16-letni Jakec Božič in 14 letni dijak Paš Ra-doša sta v Trbovljah ogledovala revolver-brovning, ne sluteča, da je nabasan. Mal pritisk na petelinčka, revolver se sproži, krogla pa zadene dijaka Paša v trebuh. Krogla je.ftstala tik kože na drugi strani hrbta. Seveda je bil strah velik, žalost pa še večja, ker sta se fanta izredno rada imela, in sta bila vedno skupaj. Paš je bil takoj prepeljan v bolnišnico in operiran.
Lobanja ji je počila. Vlak je povozil v Trbovljah ženo progovnega delavca Keše-tovo, ki je nesla svojemu možu kosilo. Vlak je privozil za njo, ona pa se, misleč, da vozi po druglSn tiru, ni prav ognila. Stroj jo je zadel v glavo tako, da ji je počila lobanja. Nezavestno so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla.
Prometna nesreča pred tovornim kolodvorom. Pred tovornim kolodvorom na Masarykovi cesti ob vogalu v Metelkovo ulico se je pripetila huda nesreča. Na tem križišču so se naenkrat srečala tri vozila: tramvajski voz, reševalni avto in pa-lo, s katerim se je peljal 35 letni delavec Ivan Deršič, stanujoč v Stražišču pri Kranju. Tovorni avto je privozil s tovornega kolodvora ter se hotel izogniti tramvaju in reševalnemu avtu, ki sta privozila pravkar na to točko. Avto je pri tem podrl Deršiča na tla tako, da sta šli prvi dve kolesi čezenj. Reševalni avto je prav tedaj peljal nekega bolnika s kolodvora v bolnišnico. Takoj po nesreči se je ustavil in naložil še Deršiča ter ga prepeljal v bolnišnico. Deršičeve poškodbe so zelo nevarne. Polomljenih ima več reber in druge notranje poškodbe. Uničeno pa mu je tudi kolo.
Potapljači na Bledu. Na Bled so prišli potapljači, da se spuste na dno Blejskega jezera ter tam poiščejo ogromen avtomobil, katerega je zdraviliška komisija nabavila za škropljenje cest v glavni sezoni. Ker v času velike sezone na Bledu blejski vodovod ne zadošča, se mora za škropljenje cest porabljati jezerska voda. Pa je hotel slučaj, ko avtomobil črpal vodo iz jezera pri Milnem odtoku jezera v Savo in je bila cisterna že napolnjena ter je šofer hotel odpeljati avtomobil zopet na cesto, da so naenkrat odpovedale zavore in je avto zdrčal nazaj v jezersko globino. Šofer je imel srečo, da je še skočil z voza in se rešil. Poskus, da bi izvlekli težki avtomobil iz vode, ’ je dal blejskim možem dovolj misliti, pa so se odločili, da pokličejo poklicne potapljače, ki so pod vodo navezali avtomobil na verige, na katerih so ga potem potegnili iz vode.
Sestanki in zborovanja.
V	NEDELJO, DNE 11. AVGUSTA: GROBLJE': članski sestanek ob V210 dopoldne v društvenem domu. — Udeležite se ga polnoštevilno! POLZELA: članski sestanek ob 3 popoldne v društvenem domu.
išMUlM
OBRATNIM ZAUPNIKOM V VEDNOST!
V smislu § 109. zakona o zaščiti delavcev točka a) je naloga delavskih zaupnikov, da delujejo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov. Torej je dolžnost delavskih zaupnikov, da se zanimajo tudi za tiste delavce in delavke, ki so utrpeli obratno nezgodo.
Kaj morajo torej storiti obratni zaupniki v takih primerih?
Ugotoviti morajo:
1. Na kakšen način, kdaj in pod kakšnimi okoliščinami se je pripetila nesreča.
2. Kake posledice je zapustila ta nezgoda, ali so trajne ali le prehodne.
3. Ali je nezgoda javljena Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev? Pri tem
Doma
Občni zbor glavne zadružne zveze se je vršil v Beogradu. Občni zbor je začel predsednik zadružne zveze, notranji minister dr. Anton Korošec. Od 14. junija 1919, ko je bila ustanovljena dosedanja Glavna zadružna zveza, pa do danes, je zadružništvo vestno izvrševalo svoje veliko poslanstvo ter se je lepo razvijalo kljub vsem težavam, ki so prišle na pot. Tedaj je bilo 11 zvez, danes jih imamo okoli 35; od 4000 zadrug, ki jih je tedaj imela Glavna zadružna zveza, jih je danes 15.000. Število zadružnikov je prekoračilo en milijon. S ponosom gledamo na to veliko zadružniško vojsko, ki ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in sloga za dobrobit naroda.
Politična maščevanja.
2e delj časa so nekateri kraji v primorski banovini razburjeni zaradi poškodb na imovini, ki se store večinoma čez noč. Okoliščine pa navadno kažejo, da so plod političnega maščevanja. Razburjenje se je že nekoliko pomirilo zaradi strogih kazni, ki so v nekaj primerih zadele storilce, pred kratkim pa je nov tak dogodek obnovil mržnjo do brezvestnih političnih za-griznjencev. Posestniku Andreju Vlaho-vu iz vasi Prvič Šepurina blizu Šibenika je bilo v njegovem vinogradu čez noč porezanih 5000 trt, kar pomeni povprečno škodo 50.000 din. Zaradi tako velikega števila porezanih trt se splošno domneva, da je moralo storilcev biti vsaj 10, da so te posle mogli opraviti v eni noči. Nekateri proti tej brezvestnosti predlagajo kazen, ki je v nekaterih krajih v južni Dalmaciji ta način političnega pritiska že ustavila, namreč, da je za vso škodo, povzročeno iz političnega maščevanja, mate-rielno odgovorna vsa vas.
Motorni vlaki na progi Zagreb - Beograd.
V Beograd je prispel motorni vlak, ki bo v septembru, zlasti za časa beograjskega velesejma, vozil na progi Beograd - Zagreb. Vozili bosta dve kompoziciji italijanske firme Breda. Zdaj gre samo za poskusne vožnje, najbrž pa bodo uvedene redne vožnje; vožnja od Beograda do Zagreba traja samo 4 in pol ure. Motorni vlak lahko doseže največjo brzino 140 do 150 km na uro. Povprečna hitrost, pri čemer so upoštevani vsi postanki, pa bo znašala 100 do 110 km na uro.
O obiskih rudarjev - izseljencev.
Kakor posnemamo iz »Slovenca«, je bila Slovenija letos deležna mnogo obiskov svojih izseljencev, med katerimi so bili tudi številni rudarji, ki delajo v Nemčiji in Franciji.
Dne 2. avg. je prišlo z brzovlakom iz Francije v Ljubljano 80 slovenskih rudarjev. Prišli so nenapovedano zato, ker je organizacija, ki misli, da ima edino ona monopol na slovensko delastvo, gladko zamolčala njihov pr,ihod in so slovenski delavci po dolgem potovanju na ljubljanskem kolodvoru bili razočarani. Naši in-.ternacionalisti se jih pa tudi niso bogve kaj spomnili, čeprav mislijo, da so slovenski rudarji zgolj njihovi ljudje. Ti rudarji so prišli iz Livina v okrožju Pas de Calais, kjer vodi dušebrižništvo msgr. Valentin Zupančič.
Dne 21. avgusta so se ti slovenski rudarji zopet tiho in skromno vrnili v Francijo. Kakor je smatral »Slovenec« za svojo dolžnost ob tej priliki povedati svoje, tako smo tudi mi mnenja, da nihče nima pravice prisvajati si ljudi, ki prihajajo v domovino, pa čeprav ve za nje samo Strokovna komisija, to se pravi socialistična organizacija. Med rudarji, ki so bili v avgustu v Sloveniji, je bilo najmanj polovica dobrih katoličanov!
Dne 23. avgusta je prišlo v Ljubljano 140 naših izseljencev, ki so dospeli pod vodstvom g. A. Švelca izseljen, duhovnika
je treba upoštevati, da ni nezgoda javljena že s tem, da je šel poškodovanec k uradovemu zdravniku. Skoro vsak živi v prepričanju, da je nezgodo javil, če ga je sprejel v zdravljenje uradov zdravnik. Stol sedmorice v Zagrebu je pa v svojstvu vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja opetovano razsodil, da ni nezgoda javljena, če je sprejel uradov zdravnik poškodovanca v oskrbo. Torej je po najvišji i inštanci v tem vprašanju določeno, da j mora biti nezgoda javljena naravnost Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev ali pa njegovim ekspozituram.
To je važno zaradi tega, ker ugasne pravica do nezgodne rente, če je nezgoda prepozno javljena.
mm m drugod
v Franciji. Na Jesenicah jih je sprejel g.
J. Švajger tajnik ministrstva za socialno politiko ter jih spremljal do Ljubljane.
Dne 5. avgusta je prispelo iz Nemčije 430 oseb, naših izseljencev in njihovih družinskih članov, ki so se vrnili 24. avgusta.
Drugod
V	Španiji.
Zadnje čase ni posebnih uspehov ne na eni ne na drugi strani, čeprav so rdeči dobili med tem časom ogromno količino orožja in drugih vojnih potrebščin iz Rusije in Francije, pa tudi veliko pomoči v komunističnih in socialističnih prostovoljcih, s katerimi so hoteli začeti ofenzivo proti generalu Francu. Medtem se močno krepi tudi narodna armada generala Franca za odločilni udarec. Sodijo, da bo državljanske vojne vendarle še letos konec. Zdaj sta pretekli že dve leti, ko se je državljanska vojna začela, in evropske velesile niso ničesar sklenile, da bi jo preprečile. Ta vojna je do danes zahtevala nad en milijon mrtvih ter več ko dve ‘milijardi pezet narodnega premoženja.
Armada generala Franca je dosedaj ujela vsega 210.000 vojakov rdeče armade. Od tega jih je 134.000 spustila na svobodo, ker je bila prepričana o njihovi dobri volji. Večina teh ujetnikov je baskovske narodnosti in so dobri katoliki.
Na Češkoslovaškem.
Pogajanja med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado se še vedno niso premaknila z mrtve točke, dasi je predsednik dr. Hodža Nemcem predložil že tretji načrt, kako zadovoljiti njihovo zahtevo po avtonomiji, pa so Nemci po vrsti odklonili vse tri. Ker pa se zdi, da vodja nemškega r&jha res noče vojne, v kateri bi Nemčija lahko tvegala vse, zato so še vedno tako v Londonu kakor v Parizu prepričani, da se bo našla podlaga, na kateri se bosta mogla češkoslovaška vlada in njen nemški nasprotnik sporazumeti. Izvedelo se je, da bo angleški svetovalec, lord Runciman, ako bi obe stranki na noben način ne mogli skupaj, predložil svoj lastni načrt, kako preurediti državo ali pa celo ustavo češkoslovaške republike, da bi na eni strani bila zasigurana enota češkoslovaške države, na drugi pa bi imeli češkoslovaški narodi zadostno samoupravo.
Mnogo se govori .tudi o okrožnici češkoslovaške komunistične stranke, ki dokazu- i je, da proti mirni rešitvi nemškega vprašanja v Češkoslovaški ne delajo samo ekstremni pristaši Henleinove stranke, ampak tudi komunisti. Ugotovitev tega dejstva je važna zaradi tega, ker vsako razkritje takih namenov, ki zakrivajo pod plašč neodgovorne tajnosti, pripomore k razčiščenju položaja v prilog onih, ki delajo na obeh straneh za mirno rešitev.
Okrožnica vodstva komunistične stranke nosi datum 30. julija ter se začenja s trditvijo, da ima angleški posredovalec Runciman po zanesljivih obvestilih komunistične internacijonale namen, da češkoslovaško vlado ukloni zahtevam Henleina ter jo v prvi vrsti primora do tega, da odpove svojo pogodbo s Sovjeti. Vodstvo komunistične stranke odreja, naj se ustanovijo akcijski odbori, ki bodo organizirali napadalne čete z namenom protipo-stavne akcije in borbe.
XIV. manjšinski kongres.
'25. avgusta se je v Stockholmu začel kongres evropskih manjšin, ki se sestaja vsako leto v tej ali oni prestolici naše celine. Glavno mesto Švedske so odposlanci letos izbrali zaradi tega, da bi .tudi v severnih državah zbudili zanimanje za vprašanje narodnih manjšin. Na kongresu so zastopani Hrvati in Slovenci iz Nemčije, Švedi iz Estonske, Slovenci in Hrvatje iz Italije, Ukrajinci iz Poljske in Romunije, Ogri iz Romunije in Češkoslovaške, Rusi iz Estonske, Litvije, Poljske in Romunije
B E L E 2 K E
SLEPCI SPREGLEDUJEJO
Kolikokrat so nam nasprotniki predba-civali, da ZZD ni noben delavski pokret. To je le strankin privesek, je razdirač v delavskih vrstah, je hlapec kapitalizma, je nazadnje morda slovenski Jugoras.
Pretečeni teden pa se je »Slovenski narod« dvakrat na dolgo razpisal o nas in kar strmeli smo mi zelenci nad starim očancem. Ugotovil je, da imamo svoj program, ki da je bistveno različen od programa Jugorasa in da vodimo borbo za preosnovo družbe in s tem tudi države na stanovski podlagi.
No, vendar se je kolesce spoznanja za en milimeter premaknilo naprej, če je celo slepega ata iz Knafljeve ulice zadel žarek resnice!
Zdaj pa samo še treba, da se ljubi »Narod« prepriča, da ZZD ni prav nič ustanovil lansko leto Križman, ker so jo drugi že dve leti preje, in da še pogleda, kdo izdaja »Slovenskega delavca«, pa bo zopet en korak bližje vsej resnici.
KATOLIČANI PA TAKI...
Glasilo kršč. delovnega ljudstva, »Delavska pravica«, se menda strašansko veseli, da se v bivši Avstriji zaenkrat ni posrečila katoliška zamisel stanovske družbe. Vsaj tako ta »katoliški« list neprestano piše. — Psuje Dolfusa, Schuschniga, Francota. Hvali pa seveda Bluma in bolj-ševiško demokracijo ter se poteguje za špansko rdečo vlado. V zadnji številki se je pa spravila nad dijaško glasilo »Mi mladi borci«, ki je obenem glasilo slovenske dijaške katoliške akcije, in mu hudo zameri, ker je list simpatiziral s stanovsko ureditvijo Avstrije. Pa prav po prostaško ga obenem prijemlje, kako si upa sedaj premišljati o vzrokih, ki so to ureditev za čas preprečili...
»Pravici« se ne čudimo, predobro jo poznamo. Mi bi pa vendar radi vedeli, kdaj bo pri poklicanih mera polna.
ter Nemci iz najrazličnejših držav. Preden so se začela poročila, so odposlanci predsedniku dr. Josipu Wilfanu, ki praznuje 60. leto svojega rojstva, izročili častno darilo.
Dr. Wilfan je dejal, da pogodbe, ki so se sklenile za varstvo narodnih manjšin, danes dejansko ne obstojajo več.
O manjšinski politiki po vojni je predaval dr. Besednjak. Ko je minila svetovna vojna, so posamezne države dobile zakone za varstvo svojih narodnih manjšin, ki so se vgradile v mirovne pogodbe. Vrhovni varuh tega, manjšinskega prava je bila Zveza narodov. Na žalost je ta politika doživela polom. Danes smo tam, kjer smo bili pred svetovno vojno. Nobena izmed tistih držav, ki so se obvezale, da narod-no-manjšinsko pravo uresničijo, se ni držala svojih obvez. Tiste države pa, ki niso bile obvezane po pogodbah, za svoje manjšine niso sploh ničesar storile. Od 852 pritožb, ki so jih narodne manjšine v dobi 1929—1936 izročile Zvezi narodov, je ta Zveza rešila samo 5. Vsa ostala vprašanja so ostala v miznici nerešena. Zveza narodov se je postavila v vseh petih slučajih na stran narodne manjšine, .toda obtožene države se za to niso zmenile in začele manjšine še bolj tlačiti. Danes predstavlja vprašanje narodnih manjšin veliko nevarnost za evropski mir in kongresi imajo dolžnost, da silijo na čimprejšnjo pravično rešitev manjšinskih vprašanj.
Na Daljnem vzhodu.
Japonska armada je začela prodirati na sedanje politično središče kitajske vlade Hankov na reki Jangce. Hankov brani nad 1 milijon kitajskih vojakov. Japonci prodirajo s treh smeri v velikem loku. Kakšnih odločilnih uspehov pa doslej ni dosegla ne ena ne druga stran. Kitajci trdijo, da so pognali pri jezeru Pujang v beg 400.000 Japoncev in da so napravili velik plen. Japonska poročila iz Tokia pa trdijo, da pohod japonske armade nevzdržno napreduje in da je v Lušanskem gorovju obkolila 100.000 mož kitajske armade.
Sovjetska Rusija.
Sovjeti se na noben način niso smeli zaplesti v oborožen spor z Japonsko, ker morajo stati budno na zapadni meji, če bi zaradi Češkoslovaške izbruhnil kakšen konflikt med Nemčijo in Francijo. Toda to ni nikakor poglavitni vzrok, da je Rusija v sporu zaradi hriba Cangkufenga nasproti Japoncem morala odnehati. Glavni vzrok je v tem, da so ruski Sovjeti pred mesecem stavili Cangkajškovi vladi pogoje, ki pomenijo važne koncesije, katere bi moral dati Cangkajšek, da ga Sovjetska Rusija do konca podpre v borbi zoper japonski imperijalizem. Ti pogoji so pa .tako težki, da Cangkajšek nanje do danes ni mogel končnoveljavno odgovoriti, zaradi česar je njegov odpor proti japonskemu prodiranju zelo oslabel. Ti pogoji bi namreč pomenili, da se Kitajska skoro popolnoma odreče svoji ivarodni in državni neodvisnosti.
PO SVETU
Tajfun nad japonskim glavnim mestom.
Na Japonskem je izbruhnil velikanski vihar — tajfun. Tajfun je predvsem divjal v glavnem japonskem mestu Tokiu, ki je bilo popolnoma odrezano od ostalega sveta. Stari ljudje pripovedujejo, da tako strašnega tajfuna ni bilo na Japonskem že nad 40 let. V Tokiu so -bile vse ulice pod vodo. Povodnji so v Tokiu porušile 731 hiš, voda pa je zajela nad 8500 hiš. Okoli 12.000 ljudi se je zateklo v posebna zatočišča. V Jokohami je povodenj porušila 400 hiš, škodo, ki jo je napravila, pa cenijo na 5 milijonov jenov.
Neko ameriško sodišče je odklonilo tožbo za ločitev zakona, ki jo je nekdo vložil zato, ker je šele nekaj mesecev po poroki opazil, da ima njegova žena umetno zobovje. — To pride pač od tega, ker ženske pred poroko svojim izvoljencem nikdar ne pokažejo zob ...
Češkoslovaški letalec-akrobat Košar, ki je najdrznejši podmostni letalec s prevrnjenim aparatom, je dospel v Beograd.
Kitajski četniški oddelki so vdrli v Šanghaj in tik pred japonskim vojaškim vlakom razdrli železniški most. Mnogo vojakov se je ubilo.
V	štirih minutah čez dva kontinenta sta dospela brezžična brzojava iz Kanade v Avstralijo. Brzojav je bil oddan ob otvoritvi angleškega paviljona v Torontu in čez 4 minute so prejeli odgovore.
Vezuvu se je podrl neki stožec in prelil lavo, ki se vali na 200 m širine z veliko hitrostjo v dolino.
Italijanska vlada je sklenila, da vsem Zidom, ki so si pridobili italijansko državljanstvo po 1. januarju 1919, odvzame italijansko državljanstvo, na kar morajo po 6 mesecih zapustiti Italijo. Ce se ne bodo odselili, jih bodo izgnali. Prav tako morajo Italijo zapustiti vsi Židje tuji državljani, v istem roku. Za Zide bodo smatrali tudi tiste, ki so pristopili v drugo vero, če so bili njihovi starši še Židje.
Število Kitajcev so dosedaj cenili na 440 milijonov. Po novih ugotovitvah pa ta številka ne drži, temveč jih je baje samo okoli 250 milijonov. Neki francoski učenjak dokazuje, da število Kitajcev ne napreduje, temveč nazaduje, ker je umrljivost dojenčkov zelo velika. Od vsakih 100 novorojenčkov jih najmanj 60 umrje, ko so še dojenčki.
Krvava nasilja v Palestini se nadaljujejo. Na cesti med Haifo in Jeruzalemom je skupina Arabcev teroristov ustavila poštni avtomobil in odnesla 4 postne vreče. Nadalje so redarji zaplenili arabski tovorni avto, poln pušk, dinamita in streliva.
Smrtna nesreča japonskega admirala. Viceadmiral Kato je napravil v družbi treh oficirjev polet nad vojnim ozemljem. Na povratku je letalo strmoglavilo iz višine 400 m na operacijsko ozemlje in so se vsi letalci ubili. Japonskim vojakom se je posrečilo, da so trupla ponesrečenih Kitajcem iztrgali iz rok.
Sv. Oče je pred tisoč romarji iz Italije in Francije izjavil, da če izbruhne vojna, bo svet spoznal, kaj pomeni brezboštvo, ki ga je na svetu veliko. Težko nam, če bo res izbruhnila. Ta nevarnost je res bila, ali sreča je, da je bodočnost v božjih rokah in jo lahko pričakujemo z zaupanjem.
Sporazumno z vlado so se v Palestini pričeli ustanavljati židovski obrambni bataljoni in bo izvežbanje teh bataljonov poverjeno angleškim četam. Na palestinsko mejo so bili poslani oddelki egiptskih čet, ker so se v bližini pojavile vstaške tolpe v vaseh nekoliko miljo od egiptske meje.
Pastirsko pismo nemških škofov. Nemški škofje so na svoji konferenci v Fuldi sestavili pastirsko pismo nemškim katoličanom, ki so ga nemški župniki te dni prebrali javno z vseh prižnic. V pastirskem pismu zavračajo trditve, da se cerkev ne zatira in navajajo dejstvo, da se zlasti mladina odvrača od krščanstva, ki ga hočejo gotovi krogi predstaviti kot po-apnjeni ostanek premagane preteklosti, medtem ko katoliki v Španiji neustrašeno žrtvujejo svoje življenje zoper boljševi-škega antikrista in katoličani v Nemčiji vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti kot državljani in vojaki. Škofje zahtevajo, naj se krivična borba zoper krščanstvo ustavi zato, ker to ni v interesu domovine in naroda. Borba za krščanstvo ni naperjena zoper narod in državo, ampak narobe, brani državo in narod proti tistim, ki jih nemški škofje s pogumom označijo kot sovražnike nemškega naroda. Nadalje pozivajo škofje katoličane k dobremu krščanskemu življenju, krščanski vzgoji otrok in da vztrajajo v zvestobi in ljubezni do države, ki ne sme trpeti, če jo nespametni ljudje rušijo.
Pastirsko pismo so podpisali trije nemški kardinali, 20 škofov in 5 škofijskih upravnikov ter generalnih vikarjev.
Radi rešitve češkoslovaškega narodnostnega vprašanja je odpotoval vodja sudetskih Nemcev k Hitlerju, kjer bo padla končna odločitev ali sudetski Nemci sedanji načrt češkoslovaške vlade sprejmejo.
SONCE IN SENCE
izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje Križman Andrej, Tunjice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj,Groblje.