mladinska raziskovalna naloga ČRNA ODLAGALIŠČA V KOPRSKI OBČINI Arija PRIBAC, Nataša PEČAR, Andrej KOBAL, David SERDINŠEK in Miha MASLO Gimnazija Koper, 66000 Koper, Cankarjeva 2, SLO Cinnasio di Capodistria, 66000 Capoclistria, vi a Cankar 2, SLO Mentorica: prof. ivica Sariabor IZVLEČEK V enoletnem obdobju smo na območju Občine Koper popisali in dokumentirali 57 večjih (nad 3m:'l odlagališč odpadkov. Med odpadki na odlagališčih prevladujejo gospodinjski aparati (40%), manj pa je karoserij (20%) in grad­benih odpadkov (20%). Črna odlagališča so večinoma v neposredni bližini naselij (v večini primerov manj kot 1 km proč) in lahko dostopna, saj do njih vodi asfaltirana cesta ali makadarn. Ključne besede: Črna odlagališča, Občina Koper Key words: Refuse dumps, Commune of Koper UVOD V sodobnem svetu in industrijsko najrazvitejših druž­bah nasploh, postajajo na pragu 21. stoletja odpadki vse bolj pereč problem, saj njihova količina narašča vzpo­redno z gospodarskim razvojem in dvigom življenjske ravni prebivalstva {Myers et al., 1991, Seymour & Girardet, 1991), Vsako leto se v Sloveniji nakopiči kar 320.000 ton gospodinjskih odpadkov; povedano neko­liko drugače, vsak od nas k temu prispeva skorajda 160 kg. Ta številka še zdaleč ni primerljiva s tistimi iz razvitih držav, kjer kot npr. v ZDA posameznik letno pridela kar 5x več odpadkov. Že omenjenim količinam gospodinjskih odpadkov se vsako leto pridruži še milijarda ton industrijskih odpadkov. Odlagališča trdnih in tudi tekočih odpadkov posta­jajo nov antropogen element v pokrajini. Posledice ko­pičenja odpadkov v pokrajini so vsestranske in se kažejo v različni stopnji onesnaženosti posameznih pokrajin­skih elementov {prst, vegetacija, voda, zrak...) in po­sredno ali neposredno vplivajo na človekovo počutje ali celo zdravje ter kvarijo estetski videz okolja. Zmanj­šujejo torej bivalno in rekreacijsko vrednost okolja, saj okolje obremenjujejo in pogosto porušijo naravno ravnotežje v mnogih ekosistemih. Po "Odloku o čiščenju javnih površin ter o ob­veznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov na območju občine Koper", ki ga je izdala Komunala Koper, se za odpadke Štejejo: 1. Odpadki, ki nastajajo v stanovanjskih in poslovnih objektih in ki jih je dovoljeno odlagati v tipizirane posode za odpadke (drobne smeti, ostanki jedi, ohlajen pepel, odpadne konzerve, keramika, steklo, manjši ko­vinski, papirni, tekstilni in plastični odpadki in drugi manjši predmeti, ki ne ovirajo praznjenja tipiziranih posod za odpadke in ne povzročajo škode na posebnih vozilih za odvoz odpadkov. 2. Odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov, ki jih ni dovoljeno odlagati v tipizirane posode za od­padke (večja embalaža, odpadno pohištvo in drugi večji predmeti iz gospodinjstva, odpadki iz proizvodnih in predelovalnih procesov, predpisano sežgan in razkužen odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, trde kanalizacijske usedline iz cestnih požiral­ A, PRIBAC, N. PEČAR, A. KOBAl, D. SERDtNŠEK. M. MASLO: ČRNA ODLAGALIŠČA V KOPRSKI OBČINI, }.47-2SQ nikov, odpadki, uporabljeni kot surovine v posebnih zbiralnikih, ostanki hrane in drugi odpadki iz obratov družbene prehrane, gospodinjskih in drugih lokalov ter ladij, odpadki pri čiščenju zelenih površin in vrtov, odpadki iz piovil, odpadki naftnih derivatov in odpadki iz bivalnih prostorov. V koprski občini se dokaj pogosto srečujemo s problemom "divjih" odlagališč, ki pa še zdaleč ni le posledica premajhne ekološke osveščenosti občanov nasploh, marveč tudi pomanjkanja se posebej večjih kontejnerskih zabojnikov in pa njihovega slabo ureje­nega odvoza predvsem v zaledju Kopra (npr. v Kubedu, Gračišču, Movražu...), kjer zaradi naglega razvoja in hitre urbanizacije količina odpadkov zelo hitro narašča. Med divja odlagališča prištevamo vsa odlagališča, tako trdnih kot tudi tekočih odpadkov, ki niso ustrezno ure­jena in označena ter torej ne ustrezajo zakonodaji s tega področja. Svojevrsten problem na tem področju je ekološko edinstven Škocjanski zatok, kjer so dolga leta navkljub razglasitvi zaščitenega območja posamezniki popolno­ma neovirano odlagali predvsem gradbene odpadke in s tem skorajda povzročili izumrtje mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Cilji problemsko zastavljene raziskovalne naloge so bili podrobna dokumentacija posameznih odlagališč in možni predlogi za sanacijo, analiza problema nastajanja divjih odlagališč odpadkov in predstavitev rezultatov raziskovalne naloge širši javnosti. METOD E V slabem letu dni smo pregledali območje občine Koper, ki meri 270.97 km2 in po registru prebivalstva iz leta 1993 šteje 46.745 stalnih prebivalcev (gostota je 172 prebivalcev na km2)(Zavod za družbeni zavoj Ob­čine Koper, 1994). Za pregledano območje je značilna zelo raznolika geološka zgradba, od eocenskih flišnih vzpetin in slemen do zakraselih apnenčastih in lapor­natih predelov. Naše delo je bilo sestavljeno predvsem iz terenskega zbiranja podatkov in kasnejše kontrole ter urejanja z računalnikom: 1. Določitev popisnega ozemlja 2. Pridobitev potrebnih materialov: - delovne karte iz Atlasa Slovenije (Geodetski zavod RS, 1985)(merilo 1:50000), - seznam saniranih divjih odlagališč, - karta z označenim urejenim odvozom smeti (Ko­munala Koper) in pregled divjih odlagališč smeti (Komunala Koper). 3. Podrobno pregledovanje ozemlja in sprotno ozna­čevanje odlagališč na karti ter fotografiranje. 4. Urejanje in kontrola na terenu pridobljenih rezul­tatov. 30 n=57 25 20 15 10 5 0 Slika 1: Oddaljenost odlagališč (zračna razdalja) od na­selij (a ~ znotraj naselja, b ~ < 100 m, c = 100 - 500 m, d « 500 • 1000 m in e = > 1000 m). Figure 1: Distance of refuse dumps from settlements (a = in the settlement, b = < 100 m, c = 100 • 500 m, d = 500 - 1000 m and e = > 1000 m). 5. Obdelava podatkov z računalnikom. 6. Izpis podatkov in predstavitev. REZULTAT I V dobrem letu dni smo na območju občine Koper popisali in dokumentirali 57 večjih (nad 3rn3) odlagališč odpadkov. Skupna količina v naravi protizakonito od­loženih odpadkov znaša 3310 m5 . Med njimi pre­vladujejo gospodinjski aparati (40%), manj pa je karoserij (20%) in gradbenih odpadkov (20%). V večini primerov (77.2%) ni bilo v oddaljenosti 100 m nobenih površinskih voda. Nekaj več kot polovica vseh odla­gališč (56.1%) je bila na pobočjih, druga pa so bila na ravnem. Odlagališča so po pričakovanju večinoma v bližini naselij, le 9 (15.8%) jih je oddaljenih več kot 1 km od naselja (Tab. 1). Črna odlagališča so večinoma lahko dostopna, saj do njih vodi asfaltirana cesta ali makadam. Le 5 odlagališč (7.8%) ni dostopnih za motorna vozila (Tab. 2). ODDALJENOS T ŠTEVIL O | DELE Ž (% ) a znotraj naselja 5 j 8.8 b pod 100 m 2 3.6 c 100­ 500 m 18 31.6 d 500- 1000 m 23 40.4 e nad 1000 m 9 j 15.8 Tabela 1: Oddaljenost odlagališč (zračna razdalja) od naselij. Table 1: Distance of refuse dumps from settlements. A. PRIBAC, N. PEČAR, A KOSAL, D. SERDINŠEK, M. MASLO: ČRNA ODLAGALIŠČA V KOPRSKI OBČINI, 2«f 7-250 DOSTOP D O ODLAGALIŠČA ŠTEVilO DELEŽ (% ) asfalt 30 52.6 makadam 12 22.1 kolovoz 10 17.5 steza 4 7.0 ni poti 1 0.8 Tabela 2: Dostop do odlagališč. Table 2: Access to refuse dumps. DISKUSIJA V času trajanja raziskovalne naloge smo člani raziskovalne skupine popisali in označili 57 večjih črnih odlagališč odpadkov. Teh je največ v koprskem zaledju, in sicer ob cestah, ki vodijo iz večjih vasi ali naselij. Zaradi nekaterih nedostopnih lokacij nismo mogli po­pisati vseh divjih odlagališč v koprski občini. Kot poglavitni problem pa smo označili pomanjkanje javnih deponij ali zabojnikov in slabo organiziran odvoz ko­munalnih odpadkov. Pri terenskem delu smo bili nekajkrat priča protestu nezadovoljnih krajanov, ki so nam potožili, da jim občina kljub večkratnim prošnjam ni ustregla s posta­vitvijo ustreznih zabojnikov in sanacijo obstoječih divjih odlagališč, ki kazijo in onesnažujejo okolje. Skupina za popis črnih odlagališč je kot zaključek raziskovalne na­loge izpostavila problem pomanjkanja javnih deponij in organiziranega odvoza odpadkov. V koprski občini je bilo v zadnjih letih saniranih kar nekaj takih odlagališč, vendar so nastala nova (ponekod prav ob opozorilnih tablah, ki prepovedujejo odlaganje smeti). To pa nas je pripeljalo do zaključka, da krivda ni le na strani odgovornih za sanacijo in organizacijo od­voza odpadkov, temveč tudi na strani slabo ekološko osveščenega koprskega prebivalstva. Na podlagi raziskave in ugotovitev predlagamo Ob­čini Koper oz. Komunali Koper naslednje možne rešitve problema divjih odlagališč: - organizacija odvoza odpadkov v zaselkih in vaseh, v katerih ta še ni organiziran; - organizacija sezonskih čistilnih akcij po zgledu izolske občine, kjer 2x na leto (spomladi in jeseni) ko­munalno podjetje organizira čistilno akcijo. Po celotni občini naj bi postavili večje število zabojnikov 2a lo­čeno zbiranje papirja, železa, gradbenega materiala, stekla in kosovnih odpadkov, tako da bi se občani zlahka rešili odvečnih odpadkov (starih gospodinjskih aparatov in pohištva...); - ustanovitev podjetja za zbiranje in reciklažo od­padnih materialov (papirja, železa, aluminija, stekla...) ter uvedba tipiziranih kontejnerjev za zbiranje te vrste odpadkov; - postavitev večjih zabojnikov v vaseh, kjer že ob­stajajo manjši, hišni zabojniki, kamor naj bi krajani od­lagali večje, predvsem kosovne odpadke; - uvedba poostrenega nadzora v celotni koprski občini in višjih denarnih kazni za kršilce občinskih odlokov o varovanju naravnega okolja. ZAHVALA Za strokovno pomoč se zahvaljujemo profesorici ke­mije Ivici Sanabor, Komunali Koper, Občini Koper, Ri­žanskemu vodovodu ter vsem prebivalcem Občine Ko­per, ki so tako ali drugače pripomogli k nastanku te raziskovalne naloge. Posebej se zahvaljujemo tudi pro­fesorici Vidi Rožac za oblikovanje naloge ter Simonu Kocjančiču za pomoč pri terenskem delu in Samu Star­manu za pomoč pri oblikovanju grafične podobe nalo­ ge­ A. PSI SAC, N. PECAR, A. KOBAL, D, SERDINSíK, M. .MASLO: ČRNA ODLAGALIŠČA V KOPRSKI OBČINI, 247-2Í0 RIASSUNTO Nel periodo di un anno abhiamo censito e documéntalo !a presenza di 57 discariche di maggiorí dimensioni {oitre 3m3) nel territorio del comune di Capodisiria. Tra i rifiuti osservatí nel le discari che prevalgo no apparecchiature per la casa (40%), mentre meno frequenti sono carrozzerie d'automobili (20%) e material i edil i 20%. Le discariche abusive sono sitúate in prevalenza nelle dirette vicinanze degii abitati (nelia maggior paite dei casi a meno di un chilornetro di distanza) e fácilmente accessibili a ttra verso strade asfaltate o macadam. LITERATURA Modri planet. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. Seymour, J. & H, Girardet. 1991. Načrt za zeleni pla-Geodetski zavod SR Slovenije. 1985. Atlas Slovenije. net. DZS. Ljubljana. Mladinska knjiga. Ljubljana. Zavod za družbeni razvoj občine Koper, 1994. Občina Myers, N., U. Ram Nath, M. VVestlake. 1991. GA1A -Koper v številkah 94, Koper.