Naročnina ^рн^^ * шшшшшшшш^ Cene oglasov SLOVENEC Dnevna izdaja za državo SHS celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedellska Izdala ln 2 D, večji oglasi mesečno 20 Din VHB^ Ш^Ш ШсШШШ ИШШШ Ш BV^^ ВГ^ККШЊ^ В ЛИ^^^^Р ^ВШ nad 45mm vlftlne polletno 120 Din ШНШ Ш^Ш Л , Ш ^ШШ Ш^Ш poDln2-30. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večlern o naročilu popust ^ГоЦТа s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Inozemstvo 140 D —* dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarfevl ulici št. 6///I Rolcoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se nc sprefemato -» Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Političen lisi sza slovenski narod Uprava le vKopllarlevl ul.št.6* Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 ln 10.349 sa Inserate, Saralevošt.7563. Zagreb št. 39.011, Praga tn Vunal št. 24.797 Kje ie odgovornost? Kdor je te dni zasledoval pisanje tujih listov, zlasti italijanskih, nemških in angleških, je lahko opazil, da so zabeleževali kot najglavnejše politične vesti demonstracije v Jugoslaviji in Italiji. Padlo mu je takoj v oči, da se o jugoslovanskih protestnih shodih podajajo veliko obširnejša, pa neprimerljivo pretirana porodila kot v italijanskih. Demonstracije v Ljubljani, ki so koncem koncev potekle brez krvi, brez povork po mestu in pretepanja s policijo, so bile naslikane kot ogromne, kot val množice, ki drvi na italijanski konzulat, da ga razbije. Kar je mord.i najbolj obžalovanja vredno, pa je dejstvo, da je takim in podobnim vestem nasedlo skoro vse angleško časopisje, ki je nato otvorilo ogenj v prvi vrsti na Hrvate in Slovence. Vsakemu, tudi lajiku zunanje političnih propagandnih sredstev bo jasno, da se mora s tem delom pečati časnikarska agentura, ki ji je na tem, da se o naši državi pišejo čimbolj neugodne vesti, da se država označi za manj vredno, da se ji podtika namen, ki je možen samo v bolni fantaziji. Ze ob zadnji priliki potresa v Srbiji in Bosni ter Hercegovini je ta italijanska agentura pošiljala v svet vesti, kakor da je pri nas vse na tleh, kakor da je izumrlo življenje, kakor da ni pričakovati gospodarske obnove in to niti v do-gledni bodočnosti ne. Ko se jo pripravljala italijansko-albanska pogodba in se vkorakale v Albanijo italijanske čete, so prve vesti v tujem svetu znale poročati, da je krivec tega koraka edinole Jugoslavija, ker da zbira ob meji čete, da se pripravlja na napad in šele posebni, na lice mesta odposlani vojaški strokovnjaki tujih držav so na poziv tedanjega cunaniagi ministra dr. Periča komai prepričali svet, da o kakem oboroževanju od jugoslovanske strani ni ne duha, ne sluha in da je pravi krivec tisti, ki kliče v Evropo: Pri-mite tatu! Te opasne taktike zoper našo državo se morajo zavedati tisti, ki s slastjo sami doma ne samo vprizarjajo, ampak še z večjo slastjo in pretiranostjo objavljajo podobne vesti, opremljajoč jih kot posebno senzacijo! Drugič: Imejmo na umu, da naša država .— žal — še nima razvite sistematične, lastne propagande v inozemstvu; da nimamo osrednje časopisne agenture, ki bi dajala inozemstvu naše mnenje in vesti ali pa vsaj pari-rala nasprotne! Tretjič in glavno: Kakor je obžalovati krvave dogodke, še bolj pa krvave žrtve v Belgradu, tem bolj je obsojati tiste, ki so bodisi direktno, bodisi iz ozadja, organizirali, podpihovali in kovali političen kapital iz teh žalostnih pojavov. Samostojno-demokratsko časopisje samo piše, da se je vršil ta shod kot protestni shod proti policiji, da se je iz zu-nanje-politične manifestacije razvila notranjepolitična revolta; da se je začelo vpiti proti policiji, da se je ogorčeno protestiralo proti izzivanju policije; da se je od žandarmerije zahtevalo, naj se umakne; da so se nekateri žandarmeriji enostavno uprli ter pred njo napravili barikade! Torej: Borba zoper organe, ki imajo čuvati red in mir, se je prenesla na ulico! Kakor da nimamo zakonov, da nimamo parlamenta, da nimamo neodvisnih sodišč, da nimamo nadrejenosti in podrejenosti, kakor da nismo pravna država! Tako postopanje ubija vsako avtoriteto, maje temelje družabnega reda, če naj ne govori zakon, ampak ulica; je upor zoper oblast in napeljevanje k nasilni spremembi, za katero imamo ime — revolucija! Končno: Ali nimamo dovolj zgledov iz naše in tuje zgodovine, da plačajo račun takega početja — najnedolžnejši? Ali nimamo dovolj zgledov, da je enako gibanje lahko sprožiti, težko pa ustaviti ali vsaj zavreti? Ali ni dovolj žalostnih primerov, ko so nastopile v razvoju posledice, katerih v začetku ni bilo mogoče predvideti? Da govori orožje, ko se je zdelo, da bo zalegla beseda, da se dogodki razvijajo tako, da končno nastopi vojaštvo? Ali je kdo med nami, ki iskreno ljubi red in mir, normalen razvoj države v notranji in zunanji politiki, ki bi si upal zavestno prevzeti odgovornost za te slučaje in kako spričevalo si dajemo zopet v inozemstvu, kjer je naših blatilcev itak več kot preveč? Ponovno kličemo: Strankarski interesi imajo brezpogojne meje, kadar govori skupen interes. Skupen interes zlorabiti je eden največjih političnih zločinov! Tisti pa, ki jih je življenje postavilo na vodstvo družbe in javnosti, naj se zavedajo, da take demonstracije niso le škodljive, ampak le prepogosto zabte- lfidtlCeoiC dobil zaupnico š Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob petih se je pričela seja radikalnega kluba. Sejo je otvoril predsednik vlade Velja Vukičevič s kratkim nagovorom. Naglasil je potrebo, da se takoj preide na glasovanje o zaupnici. Za njim so jo razvrstilo okrog 30 govornikov, katerih večji del je zastopal stališče, da jc treba vprašanje zaupnice predsedniku vlade ločiti od rozprave o spomenici. Opoeioija v NR klubu, posebno pa g. Nikola Uzunovič, jo bila na stališču, da se vprašanje zaupnice nc sme posebej obravnavati, nego skupno s spomenico. Dr. Laza M a r k ov i č jo imel dolg govor, v katerem je naglasil, da ima Vukičevič pravico, da kot vladni predsednik stavi najprej vprašanje zaupnice na dnevni rod. To stori on kot predsednik vlade, spomenica pa je popolnoma strankarska zadeva in je treba o njej posebej razpravljati. Končno se je stavilo to vprašanje na glasovanje in se je z veliko večino glasov sprejelo, d;i so bo vprašanje zaupnice obravnavalo posebej, spomenica pa posebej. Nato se jo glasovalo o zaupnici. Od 105 navzočih poslancev NRS je glasovalo proti zaupnici 15 poslancev, ostali pa so glasovali za zaupnico. Tako je dobil Velja Vukičevič v NR klubu ogromno priznanje in vse intrige radikalne opozicije ne bodo imele nobenega učinka. Nato se je seja NR kluba odgodila na 8. junija. Takrat pride na dnevni red vprašanje spomenice. Ф fiS Poltena in orožništvo je postopalo skrajno milo - Demonstranti napadli policijo ■ Sramotenie orožnika - Podžiganje napadalcev s strani poslancev š Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Snoč-nji nemili dogodki v Belgradu se povsod komentirajo. Prve vesti, ki so se o tem razširile, so bile pretirane. Posebno je dogodke pretiraval opozicionalni tisk, tako po obsegu manifestacij, kakor po njihovem poteku. Vsi politični krogi naglašajo, da so opozicionalno stranke nuiogo krive za te dogodke s svojim hujskanjem. Zanimivo je, da belgrajska »Politika«, ki niti malo ni blizu vladi, naglaša, da se jo policija zadržala do skrajne mere in da w ni posluževala ukrepov, dokler niso demonstranti posegli po orožju in pričeli ostro insultirati policijo. Ujeli so cclo nekega orožnika, njegovo kapo pa so nasadili na barikade. V tem slučaju je za KDK značilen snoč-nji nastop opozicionalni h poslancev, zlasti nekaterih samostojno demokratskih, ki so huj-skali in podžigali demonstrante. Uradno poročilo Uprava mesta belgrajskega je izdala o snočnjih dogodkih obvestilo, ki objektivno riše dogodke: »Snoči okrog osmih se je skupina ljudi, med katerimi je bilo mnogo dijakov in delavcev, ki so znani kot komunisti, zbrala pred kavarno »Ruski car« in pričela demonstrirati proti policijskim organom. Orožništvo je stopilo v akcijo in pričelo razganjati demonstrante. V prvem trenutku je izgledalo, da se mu bo to posrečilo. Po raznih ulicah v bližini »Ruskega carja« so se zbrale množice in pričele demonstrirati. Na njihov trušč so pričeli prihajati ljudje iz drugih ulic in se zbirali okrog Knjaževega spomenika, tako da se je na tem mestu pred »Ruskim carjem« zbrala velika masa sveta. Ker ui bilo upanja, da bo pehota orožništva razgnala demonstrante, se je odredilo deset konjenikov-orožnikov, da gredo pehoti na pomoč. Ko so se konjeniki pojavili, so pričeli demonstranti nanje metati stole in mize in sploh vse, kar jim je prišlo v kavarni »Ruski car« pod roke. Konji so se splašili in se pričeli spenjati, ker so bili nekateri orožniki po demonstrantih ranjeni. Ker pretep ni pdnehal, se je orožništvo umaknilo. Demonstranti so iz kavarne privlekli pohištvo ter postavili barikade. Na orožniško pehoto so pričeli metati polomljeno pohištvo in kamenje. Razbili so vse stole in vsa okna. Orožništvo demonstrantov ni moglo razgnati. Orožniki so poskušali nagovoriti demonstrante, da se mirno razidejo. Del množice jih je poslušal in se razšel, druga skupina pa je s svojim kričanjem to onemogočila. Ker orožništvo ni pioglo izvršiti svoje naloge, da bi razgnalo \lemonstrante, ki so bili za barikadami stolov ln miz, so poslali po gasilce, da bi z vodo razgnali demonstrante. Gasilski vozovi so se napotili proti kavarni »Ruski car« ter namerili vodne curke na demonstrante. Demonstranti pa so se tudi gasilcem postavili po robu. Edini učinek gasilcev je bil ta, da so prišli demonstranti pred barikade. Bati so je bilo, da bi demonstranti zavzeli gasilsko vozove ter jih odpeljali na Teraziie, kjer je bila zbrana velika množica ljudstva. Radi tega je orožništvo na konjih navalilo na- demonstrante in jih razgnalo. Del demonstrantov se je zatekel v klet »Ruskega carja«. V tem jurišu je bilo več demonstrantov ranjenih. Dva demonstranta sta bila ranjena s strelnim orožjem. 9 orožmkov ran'enih Vodi se preiskava, ali so bili ranjeni po orožnikih ali medsebojno. Orožništvu se namreč ni izdala odredba za uporabo orožja. Med preiskavo se je našlo več patronskih izstrelkov od revolverjev pred »Ruskim carjem«, ki so jih izstrelili demonstranti. Dosedaj se je prijavilo 16 ranjencev od demonstrantov, od katerih sta 2 težko ranjena, in 9 orožnikov. Tudi številni policijski organi v civilu so ranjeni. V kavarni »Ruski car« prizadejana škoda znaša okrog 200.000 Din. Koliko znaša škoda po bližnjih izložbah, se še ni ugotovilo. Pri razganjanju demonstrantov je bilo aretiranih 17 akademikov, katerim so se odvzele legitimacije, na kar so se takoj spustili na svobodo. Ravno tako je bilo aretiranih 40 delavcev, ki so znani kot komunisti. sfruira š Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je najboljše pokazala, kako pojmuje KDK svoje delo in kako ceni svoje obtožbe. Kakor znano, bi se imelo na današnji seji razpravljati o obtožbi KDK proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Subotiču. Opozicija pa je izrabila sinoč-nje dogodke za svoje napade na vlado in se je trudila, da z obstrukcijo prepreči razpravo. Ako je na dnevnem redu obtožba, se ne more vzeti v razpravo noben drug predlog. Po- slanec SDS Kosanovič pa je stavil predlog, da se izvoli osemčlanski odbor, ki naj bi pre-iskal sinočnje dogodke. Radi hrupa opozicije iu njenega vpitja pa ni moglo priti do razprave. Skupščina je postala pozorišče nemilih dogodkov. Opozicija je porabila vsa sredstva, da prepreči delo. Ko je skupščinski predsednik Perič videl, kakšno razpoloženje vlada med poslanci, je odložil skupščinske seje do 8. junija. Kljub ostrim napadom opozicije jc vlada ohranila hladnokrvnost in dostojanstvo. Zaupnica dr. Korošcu š Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Popoldne se je vršila seja Jugoslovanskega kluba pod predsedstvom prvega podpredsednika g. Antona S u š n i k a. 0 seji je izdal Jugoslovanski klub sledeči komunike: »Jugoslovanski klub je na današnji seji razpravljal o političnem položaju. Soglasno je sklenil, da odo- vajo žrtve — neodgovornih in nedolžnih. Ta kri pa — vpije!! brava politiko današnje vlade in izraža zaupanje notranjemu ministru dr. Korošcu in današnji vladi.« Na Bodrerovo mesto prido Galli. š Belgrad, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj je danes sprejel v poslovilno avdijenco bivšega italijanskega poslanika na našem dvoru Bodrera. Novi italijanski poslanik na našem dvoru, Galli, je že odpotoval iz Lisa-bone v Rim. Ko bo dobil od Mussolinija potrebna navodila, pride v Belgrad. Čehosfovaki v Zagrebu č Zagreb, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Danes so prispeli v Zagreb poslanci češkoslovaške parlamentarne delegacije. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter številno meščanstvo. V imenu mesta jih je pozdravil podžupan Miljutin Majer. Za pozdrav se mu je zahvalil dr. Zihl. ki je v svojem govoru naglasil zveze, ki vežejo Čehoslovake in Hrvate. Pozival je, da ostanejo te zveze med obema državama trajne. Ob devetih dopoldne se je delegacija v avtomobilih podala na zagrebško pokopališče, kjer je položila venec na grob češkoslovaškega legijenaria Mašeka in nedavno preminulega slovaškega pesnika Mateja Bencura Kukučina. Cehosiovaki v Mariboru Maribor, 31. maja. Po končanih posvetovanjih z našim parlamentarnim odborom v Belgradu in Dubrovniku je prispela včeraj češkoslovaška parlamentarna delegacija na svojem povratku v domovino ob 14.51 v Maribor. Sprejema na kolodvoru so se udeležili zastopniki raznih oblasti ter odborniki Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Med drugimi smo opazili velikega župana dr. Schaubacha, oblastnega predsednika dr. Lipol-da, mariborsko narodno ženstvo pa je zastopala gospa Maistrova. Češkoslovaško delegacijo, ki šteje okoli 30 oseb in s katero se je pripeljal tudi poslanec Žebot, je mnogoštevilno zbrano občinstvo ob izhodu brzovlaka živahno pozdravljalo, na kar je vojaška godba zaigrala češkoslovaško in našo državno himno. Podžupan dr. Lipold je izrekel gostom dobrodošlico, odgovoril pa mu je predsednik češkoslovaške delegacije dr. Uhlif, poudarjajoč, da je bol, ki jo čuti v sedanjem trenutku kraljevina SHS tudi bol češkoslovaškega nareda. Nato pa se ie v restavraciji glavnega kolodvora vršila zakuska. Govorili so veliki župan dr. Schatibach, dr. Reisman v imenu Jugoslovansko-češkoslovaške lige, od čeških poslancev pa gg. Votruba in Teliman. Končno se jc v toplih in iskrenih besedah poslovil od češkoslovaških tovarišev v imenu parlamentarnega odbora kraljevine SHS mariborski poslanec Zebot, poudarjajoč veliki pcmen medsebojnih gospodarskih in kulturnih stikov. Ob 15.37 so dragi gostje, živahno pozdravljam cd Mariborčanov, nadaljevali pot v svojo domovino. Radič za konvencije Belgrajska »Politika« naglaša: Važno je ugotoviti, da so se nettunske konvencije parafirale, tedaj ko je bila v vladi stranka g. Radiča. Biti v vladi, ko se parafira gotov mednarodni dogovor pa pomeni prevzeti polno odgovornost za ta odgovor. Radoslav Agatanovič umrl. Belgrad, 31. maja. Danes zjutraj ob 4 jo umrl drugi podpredsednik Narodno skupščine Radoslav Agatanovič. Pred dnevi se je prehladil in dobil pljučnico, kateri je sedaj kljub skrbni zdravniški negi podlegel. Podlegel je zavratni pljučnici poslanec Davidovičeve demokratske stranke in sedaj prvi podpredsednik Narodne skupščine gosp. Radoslav Agatanovič. Ž njim izgubi naš parlament simpatičnega člana, ki je bil priljubljen in čislan zaradi svoje koncilijantnošti in zaradi svojega širokega obzorja tudi pri političnih nasprotnikih. Pokojni Agatonovič je bil rojen 30. jun. 1869 v Brusu pri Kruševcu v Srbiji. Študiral je filozofijo in se posvetil profesuri, ki jo je izvrševal v Nišu, nato pa na srbskih gimnazijah v Solunu in Skoplju. Leta 1903 se je vrnil nazaj v Niš, kjer je poučeval na tamkajšnji gimnaziji do 1. 1922, ko je stopil v pokoj. Napisal je več važnih študij iz srbsko zgodovine. Ves čas svojega delovanja v takrat še turški Južni Srbiji je posvetil mladi Agatonovič narodnemu prebujanju južnosrbskega prebivalstva in si je stekel na tem področju velike zasluge. Tudi po svojem povratku v Srbijo se je udejstvoval le kot delavec na kulturnem in narodnem polju, nato pa je bil šest let v vojni kot rezervni oficir. Po ujedinjenju pa se je spustil tudi v strankarsko politiko in se pridružil demokratski stranki, katere zastopnik je bil v Narodni skupščini vse od volitev v konstituanto. v Milan, 31. maja. (Tel. »Slov.«) V Ve-roni in Cuneo je prišlo do novih dijaških demonstracij radi dogodkov v Dalmaciji, ki pa so potekle mirno. Vlada ima ulice trdno v svojih rokah in ne dovoljuje nobenih izgredov. \ Spaga - motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« je »motvoze. Sedaj to veš, dragi čitatelj, n treba je, da tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvnrni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki razstuvlja na velesejmu v paviljonu I 554—558. :-t Svoji k svojim! Javljam v svojem, vseh otrok in ostilih sorodnikov imenu, da je umrl moj dobri soprog Josip Schuieiger davčni eksekutor v pokoiu Pogreb se vrši v četrtek 31. maja ob 3 popoldne izpred »Bolnice usmiljenih bratov v Kandiji« na pokopališče v Šmihelu. Sveta maša za pokojnega se bo brala v petek 1. junija ob 8 zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov v Novem mestu. Novo mesto, dne 30. maja 1928. Frančiška Schweiger. Danes 29. maja meseca ob 8 zvečer nas je za vedno zapustil naš preblagi in predobri brat, svak in stric, gospod Henrik Podkrajšek profesor na srednji tehnični Soli v Ljubljani Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek 31. maja ob 4 popoldne izpred hiše št. 4 na Erjavčevi cesti na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. maja 1928. Globoko žalujoče rodbine Podkrajškova, Aleksandrevičeva in Smoličeva. OTVORITEV I S prvim junijem otvorim v Ptuju, Ljutomerska cesta 8, restavracijo brezalkoholnih pijač, vsak čas topla in mrzla jedila, postrežba točna in cene primerne. Za obilen obisk se priporoča Julij Žilavec, mesar v Ptuju v bližini kolodvora. Spaga - motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago< je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a trebu je, da tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki ruzstavlja na velesejmu v paviljonu I 554—558. :-s Svoji k svojim! Išče se trgovski drug IfOMPANJON. Renomirana, specljalna tehniška trgovina v Zagrebu, ki vspešno deluje tudi v največji stagnaciji v celi državi, s stalnimi in sigurnimi odjemalci, išče za povečanje in razširjenje delovanja, marljivega so-21dnega druga z osebnim sodelovanjem z gotovino dOO do 250.0C0 dinarjev. Ponudbe z navedbo dose-canjega delovanja pod „Soliden 16.432" na „Publi-iitae", Zagreb, Gunduličeva 11. Tajnost zajamčene. Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da je naš brat, oziroma svak in stric, gospod Anton Vode Šolski upravitelj na Rudniku v torek dne 29. t. m. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 31. maja ob 4 popoldne iz mrtvašnice Stara pot St. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Negujte vas najlepši Kras, Vaše lase! Toda s popolno zanesljivim in preizkušenim sredstvom za lase s pomado Ane i/llag. Ćllag-pomada se rabi že nad 50 let po celem svetu pri milijonih ljudi z najboljšim vspehom, pomagala bo tudi Vam. Veliki lonček 60 Din, dvojni lonček 90 Din. K temu je potreben specialni šam-pon za 20 umivanj glave 25 Din. Poštnina posebej. - Naslavljajte svoje naročilo točno: „AURORA" odd. 7, Novi sad. Železnlčka 47 V Ljubljani, dne 30. maja 1928. C Žalujoči ostali. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je dne 29. maja preminul Henrik Podkrajšek proiesor v p. Na Tehniški srednji (prej Državni obrtni) šoli je služboval od 1. 1895. do svoje upokojitve l. 1924. Bil je odličen Šolnik in plodovit strokovnoSolski pisatelj. Zavod mu ohrani časten in trajen spomin. V Ljubljani, dne 30. maja 1928. Kopališče Koviljača. Najlepše in najboljše moderno urejeno ' zdravilišče. Slovito radi svojega zdravilnega blata in mineralnih voda: žveplene, železnate in bakrene. Čist gozdni zrak. Diven cvtlični park. — Krasna okolica. Koncerti prvovrstne godbe. — Igrišča. — Tenis. — Žogometne tekme. — Gledišče. — Bioskop. Indikacije: Revmatične bolezni, škro-fuloza, malokrvnost, išias, vse vrste kroničnih eksudatov, ženske bolezni, rahitika in vse nerednosti otroškega zdravja itd. Sezona traja od 1. maja do 15. septembra. Sobe treba vnaprej naročati. Vsa pojasnila daje, Kopališka uprava. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zeleniadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-. Jugoslovanska kn igarna v Uubliani. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nad vse ljubljene soproge, mame, tete, svakinje in tašče, gospe Amalije Schumi zasebnice za poklonjeno krasno cvetje in vence ter za nad vse čaSčeče spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 31. maja 1928. Žalujoči ostali. lobosova harmonika pride na Velesešem Pavillon »tt" Kola Si. 456-462 Paviljon -n« hoto St. 310-312 Ker razširja naša konkurenca neresnične vesti o naši tvrdki, je v Vašem lastnem interesu, da se prepričate o kakovosti SVETOVNOZNANE LUBAS-HARMONIKE Lubos-tiormonlha je prvovrstna v kakovosti LUbOS tiormonlhe ne more nihče izvirno ponarejati Lubos-normonlho igrajo na celem svetu Lubos-tiarmoniha zajamčeno 2 polni leti Labas-Darmonlho je že 50 let najboljša Lubos-harmonlho je čudovito poceni in sicer: St. 500 „A polo" 2 vrstna, 2 krat vglašena Din 600'— 9ШЈНВИП a 509 „Musika,, 512 „Harmonie" 515 .Princes" 519 „Kraljica" 523 „Sirene" 527 „Ljubček" 2 2 2 3 2 3 S00-— 1200 — 1600-— 1800-— 1950"— 2100'— Nobenih drugih stroškov! Od tovarne v Celovcu 10%, ceneje! Te cene veljajo le za Ljubljanski velesejem! S temi cenami in to dobro kakovostjo kupite le pri FRANC L11DAS d SOHN Harmonlha-Erzeugung IflAGENfURT. Osferrelcli Lastni zastopniki in založništva v: Severni Ameriki. Južni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. (POLNOJARMENIK), iščem v najem ali nakup. - Detajlne ponudbe je poslati čimprej na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Žaga polnojarmenik«. Tovarniško shiodlSCe is celo kraljev. SHS platnene obutve z gumijevimi podplati iz slovite svetovne tovarne »Hatchlnson« znamke »ORA.O«, ki Je po kakovosti najboljša ln najtrpež-uejSa, eo nahaja pri 4osti NiKoiiCa 1 Hran Beograd Knez Mlhajlova U. Prodaja se samo trgovcem na debeld po zelo ugodnih cenah Spaga - motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« je »motvoz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a treba je, da tudi veš, da se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni. d. d., Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja na velesejmu v paviljon« I 554-558. s-s Svoji k svojim! :-: CenePraga in Češka — to so paganl!« mi je dejal gospod, ki je dolga leta užival Porenje. Kdo bi ne pripoznal razlike? Pa tudi tega, kako so je mnogo spremenilo v teh desetih letih mlade republike. Praznine cerkva in samostanov se polnijo, akademiki rastejo in ugled katolikov je poskočil, da se že beseda klerikalec ne sliši več... Kot vsak tujec na študijskem potovanju, sem zaprosil tudi jaz za sprejem in razgovore s tistimi gospodi, ki nosijo mnogim tako zavidanja vredno ime ministrov. V Pragi ima človek pogum tudi radi tega, ker gospodje niso nedostopni in je celo sam predsednik Masaryk znan po radodarnosti izjav, kar je — mimogrede rečeno — pognalo pri njegovih političnih nasprotnikih že večkrat ogenj v streho. Mene je osebno interesiralo govoriti na pol uradno z zunanjim ministrom dr. Be-n e š e m , morda najospornejšo osebo češkoslovaškega političnega življenja. Minister je dospel ravno iz Ženeve. V bolnčnem dopoldnevu kraljevskih Hradčan sva se razgovarjala v njegovem kabinetu. ^To je za javnost — to za vašo osebno informacijo«. — Minister govori precizno, skoraj matematično; mala postava gestikulira usmerjeno, ostre oči pa se izdajo od trenutka do trenutka po vprašanju, kakor da narekujejo: To ni za javnost, pa hočem, da pride v javnost. Kajti po razgovoru se na vprašanje, o katerem misliš, da ga zahteva vsaj takt: če namreč želi, da mu predložim v odobritev pismeno sestavljeni razgovor — zasveti isti ogenj: To je zopet nekdo, ki misli pošteno in preprosto! Glede sposobnosti in diplomacije dr. Beneša se od prevrata koljeta dva tabora. Socijalisti vseh struj ga hvalijo, meščanske in srednje stranke ga odklanjajo. Soglasno pa je mnenje, da dokler Masaryk, lako dolgo tudi dr. Beneš. — Predsednik švehla je nedostopen; ludi če koga sprejme, ue govori. Hodža je radodaren kot profesor in formalen, da se spomniš na njegovo karijero v Budimpešti. Šramek ne sprejema; a če sprejme, navadno le malo go-• vori; a tudi če govori, ne pove ničesar. Hlin-ka obratno; prijazen in odkritosrčen slovaški duhovnik, ki kot človek tudi dela, kar in kakor misli. Le v politiki ga uklonejo. Brezpogojno je držal sklep le pri zadnji volitvi Ma-saryka, da ga namreč njegova stranka odklanja. Sicer je že večkrat napovedal izstop iz vlade, a se je dal končno pregovoriti. Nemška ministra profesorja ne odklanjata, če ju kdo obišče; čutiš pa, da si med Nemci, ki sicer ne razbijajo države, a pristavijo pri priznanju, v kolikor jim je Čehoslovaška vlada v narodnostnem oziru že ugodila, kopico nedo-statkov, ali kot oni pravijo — krivic, ki se Nemcem na ljubo morajo še popraviti. Sicer pa — potujte po državi in imejte oči odprte! svetujejo radi in po Češkoslovaški mrgoli izletnikov na poučnem potovanju. V kooaiišča in med industrijo Mesec dni po Češkoslovaški! Bilo je ravno v dobi, ko je bilo ušesom in očesu na razpolago vse. Zapadno-češka kopališča so se začela polniti; ravnatelji bank in industrijskih podjetij so se šele pripravljali na počitnice, politični tajniki in javni delavci so sedeli še vedno na svojih aktih. Priložnosti za razgovore več kot dovolj. V zunanjem ministrstvu so me opomnili na češko-propagandi-slično gostoljubnost, ki se izkaže praktično v tem, da ni treba kupovati voznih listkov, ampak se s splošno izkaznico za vse vlake in razrede nemoteno prenašaš iz kraja v kraj. Tedaj ua pot. Plzen je mesto svoje sorle. O njem se je za Časa Avstrije govorilo podobno kot o naših Ličanih, kadar so zaslišali igranje habsburške himne. Na Dunaju so o njem govorili kot o večno-zvestem. Zgodovinska resnica, da imajo mesla v narodnostnem oziru tale značaj kot ga ima vladui sistem, se je glede Plzna potrdila skoraj klasično. »Vždy verna Plzen« je danes češko mesto, zunanjost mu dajeta Skoda in pivovari. Skoda služi militarizmu in civilizaciji. Lokomotive, aeroplani, avtomobili, gospodarski stroji — vse navskriž. Tudi Jugoslavija je močno zainteresirana na tovarni. Ko pa se konča ta zanimivost, ko smo gotovi s političnimi, narodnostnimi in gospodarskimi razgovori, pride na vrsto »Prazdroj«, svetovnoznani pivovar, po katerem proizvodu se je zahotelo celo ameriškima letalcema Chamberlini in Levinu. cPrazdroj« proizvaja letno 825.000 hI; pred leti pa še milijon. Suha Amerika je močno škodovala, a žepi se le lepo polnijo. Leta 1842 so plzenski meščani vložili po 100 zlatnikov; letni donos na hišno številko pa znaša 50 do 60 tisoč Kč. Letuo ga popijejo tudi Čehi sami veliko več kot pred vojno. Nemčija z Monakovim je blizu, Amerika je suha, okrog države polno carinskih plotov iu končno: dviganje lastnega konsuma je moderno liaroduo-gospodarsko uačelo... Karlovo-varski brzovlak je drvel proti češkoslovaškemu kopališkemu razkošju Mari-janskim, Frančiškovim toplicam in Karlovim varom. Vse oživljeno, vse prenapoljnjeno; vse noše sveta in družabni poklici. V soseščini turškega ministra biva kak bivši nemški kancler; v spremstvu od življenja poslavljajoče se dame pije zdravilno vodo eksotičen »bakfiš«. V tihe gaje se vriva šum godb in plesa po verandah; okoli zdravilnih studenč-kov pa se gnetejo s čašicami zdravja potrebni iu nepotrebni bolniki. Kdo bi si mislil, da je češkoslovaška poleg industrijske, agrarne, tudi tako razvita država lelovišč in tujskega prometa! In kdo bi ii mislil, da ima ravno v tej panogi gospodarstva češki in slovaški živelj tako malo vpliva! Pravzaprav je edino češko kopališče Podebrady, na Slovaškem pa prevladuje v glavnih — Madjar. Nemškega večinskega značaja zapadno-češkim toplicam in kopališčem ni odrekati; res je, da so pokupili Čehi po vojni par hotelov; res je pa tudi, da je nemščina povsod v teh krajih občevalen jezik vseh, ki hočejo biti — družba. Morda bo bodočnost kaj drugega prinesla. Pa naprej! — Severo-češka industrija ob obronkih češke kotline vzbuja spomin na industrijske kraje v Nemčiji. Od premogovnikov Teplic, gori do dolgočasnega in zakajenega Ustja nad Labo, kjer kraljuje Schicht, ki je spravil armado upokojenih avstrijskih generalov za pisarje v svoje tovarne, preko Jablonca in čudovito planinskega Liberca ali nemškega Rei-chenberga, povsod tovarniški dimniki, jata posejanih vil, ki pričajo o blagostanju lastnikov in armade delavstva. Povsod pa tudi krčevita borba med Nemci in Čehi. Narodna šola proti narodni Šoli, zveza industrijeev proti svoji konkurentinji. Nemci tožijo, da jih umetno spodrivajo češke banke, katere da na viden način podpira praško finančno in trgovinsko ministrstvo; Čehi pa, da imajo premalo kapitala, da so njihovi ljudje le prole-tarci, kvečjemu uradniki; oboji pa zamerijo Jugoslaviji, da je nekam preslab odjemalec, ker ne gre zato, kaj ta industrija dejansko proizvaja, ampak kaj bi lahko. Dunajske banke so res izpodrinile češke, zlasti Zivno -bankn. Kapital pa je v bistvu ohranil lastnika. Slovenski inžener, visok uradnik v PraT gi, ki ima vpogled v rudarstvo, je imel prav, ko je dejal, da gre počasi naprej... Prav, kakor z jugoslovansko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo... Na SJovaško in v Podkaroate Imel sem ugodno priliko. Praški publicisti so priredili skupen izlet na Slovaško in v podkarpatsko Rusijo prav notri do Jasine, ki še danes zdihuje v vojnem opustošenju. Ugodnost takega potovanja je tem večja, čim bolj se povdarja nekak oficijelen značaj; potem je namreč vse pripravljeno. Slovaško bi bilo v resnici škoda, če bi jo še dalje mrcvarili Madjari. Moraš pa biti na Slovaškem, da prav razumeš madjarsko vzdihovanje po spremembi meja. Strategično: Varnih obronkov Karpatov, ki so tako idealno branili Madjare pred rusko burjo, ni več! V par urah je v slučaju spopada češkoslovaška armada v Budimpešti. Odpadel je dotok sveže slovaške krvi in madjarizacije. Odpadle so reke, železniške zveze, ki se zlivajo iz Galicije v madjarsko dolino, prav kot preje preko Hrvatske — v Adrijo. Odšla je industrija, ogromni državni lesovi Podkarpatov, razkošna letovišča pod divjimi Tatrami, do 70 izrabljenih ali neizrabljenih mineralnih vrelcev, gradovi in spomeniki pohoda Arpadov, žitna polja in vinske gorice ter bajni solni rudniki v Akni Slatini ob leni Tisi. Pot me je vodila sem in tja, iz središča v pokrajino, iz mestnih dinejev med narodne uoše na deželi, iz Strb- skega plesa, Tater, Košic v Turčanski sv. Martin, kjer je sedež slovaške Matice in prosveto v Bratislavo, kjer je univerza, politika in urad. V čem je danes slovaški problem? Nasprotniki Hlinke pravijo V agrarni reformi, v izgonu madjarskega vpliva in mišljenja, v židovskih družbah, v poraslu slovaške inteligence, v izseljevanju, v politični zavesti, v komasaciji zemljišč iu odpravi dednega prava, ki celo hiše deli med potomce, v alkoholizmu in zdravstvu. Glavni tajnik Hlinkove stranke dr. Ma-chaček mi je očrtal slovaško vprašanje: Odstopiti mora češki liberalizem, ki je metal križe iz šol iu uklenil cerkev; oditi morajo češki uradniki, ki so preplavili Slovaško; izvesti se mora Pittsburška pogodba iu z njo popolna avtonomija Slovaške; odpraviti raz-kristjanjevanje; odpraviti podpiranje češke industrije, v kolikor gre na škodo slovaški. Slovaško vprašanje je versko, je narodno, ker so Slovaki narod zase, je gospodarsko, ker gre za boj za obstanek. Slovaška ljudska stranka ni bila nikdar za Madjare, se jih ni posluževala kot njeni nasprotniki. Hlinka jo bil pod Madjari zaprl tri leta, Juriga 24 mesecev, Tomanek 18! Slovaško — Slovakom! — Razvoj gre počasi; a ko bo izginila madjarska propaganda, bo ta ideal Slovakov vsaj v izvestni meri izpolnjen. — V deželi razčiščevanja In že smo v Užhorodu glavnem mestu podkarpatsko Rusije. Prvikrat v življenju vidimo gosto naseljene orijentalske Žide. Mesto pomadjarjeno do kosti in mozga. Ker je bila za nas vse madjarščina jezikovni otok, smo se na stanovanjih le težko domenili. Meni se je pripetilo, dn nisem mogel dopovedati, da bi rad vode; ni preostalo drugega kot iti lastno-nožno in lastnoročno na dvorišče po njo. Če je bila madjarizacija na Slovaškem neznosna, je bila v podkarpatski Rusiji na vrhuncu; gnali so jo z umetnimi bolezni do idijotizma. Guverner je priredil prvo pokrajinsko razstavo. Preprosto, a slikovito in učinkovito. Poleg drugih posebnosti te dežele, ki je ena sama uganka, ne manjka tudi zanimivosti. Užhorod ima edino na svetu obstoječo cigansko šolo. Vodja nam je pravil, da so iz Amerike iu Nemčije, kjer tepe državne urade ia nadloga, spraševali po uspehih, ki so zadovoljivi. Cigane so pripravili do tega, da se umivajo in kar je višek: Njihov poglavar pretepe sam tatu iz svoje srede. A cigan je cigan! Ko smo stopili v njihovo naselbino, je letelo od vseh strani iz ilovnatih brlogov raztrganih srajc, ročice so prosile: Daj mi korunu! in da bi nas omehčali, je zbor dečkov zapel narodno himno >Kje dom je moj« — Res — Kje dom je tvoj... Podkarpatsko Rusijo smo prepotovali ln prevozili do dobrega. V Munkačevu, dejanskem središču, nas jo židovstvo še bolj presenetilo. Tvorijo namreč 70 odstotkov prebivalstva iu celo trafike so v njihovih rokah. V Berehovem smo imeli priliko opazovali množino vina. Tamošnja državna klet ima namreč prostora za 25.000 hI vina. Glavar, iz »mešanega« zakona, se opraviči, da ne more tako gladko govoriti češko ali slovaško ali ukrajinsko in govori madjarsko. V Akni Slatini nas uprava spusti v ogromne solne rudnike. Ko pada dvigalo, zastaja sapa, a trenutek jo kmalu nagrajen s čudovito prikaznijo podzemlja. Vagoni gredo dnevno. A ko bodo izsušili še oba sosedna rudnika, katere je zalila Tisa, bo soli zadosti za vso srednjo Evropo. — Prestopili smo romunsko, prestopili poljsko mejo in zašli med pragozdove. Ob deroči Tisi na mahu pod smrekami nam je državna uprava razlagala veliko bogastvo lesa, ki zopet diši Madjarom. Medpotoma pa smo stopali v borne ukrajinske hišice, kjer jo doma bolezen, siromaštvo, kjer je še videti Robinzone in kjer je na mizi praznična hrana — ovsen kruh. — » * * Problem podkarpatske Rusije. Mednarodna pogodba predvideva posebno ustavo 'U guvernerja. Do sedaj imajo samo guvernerja. Ali do popolne avtonomije pridejo? Preveč neenotnosti! Preveč narodnosti! Eni pravijo, da so Velikorusi, drugi, da Ukrajinci, tretji, da posebna domača narodnost. Vmes so prifll Slovaki, Nemci, Madjari, Židje in Romuni. Dejansko misli Praga tako: Če naj dobi dežela lastno organizacijo, bo izročena praktično na milost in nemilost Zidom iu Madjarom. Saj so itak žo danes gospodarji. Čez 100.000 Zidov v tej deželici! — Izobrazba, zdravje, prehrana, zaslužek, izseljevanje, prometna sredstva — vse to so vprašanja, ki veljajo v podvojeni meri ravno za to deželo. Morda se bo njihova rešitev Čehom posrečila! Morda pride čas, ko bo podkarpatska Rusija tvorila most med republiko in pravo Rusijo! A vsi ti upravni spori med centralizmom in federalizmom, tožbe uradništvas ki govori o Sibiriji, meni pa o Macedoniji in ki ob slovesu res iz srca poje: Pozdravujte mi na stokrat, co mel sem v Praze tolik rad — te ponovno prepričajo, da res ni nič novega pod solucein, tudi ko zapuščaš sočustvovanja vredno podkarpatsko Rusijo. — Dr. L. Č. Potujčevanje na Koroškem Eo je svoj čas silil koroški deiebli predsednik Schmidt-Zabierow tedanjega krškega škofa Petra Funderja, naj vpelje v slovenske šole nemški ali dvojezičen katekizem, mu je odgovoril škof: »Die Religion ist mtr eu heilig, als dass ich sie zu Germanieierungszvrecken gebrauchen liesse — vera mi je presveta, da bi jo dal uporabljati v germanl-zacijeke svrhe.t Leta 1915 je poslala slovenska duhovščina nn Škofijski ordinariat v Celovcu prošnjo, da bi na Skofijstvu sprejemali in reševali tudi slovensko pisane vloge. Pri tem se je slovenska duhovščina sklicevala predvsem na naravno pravo, ki ga mora spoštovati vsakdo, torej tudi cerkvena oblast. Zadeva ee je torej tikala uradnega jezika župnijskih uradov pri občevanju z orduiarijatom. Skof dr. Hefler je vprašal za svet šttrt katoliške, nemške kanoniste in moraliste, in sicer: P. Biederlacka, profesorja na univerzi v Inomostu, P. Hoffmanna, profesorja istotam, dalje dr. Harin-ga, profesorja na univerzi v Gradcu in pomožnega škofa Frinda v Pragi. Imenovani učenjaki so odgovorili, da sklicevanje na naravno pravo, kar se tiče uradnega jezika, ni utemeljeno. Škof da ima pravico podrejenim župnim uradom določiti jezik, v katerem imajo občevati s škofijstvom. Pač pa da ima ljudstvo na podlagi naravnega prava pravico, da se spoštuje njegov jezik pri dušnem pastirovanju. Odgovor omenjenih učenjakov je škof dr. Hef-ter objavil v posebni prilogi škofijskega lista leta 1917 >An den hochwurdigen slowenischen Dio-zesanklerus.t Kar zadeva rabo slovenskega jezika v dušnem pastirstvu, stoji v tem odgovoru: »Po naravnem zakonu in po 19. členu avstr. drž. t. z. ima tudi slovensko ljudstvo (der slo\venische Volksstamm) neodkrušljivo pravico, da se ohrani in goji njegova narodnost in jezik Torej tam, kjer prebiva to ljudstvo skoro strnjene in je slovenski jezik občevalni jezik. Zato ima duhovščina dolžnost, da v slovenskih župnijah slovenski pridiguje in pastorira. Tudi bo ordinarijat skrbel, da če imajo verniki takih krajev, ki se morajo pasto-rirati slovensko, vzrok, da se obrnejo v gotovih slučajih neposredno na duhovno oblast, da dobijo slovenski odgovor. V tem se krije cerkveno-verski interes z naravnim pravom in z avstr. državnim temeljnim zakonom.« Po vsem tem je jasno: Uporaba vere v po-aemčevalne namene, je bila — vsaj dokler je obstajala stara Avstrija— nepoetavna, nemoralna, torej zloraba. Toda mogoče je zdaj, v novi, nemški Avstriji dovoljeno, kar prej ni bilo? Mogoče zdaj ni več zloraba vere, če nemški duhovniki pridi-gujejo nemško in poučujejo otroke v šoli v nemškem jeziku v krajih, kjer se je vse to vršilo v dobi stare narodnostne države v slovenščini. Mogoče je prav in dovoljeno, če se v narodnih državah upelje tudi v cerkev državni jezik? To ne more biti prav in dovoljeno, kajti naravno pravo je večno. Je veljavno za vse čase in razmere. K neodjemljivim svoboščinam človeške osebnosti spada, da se narodom oznanjujejo resnice sv. vere v ljudskem, narodnem jeziku. Če so nemški duhovniki v zadnjih letih ponemčili na Koroškem mnogo cerkev v celovški okolici, v tinj-ski, velikovški in beljaški dekaniji, moramo to smatrati za zlorabo vere v ponemčevalne svrhe. ■Ta ono zlorabo, ki jo je škof Funder tako odločno obsodil. Za udarec proti naravnemu zakonu, kakor ,,ga omenja in priznava poslanica sedanjega krškega knezoškofa 1. 191? slovenski duhovščini. Danes na Koroškem nemška duhovščina čisto na svojo roko izriva slovenščino iz cerkve in iz šole. Pride nemški duhovnik na slovensko župnijo in začne nemško pridigovati in otroke nemško učiti. V poštev pa ne prihaja le njegova nesposobnost, kar se tiče znanja slovenščine, marveč on tudi hoče tako. Zdi se mu to čisto prav in v redu, če izrine slovenščino iz cerkve in iz šole. In višja cerkvena oblast to mirno gleda. Ti nemški duhovniki vedo. da imajo zaščito na višjem mestu. Zato se za slovenske pritožbe ne zmenijo. — En konkreten slučaj iz zadnjega časa. Na župnijo Šmarjeta pri Velikovcu jo prišel nemški pro-vizor. Upeljal je nemški veronauk v šoli v Šmar-jeti in na zelinjah. Za vse slovenske pritožbe je ostal gluh. Zdaj je bil prestavljen v Št. Tomaž pri Celovcu. Ni dvoma, da bo tudi ondi upeljal v šolo nemški veronauk, ki se je do zdaj poučeval slovensko. Tako nam trgajo na Koroškem eno faro za drugo, ponemčujejo eno cerkev za drugo, upelju- !ejo nemški veronauk v šolo. A višja cerkvena ob-ast vse to molče gleda, kar priča, da se s tem strinja. Koncem marca je bil dunajski kardinal dr. Piffl v avdijenci pri papežu. Papež mu je rekel, da ga resnično boli očitek nemških in avstrijskih katoličanov, kakor da se ni dovolj potegnil za nemški veronauk na južnem Tirolskem. Kar je mogel, da je storil. In da bo tudi v bodoče storil, kar jc mogoče in da bo molil. Da pa se mora bati, da bj nadaljnja prizadevanja z njegove strani položaj preje poslabšala nego izboljšala. Papež je torej odločno obsodil izrivanje vero-nauka iz šole v domačem, materinskem jeziku. A na Koroškem? Ondi naj se vera zlorablja v po-nemčevanje Slovencev? Dne 15. aprila t. 1. so igrali na Dunaju v Rajmundovem gledališču Schonherr-jevo >Volk in Not«.* Pred predstavo je nastopil načelnik Andrej Hoferjeve zveze p. Innerkofler in je med drugim rekel: »Strašna je odgovornost, ki si jo nakladajo oni, ki hočejo pripraviti Nemce na južnem Tirolskem ob njihovo nemštvo. Kar se godi južnotirol-skim Nemcem, je sramota za svetovno zgodovino. Ne pridigujemo narodnostnega sovraštva, nismo šovinisti, vsak narod ima pravico, dn goji svojo narodnost, svoje šege in kulturo. Kako hočejo Italijani govoriti o pangermanizmu, če raznarodujejo nemške kmete, ki živijo že stoletja na južnem Tirolskem? Ali ne moremo mnogo bolj govoriti o panitalijanizmu?« A na Koroškem? Ondi naj naše rojake Nemci svobodno raznarodujejo, ondi naj služi tudi cerkev in vera v potujčenje naših bratov? Borzna poročila Budimpešta (termin, borza). Tendenca medla. Pšenica: okt. 30.50, 30.54, zaklj. 30.50—30.52, marc 32.56, 32.50, zaklj. 3(2.54— 32.56; tž: okt. 26.30. 26.10, zaklj 26.06—26.08, marec 28.10, 27.84, zaklj. 27.84-27.86; koruza julij 28.86, 28.80, zaklj. 28.88 do 28.84. Dunaj. Podon.-snvskn-jadraii 81.98, Zivno 118.60, Jugo 10.90, Alpine 42.80, Greinitz 4.20, Trbovlje 65.80, Kranjska industr. 80, Mundus 194, Slavonija 1Л56. I)ii naj. Devize: Belgrad 12.5060, Kodanj 190.75, London 34.70.25, Milan 37.445, Newyork 710.60, Pariz 27.98, Varšava 79.675. - Valute: dolarji 708.50, lira 97.47, dinar 12.46, češkoelov. krona 21.0626. IfeSih sdmsu u Evropi Ang'eži so pesimisti v London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) »Man-chester Guardian« ugotavlja z ozirom na ita-lijansko-jugoslovanski konflikt, da se je preprečila vojna med obema državama samo z intenzivnim posredovanjem iz Londona in Pariza. List poudarja, da bi poskus Italije, ustanoviti se v Albaniji politično in vojaško, ali pa na drugi strani pošiljanje ilegalnih čet iz Jugoslavije v Albanijo utegnilo imeti za posledico izpremenitev položaja v tem spornem ozemlju, pri čemer bi se mir ne mogel več ohraniti. — »Times« poročajo iz Belgrada, da je po zadnji italijanski noti, ki je bila sestavljena v posebno ostri obliki in ki je napovedovala še ostrejšo drugo noto, postal položaj izredno težaven, ker bo jugoslovanski vladi težko mogoče izpolniti zahteve note po »morali čnih in materijalnih represalijah«. V Berlinu so optimisti v Berlin, 31. maja. (Tel. »Slov.«) O stanju v jugovzhodni Evropi po zadnji napetosti med Italijo in Jugoslavijo so tukajšnji diplomatski krogi mnenja, da se smatra lahko stremljenje Italije, kj gre za tem, da Jugoslavijo kolikor mogoče razoroži in izolira,, za ponesrečeno. Razsodiščna pogodba med Turčijo in Grčijo se ni mogla izvesti, ker najbrže obe državi odklanjata prevelik vpliv Italije. Tudi Bolgarija, katera naj bi bila po Mussolinijevem načrtu prišla v to zvezo, je tako pogodbo odklonila, seveda zelo previdno, ker je navezana na italijansko pomoč pri stabilizaciji svoje valute. Romunijo je od Jugoslavije nemogoče obrniti. Kljub razburljivim vestem iz jugovzhoda se presoja tu položaj povsem mirno. Na kak resnejši konflikt se ne misli, ampak se nasprotno smatra, da bosta jugoslovanska 1 »i in italijanska vlada v najkrajšem času pristopili k pogajanjem za podaljšanje prijateljske pogodbe. Sklep jugoslovanske vlade, da se predložijo nettunske konvencije v ratifikacijo, je po berlinskem mnenju izraz miroljubnih stremljenj Belgrada. Jugoslovanska vlada se je odločila k temu koraku ravno potem, ko se je razbilo stremljenje za omenjeno zvezo držav, kar na vsak način ni znak kakršnekoli njene slabosti. Barbarstvo Hrvatov" v Rim, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Tiskovni urad Zveze italijanskih vojnih prostovoljcev de-mantira vesti jugoslovanskih listov, da so bili dogodki v Šibeniku, Splitu in Zadru samo re-presalija radi živahnega in nediscipliniranega postopanja italijanskih vojnih prostovoljcev, ki so se sešli v Zadru. Dementi zaključuje z besedami: »Dasi so vojni prostovoljci vedno pripravljeni dati barbarskim Hrvatom pravično lekcijo z ostrim legionarskim bodalom, so se vendar sijajno pokorili zapovedim svojih poveljnikov in svojo domovinsko ljubezen pokazali na nadvse sijajen način, in tako manifestirali, kakšna velika razlika je med močno zmagovito Italijo Mussolinija in med kraljevino SHS, ki je skrpucana iz raznih narodov.« №stšf3kacl»a? v Rim, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Posebni dopisnik tržaškega »Piccola« v Zadru je imel kratek razgovor z jugoslovanskim konzulom Simičem, ki ga je zelo ljubeznivo sprejel in kategorično demantiral vse vesti, ki so poročale o napadu na njegovo osebo ali na konzulat. Trdil je, da v jugoslovanskem konzulatu v Zadru ni bilo niti najmanjšega do godka. MfPP (R ra in v Dunaj, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslanske zbornice je poročal zvezni kancler dr. Seipel o resnih posledicah, ki jih mora imeti v ameriškem kongresu odgoditev predloga o relijefnih kreditih, ki se tičejo Avstrije. Dasi bi Avstrija posojilo, ki se je sedaj odgodilo do decembra, nujno potrebovala za izvedbo nameravanih investicij, je vendar zagotovljeno, da se bodo začete investicije mogle izvesti, ker je finančni minister Kienbock mogel prihraniti večje prihranke iz tekočih dohodkov in rezerv. Zvezni kancler dr. Seipel je še pripomnil, da je bila še ena ovira za najetje posojila, ker je potem, ko so vse države, ki so dovolile Avstriji prvo posojilo pri Društvu narodov, Italija delala težkoče radi napetosti, ki so še ob-' stojale z Avstrijo. Socialno demokratski poslanec dr. Otto Bauer je naglašal, da je Avstrija kot edina država prišla s posojilom pri Društvu narodov v popolno odvisnost, iz česar je sledilo, da popolnoma manjkajo najelementarnejši predpogoji za politično pravico samoodločbe avstrijskega naroda. Reliefni krediti so drugi kos blokade, ki se je vzdržala v pogodbi o premirju. Po vojni so se nadaljevala najhujša vojna dejanja in Avstrija ni mogla dobivati svobodno nobenih živil, temveč samo po diktiranih pogojih. Reliefni krediti niso bili denar, temveč živila, ki često niso bila v dobrem stanju in ki so komaj še pokrivala razdelitev posameznih obrokov onih dni. Dr. Bauer je zahteval, da se sedaj poskusi, da se zopet vzpostavi kreditno-politična svoboda Avstrije. Finančni minister Kienbčck je še zatrdil, da se bodo mogle izvesti vse predvidene investicije, posebno za graditev železnic in cest v znesku 70 milijonov šilingov. broall TnrCiio v Milan, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Italijanski vladni organi poudarjajo posebni politični pomen italijansko-turške pogodbe o nevtralnosti, razsodišču in sporazumu, ki vsebuje končnoveljavno in nedvomno razjasnitev od-nošajev med Rimom in Angoro po poprejšnjih ustnih diplomatskih razgovorih, ki so dosegli višek v sestanku Mussolinija s Tevfik Ruždi begom v Milanu. Mussolinijev »Popolo d Italia« izjavlja, da pogodba uvaja novo ero medsebojnih odnošajev, ki po vojni niso bili vedno prisrčni in večkrat skaljeni z manevri od interesirane strani. »Corriere della Sera« izjavlja, da je Italija prepustila Turčiji brez obžalovanja oni del Male Azije, na katerega bi mogla uveljavljati svojo diplomatsko pravico. Ne sme se pozabiti, da je predsodke in nezaupanje Turčije proti Italiji ▼ glavnem vodil francoski tisk, ki je vedno pripisoval Italiji namene, da hoče zavojevati Malo Azijo. »Giornale d Italia« smatra, da bo pogodba imela ugodne posledice za Italijo in za vso vzhodno Sredozemsko morje in da tvori dokaz italijanske mirovne politike na vzhodu. Italija se obvezuje s pogodbe, priznati napredek in življenjsko sposobnost Turčije in podpirati njen razvoj. Listi naglašajo, da morejo druge vlade to pogodbo, posebno pa Grška, sprejeti samo ugodno, ker odgovarja splošnemu načrtu sprave v vzhodnem Sredozemskem morju, pri katerem lahko pridobi tudi Grška. Grški se svetuje, naj se ne pro-tivi sporazumu s Turčijo, kateremu so na potu samo še gospodarske ovire. Italija polaga posebno važnost na prijateljstvo Grške, s katero hoče doseči politiko skupnega delovanja, katero pa zopet kolikor mogoče pospešuje zbližanje med Turčijo in Grško. London ne zaupa Nemčiji v London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha« naglaša glede razgovorov, ki sta jih baje imela dr. Be-neš in državni tajnik Schubert o srednjeevropskem carinskem zedinjenju, da bi Anglija ta Italija s tem ne mogli biti zadovoljni, ker bi to zedinjenje Nemčija, če bi pristopila, prej ali slej obvladovala ne samo gospodarsko, temveč tudi politično. Zato je tudi Francija vedno silila h gospodarski zvezi obdonavskili držav brez Nemčije. Rusko-angleška pogalanja? v London, 31. maja. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« doznava od dobro informirane go-spodarsko-politične strani, da bo Rusija v kratkem poskušala urediti nerešena angleško-ruska gospodarska vprašanja s primerno ponudbo, cla se bo mogla potem posluževati londonskega denarnega trga. Rusija ne bo vrnila angleškim posestnikom naprav in posestev, ki jih je kon-fiscirala 1. 1917, temveč bo najbrže pripravljena, dovoliti posestva in koncesije enake vrednosti. Dunajska vremenska napoved м 1. junij: Vreme se bo poslabšalo, postalo bo hladneje j ■ dežjem. Italijanska vojaška misija. Z Italijanskim parnikoni »Otranto« je dospela v Bari albanska vojaška misija, TituSecu v Bukareštu T Bukarešt, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu pride due 1. junija iz San Rema v Ženevo. Po seji sveta Društva narodov ga pričakujejo 10. junija v Belgradu, кјет bo, kakor poroča »Adeverul«, ostal štiri do pet dni, da razčisti razna vprašanja, ki se tičejo male antante. Njegov po-vratek v Bukarešt pričakujejo 15. ali 16. junija. »Adeveurl« poroča, da je državni tajnik dr. Lupu odšel danes na mednarodno delovno konferenco v Ženevo. Dr. Lupu ima razen tega dve važni misiji. On ima nalogo, da po seji v Zanevi odide v Pariz, da stopi v stike e francosko vlado radi romunskega inozemskega posojila. Njegova druga misija je ta, da v Ženevi sporoči Titulescu važne vesti romunske vlade. »Adeverul« poroča, da bo glavni razgovor z Titulescom vseboval načrt, da se najde prehodna oblika v zvezi z eventualnimi spremembami v romunski vladi. »Luptac poroča, da se dne 15. junija sestane romunski parlament h kratki seji 6 dni, da ratificira stabilizacijsko posojilo. Takoj nato se bo pre-osnovala vlada na ta način, da bodo sprejeti v kabinet nekateri novi politiki. L Demonstracije v Ljubljani Včeraj je ljubljanska akademska mladina demonstrirala proti fašizmu in njegovim metodam. Obžalovati pa je, da je pri teh demonstracijah prišlo do mnogih incidentov, o kaiterih ne bomo preiskovali, kdo jih je zakrivil. Akademsko zborovanje. Ob šestih zvečer je sklical SSLU zborovanje akademske mladine na univerzo. Prišlo je kakih dve »to akademikov, ki so demonstrirali proti Italiji. Zborovanje je otvoril predsednik SSLU jurist Vladimir Š u k 1 j e, ki je sporočil zborovalcem željo g. velikega župana, naj akademiki ne vrše izgredov, ker se ti maščujejo nad našimi rojaki v Primorju. Govorili so nato še Iskra, Kreft in Karadjole, protestirajoč proti italijanskemu imperializmu, proti fašističnim nasiljem, neltunskim konvencijam ter proti postopanju belgrajske policije proti dijakom. Značaju zborovanja je mnogo škodilo, da je bila tam organizirana skupina, ki je kot po načrtu kričala »Doil s Korošcem!« Umljivo je, da se katoliška akademska mladina tega zborovanja ni udeležila. Zborovalci so sprejeli daljšo protestno resolucijo, z zahtevo, da se sprejem nettunskih konvencij sistira in da se kaznujejo krivci belgrajskih incidentov. Solidarnostni brzojavki sta bili poslani belgrajski in zagrebški akademski mladini. Obenem je bilo sklenjeno, da se pošlje na nedeljsko zborovanje Narodne Obrane v Belgrad en govornik. Demonstracije. Po zborovanju je hotela akademska mladina na ulici vprizoriti demonstracijo. Policija, ki je bila že pripravljena, je to preprečila s tem, da je zaenkrat razpršila demonstrante. Toda demonstranti so se kmalu nato zopet združili in se vrnili na univerzo. Tedaj je nekdo vrgel v enega od številnih stražnikov kamen. Policija je vdrla na akademska tla in potisnila demonstrante v univerzitetno avlo. Nekateri stražnik; so se pri tem spozabili in pritiskali po akademikih. Celo neko dekle jo je dobilo s pendrekom po plečih. V pretepu z enim od akademikov se je razbila debela šipa na univerzitetnih vratih. Ogorčenje se je stopnjevalo na obeh straneh. Alah-demiki so se umaknili v vežo in tu s klopmi in mizami zabarikadirali vhod v univerzo. Nekaj akademikov se je povzpelo na balkon in od tu pričelo pravo bombardiranje na policijsko stražo na Kongresnem trgu. Z dvorišča univerze so znosili na balkon cel kup opeke in jo metali na stražo. Policija in kamenje z univerze sta pola--goma izpraznila Kongresni trg in občinstvo se je umaknilo v Zvezdo in v Gosposko ulico. Prišel je še oddelek orožništya. Položaj »e je zaostril. V tem trenutku se je prišel univerzitetni tajnik dr. Šmalc pogajat s policijskim poveljstvom in poveljnikom oro&niškega oddelka. Policija in orožniki so se umaknili, nakar je dr. Šmalc v univerzitetni avli apeliral na akademike, naj se mirno razidejo. Dasi so akademiki to obljubili, se je na Kongresnem trgu občinstvo vnovič strnilo in ko so akademiki prišli iz univerze, so se demonstracije ponovile. Demonstranti so s petjem in vzkliki proti fašizmu odkorakali proti Dunajski cesti, po Sodni ulici, kier jih je na Miklošičevi oeeti razpršila policija. Vnovič je paclalo kamenje — demonstranti so poskušali demolirati agencijo Cosulichove tvrdke, kar pa se jim ni posrečilo. Pred sodno palačo je prišlo tudi do posameznih spopadov nied policijo in demonstranti. Majhen oddelek demonstrantov, večinoma 14—15 letnih fantov, je skušal prodreti do Jugoslovanske tiskarne, pa so jih stražniki že na mostu ustavili. Delo nekaterih dobro znanih hujskačev, ki so hoteli splošno razpoloženje ljudstva in mladine proti Italiji spremeniti tudi v razpoloženje proti dr. Korošcu in SLS, se tokrat ni posrečilo. Sicer pa je bila demonstracija ne samo nepotrebna, ampak tudi škodljiva. Hujskanje na vojno je tudi akademske mladine nevredno ... Prodam francofke vlade v Pariš, 31. maja. (Tel. »Slov.«) Današnji ministrski svet, katerega se je prvič po svoji bolezni zopet udeležil zunanji minister Briand, se je posvetoval o delovnem programu nove francoske poslanske zbornice, ki se po volitvah jutri prvič sestane. Načrt o izjavi vlade, ki ga je sestavil Poincare, je bil odobren soglasno. Dalje se je sklenilo, da se z zahtevo zaupnice odkloni zahteva, da se izpustita v Kolmaru obsojena avtonomistična poslanca Ricklin in Rosse. Tudi je brez dvoma, da bo Loucheur dobil portfelj, ki je postal prost vsled Fallierjevega volivnega poraza. Sodi se, da se je opustil načrt ustanovitve samostojnega ministrstva za zrakoplovstvo, sklenilo pa, da se ustanovi državno podtajništvo za zrakoplovstvo v trgovinskem ministrstvu. Potres v Anconj v Milan, 31. maja. (Tel. »Slov.«) V Anconi je bil včeraj po deveti uri močan potres. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo iz hiš ter ostalo ponoči na prostem in si je šele zjutraj zopet upalo v hiše. Papež 71 let star. Danes, ko slavi pafež 71. rojstni dan, so dospele v Vatikan mnogoštevilne brzojavne čestitke visokih osebnosti, kardinalov in vladarjev inozemskih držav. ne prenese vmešavanja v politiko hi И je enaka last vsakega celjskega meščana, vendar pa so na občnem zboru padle izjave, ki kažejo odboru pot, po kateri se mora kretati, če mu je resnično kaj na tem, da dobimo v Celju gledališče, ki bo srčna in umetnostna potreba vse javnosti in ki bo v delu javnosti ubila doslej žal preresnično prepričanje, da je Dramatično društvo in posredno tudi Mestno gledališče predvsem ekspozitura samostojnih demokratov. Zastopnik krščansko usmerjenega prosvetnega gibanja v Celju g. Peršuh je s svojimi vseskozi stvarnimi in iskrenimi izvajanji pokazal, da je depolitizacija Dramatičnega društva edina rešitev celjskega Mestnega gledališča, ki bo ob iskreni podpori vseh političnih stranic moglo postali Celju potrebni kulturni in socialni činitelj. Zal je smatral predsednik občnega zbora za potrebno, da se to važno vprašanje reši kasneje, kar je napravilo vtis, kot da gotovim gospodom ni do radikalne rešitve vprašanja Mestnega gledališča potom obstoječega Dramatičnega društva. — Občnega zbora se je v ostalem udeležilo zelo malo članov in je bilo skupno s številnimi nečlani navzočih komaj 27 oseb. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Prekoršek, v odbor pa gg. mag. Fedor Gradišnik, Pfeiler, Sadar, Bele, Marolt, Hubert, Pere in ga. Kalanova. — Podrobneje se bomo z vprašanjem gledališča še pečali. & Dve veliki javni tomboli. Celjsko prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 3. junija ob priliki gasilskega dne veliko javno tombolo na prostoru restavracije »Zeleni travnik«. Pričetek tombole je ob 2 popoldne. — Na Telo vo popoldne pa se vrši na Dečkovem trgu tombola Združenja vojnih invalidov. Obe tomboli nudita resnično dragocene dobitke, ki so izloženi občinstvu na vpogled v raznih celjskih izložbah (Putan, Stermecki, Josek). Novo mesto Krasen pogreb je imel 31. maja ob 4. pop. v Novem mestu gospod Josip Sclnveiger, davčni rk-sekutor v pokoju. Za krsto so stopali njegovi sinovi in hčere, ki jih je vse vzgojil s svojim skromnimi dohodki v ugledne člane naše družbe: bel-grajski urednik »Slovenca« Viktor, sodnik Stanko, profesor Josip z rodbino, davkar Franc z rodbino, carinski uradnik Ciril z ženo ter hčerki Hedviga in Cirila. Pogrebni sprevod je vodil usmiljeni brat g. p. Bernhard ob asistenci Smihelskega župnika g. Trškana, kaplana g. Pečnika, p. Severina Fa-bijani itd. Sprevod se je pomikal iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji do smihelskega pokopališča. Velika množica pogrebcev je pričala, koliko ljubezen in spoštovanje je užival pokojni; nebo pa je lilo svoje najsvetlejše žarke na krsto moža, novomeško starino, ki je imel povsod same prijatelje, nasprotnika nobenega. Venec so nosili pred krsto njegovi stanovski tovariši. Novomeško godbe-no društvo je igralo žalne koračnice nepozabnemu prijatelju. Uredništvo »Slovenca« je bilo zastopano po glavnem uredniku g. Fr. Terseglavu. Med po-požnimi molitvami in lepim petjem prijateljev pokojnika, zbraniti v pevski zbor, so položili v zemljo krsto s truplom možn, ki so ga ljubili vsi, ki so ga poznali. Naj mu bo lahka luša žemljica! Kamnik Mezdno gibanje v >Titanut. Ti nesrečni »klerikalci«, česa niso vsega krivi! Zadnji »Delavec« pravi, da celo polomije, ki je dan za dnem bolj jasfto, da jo doživljajo voditelji Zveze kovinskih dclavcev. Seveda je treba stresti raz sebe odgovornost in jo naprtiti komu drugemu. Kar na »klerikalce« jo denimo, si mislijo edino »razredno-za-vedni« gospodje tovariši od Zveze kovinarjev! Kolektivna pogodba bo obnovljena po željah Zveze, potem bo vse dobro! Samo da so »klerikalci« vsega krivi. Spravili so se nad delavca, ki ni bil istih misli, kakor voditelji od Zveze, ker si je drznil misliti s svojo glavo in je dejal, da ne delajo prav. Zato so mu gospodje hrž naprtili ime Judež javno v listu. Tako si zamišljajo tovariši od Zveze mezdno gibanje in »zavedno-razredno« politiko! Očitajo izdajstvo, vpade v hrbet iu vse mogoče, pa ne vidijo, kako sami sebe tolčejo po ustin. Gospodje tovariši, kdaj je »Slovenec« prinesel prvo poročilo iz tega gibanja? Ali ni bilo to dne 15. majnika, tedaj štirinajst dni potem, ko je že potekla kolektivna pogodba, ki je še dane3 niste obnovili? In kaj je dejal »Slovenec« v svojih člankih. Isto, kar vam očita vaš Iist» Enotnost«, da ste bili prepočasni, da ste zamudili mnogo dragocenega časa, da ste delali in še delate vse v največji tajnosti, ne da bi delavce, da, niti zaupnike in funkcijonarje obvestili o lem, kako se pogajate in o čem, Poslušajte, kako vam bere levite vaš list: Toda mi smo prepričani, da delavci, ki so volili delegate DZ in katero s svojimi prispevki vzdržujejo, take taktike ne odobravajo in jo odločno obsoja jo!« — Tako vam je v spomin zapisal vaš list z debelimi črkami! In kaj je trdil »Slovenec«? Berite ga še enkrat, pa boste videli, da prav isto! Ce pa je bil slučajno delavec, ki ga imenujete »klerikalca« oni, ki ie prvi grajal vašo vrtoglavo politiko, pa ni zato judež, ali verjamete to, gospodje! Ce vam je na shodu povedal, kako se ne sme voditi mezdno gibanje, ako hočete imeti uspeh, vam je povedal v oči, javno. In če ste hoteli še več pojasnil, zakaj pa ni- Važen izum aparata „Viktoria" za pletenje najlepših raznobarvnih vzorcev na navadnem ročnem stroju. Zaščiteno v vseh državah. Razstavljeno na velesejmu v paviljonu „F". Izumitelj: Fr. Kos, trgovec s pletilnimi stroji, Ljubljana, 2idovska ulica 5. CfuMfanslco Gledališče DRAMA. Začotck ob 8 »večer. Petek, 1. junija: STILMONDSKI ZUPAN. Red C. Sobota, 2. junija: Zaprto. Nedelja, 3. junija: FANNY, TETE, STRICI ITD. Izven. Ponedeljek, 4. junija: HERMAN CELJSKI. Red A. Torek, 5. junija: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Petek, 1. junija: II. baletni večer. Premierski abonma. Sobota, 2. junija: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Slavnostna predstava. Izven. Nedelja, 3. junija: KNEGINJA CARDASA. Opereta. Izven. Ponedeljek, 4. junija: Zaprto. Mariborsko gledališče Petok, 1. junija: Zaprto. _ Sobota, 2. junija ob 20. url: OTHELLO. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 3. junija ob 20. url: JESENSKI MANEVER. Znižane oene. Kuponi. Zadnjikrat. ste 811 pred delavstvo in povedali vsaj, kaj nameravate v glavnem? Tako pa visi delavstvo po vaši krivdi med nebom in zemljo, ali pravzaprav med pogodbo in nepogojenim razmerjem. Zlobno vprašujete, kako je tovarna obveščena o vaših korakih. Ne vprašujte tega nas; nikdo naših ni bil pri ravnateljstvu tovarne v obisku ali pogajanju! vi pa nimate drugega dela, kakor da »klerikalce« z judeži naganjatel To je lahko delo, sila lahko, gospodje tovariši 1 Naslovite take priimke kam drugam, boste bolje opravili. Nas pa s takim početjem ne boste oplaših. Vedno bomo bičali vse, kar je v škodo delavstvu, pa četudi to napravijo »zavedno-razredni« voditelji. In prav nič vam ne bomo prizanesli. — Ordo pa je, da se za svoje zaletelosii znašate nad delavcem, ki je že prečesto pokazal, da ima pravo srce za sotovariša. Je morda to zavedni razredari-zem, gospodje? Rajše trdo primite tovarno, pa boste videli, da bo več uspeha za delavstvo. Zakaj pa o tem tako malo pišete, še manj govorite? Trbovlje Pri rudniku je več posestnikov-rudarjev dobilo trimesečni dopust (tako na vzhodnem obratu 82), to pa vsled j>omanjkanja dela pri rudniku, kar je vsekakor boljše, kakor da bi se odpuščali samo rudarji, ki nimajo ničesar. ф Umrli so v mesecu maju: Nikolaj Vola j, samski rudar v pok., star 29 let. Retje 36; Milan Likovič, 5 mesecev, Hrastnik 44; Terezija Černe, žena občinskega uslužbenca. 39 let, Trbovlje 92; Ana Grilec, žena rudarja, 35 let. Retje 68; Josip Korkaj, rudniški čuvaj, 44 let, Loke 257; Pavel Dolinšek, rudar v pokoju, 72 let, Hrastnik 106; Doroteja Rozman, žena rudarja, 76 let. Loke 267; Marija Ažber, vdova rudarja, 68 let, Loke 394; Anton Hafner, rudar v pokoju, 62 let, Studenci 1; Ivan Kos, rudar, 60 let, Loke 398: Borštner Anton, rudar, 32 let, Knezdol 8; ter trije mrtvorojeni. Nesreče. V tukajšnjo bolnico so včeraj prinesli kar dva težko poškodovanca, 20 let starega Ludvika Vodiška, ker ga je pritisnila lokomotiva, in nekega kovača Martinčiča na Gnidi, ki je tudi težko poškodovan. Predvčerajšnjim pa je lokomotiva povozila dekletce Odlazkovo, ki bo pač še okrevala. O ostalih dveh je še danes težko poročati. * Vič. — Dva moža — Janez in Jože — se srečata na Viču pred trgovino Hede Gamerc. Janez: »Ti, Jože, jaz bom pa to-le opravo kupil, ker jo rabim. Koliko neki velja?« Jože: »Ja, Janez, ali še ne veš, da je v nedeljo 3. junija 25-letnica katoliškega prosvetnega društva na Viču, združena s koncertom, pri katerem bo pelo nad 200 pevcev ljublj. okrožja, nato je pa tombola, in ako kupiš tablico po Din 2.50, zadeneš lahko to opravo tako rekoč zastonj. Janez! Pa ne samo to, Ali si videl pri Nacetu Završniku drugo tombolo, ki jo tudi morda dobiš. Le kupi več tablic ln ako H je sreča mila, lahko dobiš vse to.« »Hvala ti, Jože!« pravi Janez, »takoj grem kupit tablice, mogoče le kaj dobim.« »Potem pa, ko bo tombole konec, greva pa še na veselico k Pavliču« pravi Jože, »ter si ogledava še prosvetno razstavo v Društvenem domu.« »Velja!« pravita ter se razideta s trdnim sklepom, da se v nedeljo udeležita kat. prosv. dneva na Viču. In ti, bravec teh vrstic, ali si že kupil tablice za tombolo, ali si sc že odločil, da posetiS kat. prosv. dan? Hitro stori to, če še nisi, da ti ne bo pozneje žal. Če ti je le mogoče, preskrbi si narodno nošo ter pridi na Vič v nedeljo. Krško. V sredo, dne 30. maja t. 1., da nas prve obletnice smrti pokojnega g. župnika iu pesnika Leopolda Turšiča, se je vršUa v krški pokopa-liščni cerkvi in na grobu skromna, n tembolj prisrčna in pietete polna slavnost za pokojnini, pre-rano umrlim župnikom. Črno sv. mašo je daroval g. leskovški dekan Al. Kurent, kateri so prisostvovali obe tuk. šoli in mnogo Krčanov. Po sv. maši je odpela duhovščina na grobu »Libero«, pevci pa »Blagor mu«. Spominske svečanosti se je udeležil tudi tajnik »Društva slov. književnikov«, pisatelj g. Ivan Zoreč iz Ljubljane. Na novo postavljena nagrobna spominska plošča iz švedskega granita ima napis, ki si ga je sestavil sam pok. g. župnik in ki je značilen za pokojnika kot duhovnika in pesnika : Med vami sem živet, med vami umrl, bo kdo-li za mano si solzo otrl? Ni treba — a kadar greš to naokoli, vsaj en Očenaš mi za dušo odmoli! Sporjf ILIRIJA : GRAZER SP0RTKLUB. V soboto in nedeljo 2. in 3. t. m. gostuje v Ljubljani novi nogometni prvak Gradca »Grazer Sportklub« (bivši Strassenbahner SK). Za nasprotnika bo imel oba dni SK Ilirijo. Gostovanje Grazer Sportkluba prinese vsekakor dve mednarodni tekmi, ki obetata najboljši šport. To tembolj, ker se bodo Gradčani brez dvoma potrudili, da popravijo neuspeh graške reprezentance, ki je v Ljubljani pred kratkim podlegla z 2:5 nnvzlic svoji odlični igri. V soboto se prične tekma ob 18, v nedeljo ob 17.30. Igra se ob vsakem vremenu. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Ob ugodnem vremenu danes točno ob 18 trening-tekma rezervnega moštva s Svobodo. Istočasno trening II. skupine na malem igrišču. — V nedeljo 3. t. m. ob 16 igra rezerva zadnjo prvenstveno tekmo z rezervo SK Jadrana. — Načelnik. S. K. »Jadran«. Drevi ob pol 20 sestanek vseh aktivnih igralcev na klubovem igrišču v Koleziji. V slučaju slabega vremena se isti vrši ob isti uri v Narodni kavarni. Kdor izostane, se disciplinsko kaznuje. — Tajnik. Kolesarska zveza SHS, j>ododbor Ljubljana, poživlja vse gg. dirkače, da se takoj prijavijo v zvezni pisarni k dirkam na dirkališču v nedeljo, 8. junija ob priliki motociklistične dirke. Vozi se v dveh skupinah, glavna in juniorji. Obenem se poziva vse članstvo, da v polnem številu prisostvuje tej velikopotezni prireditvi. — Odbor. Petek, 1. junija. Zagreb: 20.30 Prenos iz Dunaja: »Dubrovač-ka triologija (I. Vojnovič) I. Alons enlants! II. Mrak. III. Na terasi. (Prvo izvajanje v nemškem jeziku). — Breslau: 20.80 Arije in pesmi. Mozart: Iz »Figarove svatbe« — Donizetti: »Ljubezenski napoj« — Puccini: »Manon« — Thomas: »Mignon« — Dellbee: »Lakme« — Gounod: »Fauet« — Puccini: »Bohemie« — J. StrauB: Valček — Toetl: Hrepenenje — Padua: Moje solnce — Marcheei: La Foletta. — Lcipiig; 20.16 Humor, pesem in glasba nove Rusije. — Stuttgart: 20.16 »Die »ieben chwaben«, ljudska opera v 8 dej. (Millficker). — Bern: 21.20 in 22 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.16 Prenoe simfoničnega koncerta iz Varšave. — Rim: 21.15 Italijanska Instrumentalna in vokalnn glasba. — Langenberg: 18 Komorni koncert. — Berlin: 20.30 Schubertove skladbe. — Darenir?: 20.80 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.30 »Du-brovačka trlologijn« (Ivo Vojnovič) — Milnchen: 20.45 Orkestralna glasba. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert. Sobota, 2. junija. Zagreb: 20.35 Vijolinski koncert. — Breslau: 20.80 Zabaven večer, Vesela glasba in drugo. — Praga: 17 Komorni koncert; 18.30 »Ko eem ti podaril srce«, opereta (Eysler). — Leipzig: 16.30 Simfonične skladbe; 20.15 Vesel večer. — Stuttgart: 16.30 Koncert. Friderik Veliki. Sonata v H-molu za flavto in cimbalo — Bach: Preludij in fuge — Purcell: Kantata za tenor »Ljubezenski temperamenti« — Kuhnau: David in Savel — Nardini: Sonata za vijolino in cimbalo, — Bern: 17—22.35 Orkestralna glasba, vmes igra in humor. Katovice: 20.30 »Eva«, opereta (Lehar). — Frankfurt: 16.80—17.45 Ruska orkestralna glasba. — Rim: 21.13 »L' Ajonell' Imbarazzck, opera (Donizetti). — Berlin: 17 Lahka glasba; 20.30 Vesela glasba; 20.80 Lahka glasba. — Daventry: 20.30 Simfoničen koncert. — Dunaj: 19.30 Tirolske na- urejufe najbolje prebavo, Cisti Želodec Hi Creva sigurno p« priletno. 1 omot v vsahl lehornl Min 4 —. rodne pesmi; 20.30 »Majski ples«, igra (Sel on-herr). — Miinchen: 18.15 Koncert Bach: Preludij in fuga za orgle — Baclr Senatu za čelo in orgle — Kroti: Passacaglia, za orgle — Hftndel: Sonata — Hfindel: Preludij in fuga za orgle. — Milan 21 Koncert. Pester spored. Trboveljska oremegokopna družba Včeraj se ie vršil pod predsedstvom gospoda Adolfa Minha o5. redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe, ki je na predlog upravnega sveta sklenil razdeliti za lelo 1927 isto divi-dendo kakor v prošlem leto, t. j. 30 Din za kupon. Izplačevanje se bo vršilo od 1. junija 1928 naprej pri že znanih plačilnih mestih proti predložitvi kupona št. 15. Na mesto odstopivšega člana g. rudarskega nadsvetnika ing. Hans Karlona je bil izvoljen v upravni svet g. dr. Ferdinand Gramberg, vele-industrijalec v Belgradu. Iz poslovnega poročila posnemamo: leto 1927 je prineslo večjo produkcijo in oddajo; produkcija premoga je narasla od 1.30 na 1.629, oddaja pa od 1.401 na 1.585 milj. ton. Da je finančni uspeh ostal isti, je pripisovati nezadovoljivim cenam od strani drž. železnic. Da je družba svoje produkcijske stroške spravila v sklad s padajočimi cenami, je bila primorana izvršiti obširne naprave za racionalizacijo. Cementarna je radi povečanja delala samo 7 mesecev in je produeirnln 2119 vagonov (1.926 1797), oddala pa 2035 (1730) vag. Lani je družba kupila od Zagorske cementarno v Zidanem mostu in namerava tja prenesti svoje apnenice. Lani je znašala produkcija apna 1253 (1926 1477) vag., oddaja pa 1222 (1477) vag. — Računski zaključek za 1927 izkazuje 106.6 (1926 100.3) milj. Din kosmatega donosa. Med stroški so se znižale bančne obresti od 1.84 na 0.66 milj., kakor tudi izdatki za soe. skrbstvo, zlasti pa davki: od 37.85 na 33.7 milj. Din. Odpisi v znesku 18.4 (6.5) milj. so se izvršili že od valoriziranih investicij. V bilanci je med pasivi omeniti znižanje upnikov od 68.8 na 66.9 milj. Din, med aktivi pa »predčasno odkrivanje na dnevnih kopih« od 69.1 na 47.8 zaradi večjih odpisov. Postavka »Industrije (cementarna itd.) se je radi novih investicij in nakupa zvišala od 4.4 na 13 milj. Zvišale pa so se zaloge premoga od 2.75 na 6.8 milj. Obratni material se je lani skrčil od 30.15 nn 23.9 milj. Efektov ima družba za 1.9 (2.1) milj. Dolžniki so narasli od 138.4 na 147.4 milj. V svrho preglednejše bilance je želeti, da se diferencirajo dolžniki v hnnke in v dolžnike za blagp. Cisti dobiček znaša 38.06 (38.3) mlij. Din. in se izplačuje dividende 30 Din za delnico. Za dotacijo rez. in drugih fondov se porabi 2.5 (2.5), na nov račun prenese 1.7 (1.7). Pri kapitalu 200 milj. Din so rezerve narasle brez letošnje dotacije na 66.55 milj. Din. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z dne 22 maja 1928. (Vse v milj. Din., v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15 maja 1928.) A k-tiva: Kov. podlaga 377.9 (+7.5), posojila: menič-ra 1236.3, lombardna 242.6, skupaj 1478.9 (—10.6), saldo raznih računov 563.2 (—44.9); pasiva: bankovci 5218.8 (—108.3), drž. terjatve 438.3 (+114.9), obveznosti: žiro 489.8, razni računi 187.8, skupaj 677.7 (—64.5); ostale postavke neizpreme-njene. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Hrvatska industrija papira, d. d. Zagreb, ki je glavna zastopnica Vevč (razen za Slovenijo), je zaključila leto 1927. z dobičkom 19.789 Din napram izgubi za 1926 v znesku 155 232 Din. Zaloge blaga so se znižale od 6.3 na 8.5, debitorji od 13.7 na 9, med pnsivi pa se je znižal dolg bankam od 4.6 na 3.4, dobavitelji od 4.6 na 8.6 in menice od 3.6 na 2.3 milj. Din. Donavsko-savsko-jartraoska železnica. Večino delnic, te družbe, ki ima kapitala 29.13 milj. frankov, ima italij. država. Za obresti obligacij pa služi obligacijski fond, v katerega je leta 1926. naša država plačala 5.8 milj. zl. frankov (1925 isto) od vseh prejemkov 22.94 milj frankov (22.75). Izdatki so pa znašali lani 21.005 (20.436) milj. frankov. Dohodkov izkazuje lani družba 491.000 frankov in se porabi 330.000 frankov za amortizacijo delnic (po sedanjem kurzu se lahko kupi 20.000 delnic: od 728.196 kom. po 40 zl. frankov). Cisti dobiček družbe znaša 23.000 frankov (14.000). kar se prenese na nov račun. Otvoritev velesejma. Slovesna otvoritev vzorčnega velesejma se vrši v soboto 2. junija ob pol 11 dopoldne. Sejem bo slovesno otvoril kmetijski minister Svetozar Stankovič! Med najavljenimi gosti so: predsednik mariborske obl. skupščine dr. F. Leskovar, ptujski župan Mihael Bren-čič in drugi. Znižanje obrestne mere tndi v Mariboru. Poročali smo že o sklepu ljubljanskih denarnih zavodov o znižanju obrestne mere za vezane vloge od 7 na 6K%. V Mariboru pa ni enotna obrestna mera. Sedaj objavlja mariborska mestna hranilnica, da znižuje obrestno mero za vezane vloge od 8 na 7K% od 1. jul. 1928. Temu zgledu bodo sledili najbrže tudi drugi mariborski zavodi. Splošna mnlnžolczniška d. d. sklicuje za dne 16. junija ob 18 v mestno posvetovalnico izredni občni zbor: volitve 12 članov uprave in 2 nadzorstva. Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velos(\jmu od 2. do 11. junija. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem Ljubljanskem velesejmu bo brezdvomno razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št. Vida nad Ljubljano in iz okolice pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok v St. Vidu nad Ljubljano. Poleg njih razstavlja tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosli ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinj- ske, spalne, jedilne oprave, pisarne 1. dr. od naj-priprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obspgu jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, Kakor tudi zn kakovost izvršbe vsakega posameznega kosa. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirati skozi vse leto na prostorih ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izdelke, na kar javnost še posebej opozarjamo. Vsak razstavl.jalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse tostvar-ne informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa v vsakem pogledu več kot konkurenčne. Živina Na praški sejem je bilo prignanih 29. maja 3904 prašičev; iz Jugoslavije je bilo pripeljanih 607 glav, ki so notirali 9.50—11 Kč za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 30. maja je bilo prignanih 18.208 prašičev, od teh iz Jugoslavije 1969. Špeharji so se prodajali po čvrstih starih cenah, pocenili pa so se mesnati prašiči. Notirali so: špeharji I. 2.10—2.15 (izjemoma 2.20), ongl. križani 1.85—2.05 (izjemoma 2.10). kmetski 1.80 do 2.20, stari 1.80—1.90, nemški 1.80—1.95, mesnati 1.60—2.05 (izjemoma 2.10). Шогжњ Dne 31. maja 1928. DENAR. Devizni tečaji so bili danes večinoma čvrstejši. Edino Berlin je popustil, Curih pa je ostal neizpremenjen. Promet je bil srednji. Kakor običajno je Narodna banka krila večino potrebe, privatno blago je bilo ediuo v devizah Newyork in Pariz. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 31. maja 1928. povpraš pon. srednji sr. 30. V.' Amsterdam — 2293.75 _ _ Kerlin I358'50 13GI.50 1360.- 1360.75 Budimpešta — 993.05 — — Curih 1093.50 1096.50 1095 — 1095.— Dunaj 798.45 801.45 799.95 799.80 London 277.07 277.87 277.47 277.42 Newyork 56.71 56.91 56.81 56.S1 Pariz 222.75 224.75 223.75 — Praga 168.10 168.90 168.50 — Trst 299.25 299.40 299.30 Zagreb. Amsterdam 2292 — 2298, Berlin 1358.50—1361.50, Curih 1093.50-1096.50, Dunaj 798.10—801.10, London 277.07—277.87, Newyork 56.71-56.91, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.10— 168.90, Trst 298.45—300.45. Belgrad. Budimpešta 991.5—994.5, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.45—801.50, London 277.07—277.87, Newyork 56.71—56.91, Pariz 222.75 do 224.75, Praga 168.10—168.90, Milan 298.50 do 300.50. Curih. Belgrad 9.13125, Berlin 124.18, Budimpešta 90.58, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.02, London 25.335, Newyork 518.75, Pariz 20.43, Praga 15.3725, Trst 27.34, Sofija 8.75, Varšava 58.15, Madrid 86.70. Trst. Belgrad 33.42—33.45, Curih 366.75 do 363.75, Duna.i 270.20—26-1.20, London 92.70—92.68, Ne\vyork 18.95—18.96. Pariz 74.75—74.85. Praga. Devize: Lira 177.75, Belgrad 59.40, Pariz 133, London 164.75, Ne\vyork 33.7475. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.42, London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na tržišču vrednostnih papirjev je danes voj-na_ škoda oslabela, drugi državni papirji so ostali neizpremenjeni. Med bančnimi papirji se je Praštediona ponovno dvigniln. Tudi so Vevče čvr-stejše. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 don., Kred. zavod 165—175. Vevče 105 den., Ruše 265-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91.50—92.50, agrari 56.50—57.75, vojna odškodnina 447.50, dec. ' 470, Hipo 58.50 den., Jugo 87—87.50, Praštediona 875 do 880, Ljublj. kreditna 126— 13C. Šečerana 510, Drava 380—385, Slavonija 12, Trbovlje 530. Vevče 106—108. Belgrad. Narodna banka 708, vojna odškodnina 446.4—448.50, jun. 463—454, jul. 455.50 do 457.50, 7% invest. posoj. 92.10, agrari 57.50—58.25. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastovi plohi od 3 ni na-prej od 25 cm naprej L, II. fko vag. nakl. post. 3vag. po 850. Zaklj. 3 vag. Tendenca živahna Dež. pridelki (vse samo ponudbe: slov post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 410—412.50. slav 397-50-400. koruza baška času primerno suha kval par. 845 —347.50, za maj 860—352.50. činkvnntin času primerno suh. zdrav rešetan 850—355, oves baški, zdrav rešetan 305—310, ajda dom., zdrava, rešetann 295, moka Og vag. bi. plač. p< prejemu fko Ljubljana 555 565; zaklj. —. Tendenca neizpremenjena Novi Sad. Pšenica: bč. 350—365, bč. potiska 362.50—357.50, gor. ban. 350—352.50, dol, ban. 347.50—350, oves neizpremenjeno; koruza: bč 295 do 297.50, jun. 297.50—300, jul. 307.50 -310; moka-Og in f?c 480-490, št. 2 460-470, št 5 445 450 št. 6 420 - 430, št. 7 350 360. št. 8 240- 245; otrobi 225—230. Prom.'t: 14 vag. pšenice, 16 vag. mokr 8 vag. koruze, 29 vag. otrobov. J^Caj je novega om 58"-f platneni D,n 189 Din "f slui ali drap M „VOIK R UUBLJHnH, KREKOV TRG KOLEDAR Petek, 1. junija. Fortunat, Juvencij, Ka-prazij. — Solnce vzide ob 4.20 in zaide ob 7.38. — Dan je dolg 16 ur 18 minut. Zora se zasvita ob 1.42. Razločen dan ob 3.33. Mrak ob 8.24. Noč ob 10.15. Dan zraste do 21. junija za 16 minut. Do konca meseca se zopet skrči za 3 minute. 21. junija najdaljši dan 16 ur 34 minut in najkrajša noč 8 ur 26 minut. ZGODOVINSKI DNEVI. 1. junija: 1804 je srbski vojvoda Sindje-lič v bitki pri Kamenici pognal v zrak svojo posadko in Turke. Pozneje so Turki iz lobanj Srbov sezidali stolpič Čele kula. — 1870 je pričel izhajati Razlagov »Slovenski pravnik«. — 1895 je umrl ruski pisatelj Mihael Drago-manov. — 1901 je v Ljubljani umrla slovenska pesnica in pisateljica Pavlina Pajkova. — 1854 je umrla slovenska pisateljica .Tosipina Turnogradska, poročena z dr. Tomanom. — 1849 je pričel dr. Emst pl. Lehman v Ljubljani predavati o kazenskem pravu. — 1693 ee je v Moskvi rodil ruski kancler in feld-maršal Aleksej grof Bestušev. — 1904 je pogorela v Ilirski Bistrici tovarna za testenine. — 880 je papež Janez VIII. na rimski sinodi potrdil rabo slovanskega bogoslužnega jezika. 1811 je M razglašen občni avstrijski državljanski zakonik, ki je za Slovenijo in Dalmacijo še danes v veljavi. — 1906 se je otvoril simplonski predor. — 1882 je v Capreri umrl italijanski narodni junak Garibaldi. k Veliki šmamogorski zvon že poje. V sredo so ga zvlekli iz jame, vsega umazanega, črnega, sajastega, vročega. Popoldne so ga že obesili in v upu in tesnobi poskusili: kakšen glas ima? Ali ima pravo višino? Ali ima ugodne stranske tone? Ali ima mogočen, poln, hkrati jasen, svetel glas? Ali je glas mehak, voljan, da ga ne bo prevzemal kovinski žvenket? In vprašanj še in še! — Pa glej! Takoj prvi udarec je pokazal, da zvon ni le čist a, torej zvon, ki ima po vojni v vsej Sloveniji najnižji glas, ampak da ima la glas tudi vsa svojstva, ki se zahtevajo od dobrega zvona. Ej, kako krasen je bil že prvi udarec z navadnim kladivom! Kakor glas polnih, blestečih orgol; in spodnja oktava, ki je pač vedno še vzor in hrepenenje zvonarjev in strokovnjakov — kakor pedal KriEmanovih ali Silbermannovih orgel je godel in valoval — od lahkega kladiva skoro dve minuti. Nasproti tej sijajno zadeti spodnji oktavi se v višini med glavnim tonom oglaša jasna, živa velika terca, nad njo čista kvinta in oktava, med spodnjima oktavama pa tudi še čista kvinta, tako da ima glasbenik še prav posebno veselje nad tem krasnim, vzornim orjakom. Odboru in naši šentviški zvonarni je k tako se izredno posrečenemu litju le čestitati. Šmarna gora bo imela zvon kakršnega kot starodavna slovenska božja pot, kot nekakšen zemljepisni tečaj Slovenije zasluži. •k Kdo bo rešil mladinsko vprašanje? K našemu včerajšnjemu članku s tem naslovom smo dobili tale dopis: Gospod urednik! Prav je, da ste v zadnjem času parkrat opozorili na nevaruosL ki preti naši družbi in zlasti mladini radi nekakega sistematičnega zavajanja mladine k opolzkosti. Najgrje je, če se to dogaja pod krinko umetnosti, Opozarjani, kako grdo greši včasih v tem oziru tudi naše gledališče. Človek se čudi, kako si le upa gledališka uprava zahtevati včasih od nastopajočega ženskega osebja n. pr. v baletu, da nastopa v »oblekah«, da bi se marsikaka mati zjokala, če bi videla svojo hčer tako oblečeno. Ne dvomimo tudi o tem, da je brezpotrebno razkazovanje golote tudi osebju samemu skrajno neprijetno. Vzemite n. pr. vprizoritev operete »Bajadere«, >Lady X« ali pa prizor v baru v »Roki pravice«! Proti takim vprizo-ritvam bi morale nastopiti naše ženske organizacije, ker javno žalijo žensko dostojanstvo. Najbolj neumestno je pa to, da država dopusti žalitev osebja, ki je v njeni službi. Do spoštovanja pred svojo žensko častjo ima pravico tudi dekle, ki gre k gledališču! k Razpisano je poštarsko mesto v Brez-nem. Prosilci naj vlagajo s 5 Din kolkovane prošnje na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. k Ekspresne pisemske pošiljke v Rusijo. Po ministrskem odloku štev. 17.251 z dne 1. maja 1928 so od 15. t. m. v Rusijo tudi ekspresne pisemske pošiljke dovoljene. k Tiskarski škrat nam je napravil v včerajšnjem poročilu o profesorskem kongresu v Belgradu dve napaki, ki zmisel stavka zelo kvarita. Na prvi strani naj se bere v 16. vrstici od spodaj »zgrešeno je« namesto »zavr-šeno je«, na dragi strani pa v drugem stolpcu 6. vrsta »napredovanje v skupini« namesto »v skupščini«. k Pogrešani deček. Desetletni Stanko Boštjančič je služil pri Janezu Selanu-Brdav-eu v Sostrem. V torek dne 22. maja je pasel živino na travniku. Živina se je na večer vrnila k gospodarju, pastirja pa še do danes od nikoder ni. Njegova mati ga je iskala že po vseh vaseh, pa ni o njem ne duha ne sluha. Znabiti se je zgodila nesreča, da je padel v Ljubljanico in utonil. Kdor bi kaj zvedel o Imenovanem dečku, naj sporoči ali župniku v Soafarem ali pa županu v Dobrunjah. ■k Uslužbenski davek. Tiskovine za plačevanje tega davka je izdala »Jugoslovanska knjigarna« v dveh oblikah in sicer: Seznam odtegnjenega davka uslužbencev s prostorom za največ 12 uslužbencev. Cena za poedine izvode Din 1 (20 komadov in več po 75 para), večji seznami za največ 32 uslužbencev po Din 1.50, sto komadov in več po Din 1. Dobe se tudi še tabele za izračunavanje tega davka, tiskane na fin karton s platnenimi pregibi po Din 10. k Poziv. V preklicni zadevi Milana Mar-tinovič-a iz Rogaške Slatine, sedaj v umobolnici na Studencu, se vsi njegovi upniki pozivajo, da naznanijo sodišču v Rogatcu svoje terjatve do 15. junija t. I. k Roparska druhal v dravski dolini. Dosedaj zaznamovani uspeh so dosegli le organi finančne kontrol« pri Sv. Križu nad Mariborom s tem, da je pripravnik Franc Borec ujel enega teli ptičkov, ki so ropali po Dravski dolini in sicer ga je zalotil na hlevu gostilne Šober-dvor pri Sv. Križu. Pač pa je zasluga orožni škega kaplarja Pečovnikc, da je ujetega ptička razkrinkal s pomočjo podpreglednika finančne kontrole Andreja Periča. k Samoumor. V sredo popoldne je v Banja luki izvršil samoumor ravnatelj tamkajšnje tobačne tovarne. Misli se, da je šel v smrt radi preiskave, ki jo je odredilo tamkajšnje okrožno sodišče proti njemu radi njegovega delovanja kot ravnatelj. k Radi malo trave ubila soseda. 70 letni kmet Ivan Šiljak v Iloku v Sremu in njegova 70 letna žena Julka imata na svojem posestvu večji travnik. Njun sosed Franc Wolf pa je imel kravo, ki je rada prekoračila r..ejo in se pasla na Šiljakovem travniku. Radi tega sta se starca zelo razburjala in to Wolfu večkrat očitala. Ko se je to ponovilo tudi te dni, sta planila oba starca na Wolfa in šiljak ga je udaril s polenom po glavi. Wolf je hotel pobegniti, toda Julka Šiljak je stekla za njim in mu porinila nož v srce, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Komisija je ugotovila, da je znašabi škoda, ki jo je krava napravila na travniku, kvečjemu 15 Din. Ivan in Julka Šiljak sla bila aretirana. k Avtomobilska nesreča. V nedeljo se je vršila v Starem Kera v Bački svatba kmeta Vladimira Cizmiča. Po svatbi so se hoteli svatje voziti z avtomobilom. Ker ni bilo med njimi nobenega šoferja, je prevzel volan avtomobila Jurij Popovič iz Novega Sada. Z veliko hitrostjo je drvel avto proti Novemu Sadu, dokler se ni sredi ceste prevrnil in pokopal svate pod seboj. Voznik Popovič je dobil tako hude poškodbe, da je v ponedeljek v novosadski bolnici umrl. Drugi svatje so dobili le lažje poškodbe. k Strela ga je nbila. Pred tednom dni je divjala v občini Novi Karlovci v Sremu silna nevihta. Med nevihto je udarila strela v čuvaja prekopa Atanazija Depalo, ki je ravno delal pri prekopu. Depalo je bil takoj mrtev. k Radi ljubezni v smrt. Nedaleč od male j in revne hercegovske vasi Izvori se je te dni zaključila v preko 100 metrov globokem prepadu nesrečna ljubezen dveh mladih ljudi. Vlado Baltič in Danica Simič sta se že dalj časa ljubila, toda stariši so jima branili, da bi to svojo ljubezen potrdila tudi pred oltarjem. Zato sta se odločila za obupno dejanje. Šc pred solnčnim vzhodom sta odšla do prepada in skočila tesno objeta v prepad, kjer sta našla skupno smrt. Njuni popolnoma razbiti trupli so našli drugi dan v prepadu ter pokopali. k Škorpijon ga je pičil. V vasi Zalati pri Mostarju se je te dni pripetil žalosten slučaj. V torek se je vrnil 20-letni Milorad Pušič domov s strahovito otečeno roko. Ko so ga vpra-j šali, kaj se mu je pripetilo, je odgovoril, da ga je velik črn škorpijon pičil dvakrat v roko. Ker v vasi in ne v bližini ni bilo zdravnika, so mu kmetje navezali na roko vsa mogoča domača zdravila, toda roka je vedno bolj zatekala. Strup se je pričel širiti po vsem telesu, tako, da je bila vsa kri zastrupljena in je nesrečni mladenič črez nekaj ur umrl. Za poletno sezono se priporoča trajno kodranje, vodna ondulneija. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah. M. Podkrajiek, frizer za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Telefon 3385. k Občni zbor Dijaškega doma v Kočevju se bo vršil dne 10. junija ob 17 v društvenih prostorih. Dnevni red: gospodarsko in pedagoško poročilo, volitve novega odbora in slučajnosti. — Odbor. k Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, tiščanju v prsih, ureja naravna »Franz-Josef« grenčica redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavnih organov izjavljajo, da se izkazuje »Frani-Jo-sef« voda pri pojavih, ki izhajajo od samo-zastrupljenja želodčno-črevesnega kanala, kot izborno čistilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in soeceriiskih trgovinah. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imata: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cest. * O Pozabljeni junaki. S hvaležnostjo se vsak narod spominja onih, ki so s svojo krvjo utirali pot v svobodo. Junaki so to, ki preko svoje smrti žive iz roda v rod. Dajmo vidnega izraza svoji hvaležnosti napram njimi Vsako slavljenje postane zgolj plehek pomp in cinizem, ako pri tem prezremo vojne žrtve, naše invalide. Nešteti pohabljenci - invalidi, zapuščene vojne sirote in vdove so živ narodni dolg, ki se ga ne smemo otresti s kretnjo malomarne brezbrižnosti. V naši kraljevini je zanje slabo preskrbljeno. Pomagajmo jim! Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani bo v nedeljo, dne 3. junija po mestu, od 2. do 11. junija pa pred vhodom Ljubljanskega velesejma pobiralo prostovoljne prispevke za pomoč bednim. Prepričani smo, da ne bo nikogar med nami, ki se ne bi odzval proseči roki. Sebi in svoji časti ter spominu vseh, ki so trpeli in umirali za nas, je to dolžan. O XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. junija ob 11. uri dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava slikarjev Nandeta in Dragota Vidmarja ter kiparja Ti-neta Kosa. Umetniki, ki so razstavili v inozemstvu, so želi splošno priznanje. V vseh njihovih delih se izraža resno umetniško ustvarjanje in značilno je, da bodo ti trije po vojni prvikrat pokazali. na skupni razstavi dela, v katerih je že popolna umirjenost in ustaljenost. V delih je zdrava realnost in nov razveseljiv začetek one umetnosti, ki jo človek resnično potrebuje. Premagali so vso bo-lehnost povojnega umetniškega izraza in tako# stopajo pred nas tvorci novega življenja, ki smo ga tako zelo pogrešali. Razstava se vrši pod okriljem Umetniške matice, ki prireja istočasno na Velesejinu retrospektivno razstavo. Razstava bo odprta do 17. junija. O Razstava del Ivane Kobilce, naše največje umetnice-slikarice, je v Jakopičevem paviljonu odprta le še dva dni in se zapre v soboto, 2. junija ob 18. uri. Ne zamudite ogleda razstave, ki nudi vpogled v obširno tvorbo slovenske slikarice, ki je našla izven meja naše domovine zasluženo priznanje. 0 Motociklistična dirka v nedeljo dne 3. junija 1928. Za to prireditev se vsestransko kaže veliko zanimanje in to tembolj, ker se je prijavilo veliko število tu- in inozemskih vo-začev. Zlasti za nagrade oblastne skupščine, mesta Ljubljana in Autokluba ho dirkanje najbolj živahno. Potniški vlak na dirkališče odhaja ob 14. uri ;10 minut iz ljubljanskega glavnega kolodvora ter bo nudil posetnikom dirke ugodno zvezo. O Dirkače, ki se nameravajo trenirati na dirkališču pri D. M. v Polju (vojaško vežba-lišče) prosimo, da si preskrbe pri tajniku Motokluba »Ljubljana«, Gradišče 10 (tvrdka The Rex Co.), izkaznico za trening, ker se mora radi življenske nevarnosti in po odredbi oblastva vzdrževati red pri treningu. Vozači brez izkaznice pod nobenim pogojem ne smejo trenirati na dirkališču. O Sprejem gostov. Dne 5. junija z brzovlakom ob 17.22 popoldne prispo avstrijski gostilničarji, kavarnarji in hotelirji, kakor tudi člani graškega Hagebunda (štajerska trgovska in obrtniška zveza) na kolektiven obisk našega letošnjega velesejma. Ker je to prvič, da nas sosedje obiščejo skupno in v velikem številu, se občinstvo vabi, da se tega sprejema na kolodvoru udeleži. O Poročila sta se 31. maja t. 1. gdč. Mira Kosova, hčerka trgovca in posestnika v Ljubljani in kapetan 1. razr. 4. orožniškega polka g. Miloš Milosavljevič. O Sveži stropniki. Lani je »Jutro« očitalo tesarskemu mojstra g. Pustu, da je položil v novih mestnih hišah za topničarsko vojašnico sveže stropnike. Preiskava je dognala, da je bil ta očitek popolnoma neupravičen. Te dni pa je na novi mestni stavbi neki tesarski mojster v resnici položil čisto sveže jelkove stropnike, katere je na ukaz mestnega stavbnega urada, ki je prejel tozadevno pritožbo, seveda moral odstraniti. Pričakovali smo, da bo »Jutro« tudi sedaj udarilo po tesarskem mojstru, pa tega ni storilo. Ta tesarski mojster je namreč vnet pristaš SDS. O Pojasnilo. K včerajšnji notici »Deloža-cija« smo prejeli sledeče pojasnilo: Stranki Franji Franter je bilo sodnijsko odpovedano, ker ni plačala od I. dec. 1927 dalje nobene najemnine več. Imenovana je oddala od svojega stanovanja 1 kabinet v podnajem in prejela okroglo 50. —Din več, kakor je znašala cela najemnina skupaj. Poleg zgube, katero trpim vsled neplačane najemnine, sem moral še plačati 350 Din sodnijskih stroškov. Nekaj mesecev prej sem imel podoben slučaj, pri katerem mi je odnesla stranka najemnino za 6 mesecev. — Inž. Rudolf Treo. O Nesreča na TržaSki cesti. V sredo, ob 7. zvečer je šla 54-letna gospa Maria Verbi-čeva s svojo hčerjo gospo Landstadterjevo po Tržaški cesti. Ravno, ko je hotela preko ceste, sta pridrvela mimo dva kolesarja. Gospa Ver-bičeva se jima je, hotela izogniti, toda tedaj je privozil mimo neki motociklist, ki jo je podrl na tla in nato oddrvel dalje. Gospa Verbičeva si je pri padcu zlomila levo nogo in levo roko. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico. O Kaj je s pasjim kontumacem. Prejeli smo in priobčujemo: 23. maja je že preteko 3 mesece, odkar je bil razglašen pasji kontumac. Ker se v tem času ni pripetila nobena pasja steklina, je, kakor smo zvedeli, mestni fizikat še pred tednom poslal mestnemu magistrat« vlogo za razveljavljenje kontumaca. Na kaj pač mestni magistrat čaka? O »Električna zadruga« v Spodnji Šiški ima v nedeljo 3. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v tamošnji deški ljudski šoli svoj redni občni zbor, na kar vse cenj. člane tudi še tem potom opozarjamo. 4953 0 Najnovejše bluze: KristoHč-Bučar. O Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Tvrdka Gustav Puc Vsa kleparska dela konkurenčno in točno izvršuje Tržaška cesta 9 nasproti tobačne tovarne Mariltor □ Inštalacija. Včeraj ob 8 zjutraj je bil v tukajšnji stolnici inštaliran za častnega kanonika g. Valentin Mikuš, župnik pri Sv. Juriju ob južni železnici in dekanijski upravitelj. □ Avtomatična telefonska centrala. Pri postavljanju avtomatične telefonske centrale so prav pridno na delu inozemski srokovni delavci. Upajmo, da bo letos gotova. □ Uradne ure na mestnem magistratu so od 1. junija do vključno 31. avgusta t 1. od do 14. □ Umrla je Roj Katarina, trgovka, 70 let stara. Pogreb bo v soboto ob 4 na Pol »režju. П Koncert se vrši v nedeljo, dne 3. junija, od polil do 12 v tukajšnjem magdalenskem parku. □ Skupina šoferjev, včlanjenih v JSZ, ima danes ob pol 9 zvečer v društveni sobi na Koroški cesti 1 svoj sestanek. Na dnevnem redu je porofilc zastopnika mestne občine (odseka za avtopromet) Vsi člani, ki so prosti, naj se sestanka sigurno udeležijo. □ Mlad potepuh. Včeraj so na Aleksandrovi cesti ustavili črnolasega dečka, starega 13 let. Imenuje se bojda Istvan Simon. Kakor sam pravi, se je priklatil v Maribor iz Budimpešte; brez sredstev se je fiodal na pot, prekoračil dr&vno mejo ter preko Sombora in Cakovca prikolovratil sem v Maribor. Dečko pripoveduje, da ima očeta pijanca, ki ga je vedno pretepal, ter da ga mačeha zaničuje, radi česar ni imel doma obstanka. Zato je pobegnil od doma, ter se odločil, da gre v svet s trebuhom za kruhom. Tako pripoveduje. V koliko pa je seveda to pripovedovanje resnično, se bo šele pokazalo. Dečka so dotlej irzočili v prehodno oskrbo v tu. kajšnji oblastni dečji dom. □ Zagonetni nahrbtnik. Včeraj zjutraj je iz-taknila policija v mestnem parku za nekim grmom nahrbtnik s prav jiestro vsebino: mikroskop, stara, obnošena suknja, več mineralij S številkami, razne steklene kemične priprave, potrefakti, najrazličnejše orodje, steklenice z raznimi tekočinami, vetrihi ter cela zaloga vrvi; celo brisača, oškropljena s krvjo. Na brisači se nahaja monogram F. R., radi česar bi se skrivnostni nahrbtnik mogei spraviti v zvezo z ravnokar aretiranim dr. R. F. In da bo ta zagonetna najdba z najdeno zbirko, ki spominja na nekdanje čarovniške medikamente še popolnejša, si je neznani ljubitelj vseh prirodoslovnih ved preskrbe! še tri knjige: Brehms, Tierleben, kupljene pri tukajšnji knjigarni W. Heinz. Očividno si je goreči mineralog, zoolog, kemik, fizik itd. jx>iskal vse naštete predmete v kakšni šoli, muzeju ali laboratoriju. Komur je kaj takega izginilo, naj se javi pri tukajšnji policiji. □ Ukradel, pa pobegnil. Predvčerajšnjim j« nosil neznanec po mestu 6—8 kg težek kos bakrene pločevine. Stražniku, ki ga je ustavil, je hotel na-tvezfi, da je pločevino kupil pri nekem trgovcu. A stražnik se je hotel prepričati pri samem trgoval je-li osumljenec pločevino res kupil. Med potjo pa je 25 letni neznanec nenadoma vrgel pločevino proč ter jo odkuril z vso silo, tako da je pri tem celo kapo izgubil. Policijska oblast jx>ziva prizadetega trgovca, ki mu je pločevina zmanjkala, da se javi. П Tuje stvari je prodajal. Aretiran je bil včeraj 42 letni J. V., ker je prodajal ženske in moške čevlje, srebrno dolgo žensko verižico in dvokrovne žensko srebrno uro. Stražniku je kar hitel zatrjevat da je doma iz Sv. Jurija ob južni železnici, da ima tamkaj družino in da so stvari, ki jih prodaja njegova last. Pa se je izkazalo, da je omenjeni J. V. Sri Sv. Juriju ob južni železnici čisto nepoznan, er je že večkrat predkaznovan radi tatvine in ker si je hotel tudi sedaj, ko so ga zalotili, pomagati z lažjo, obstoja upravičen sum, da je vse to ukradel. Prizadeti naj se javijo pri tukajšnji policiji. □ Policijska kronika. Dnevno izvestje poveljstva državne varnostne straže z dne 31. maja 1928 vsebuje tri aretacije (radi splošnega suma, vlaču-garstva in telesne poškodbe) in 10 prijav (radi goljufije, neprevidne vožnje, ekcesa pasivne asistence, pasjega zapora, obrtnega reda, vožnje po pešpoti) Celfe & Pomemben občni zbor. V sredo zvečer se je vršil v klubovi sobi Celjskega doma občni zbm Dramatičnega društva v Celju. Ker je bilo poslednja leta delovanje Dramatičnega društva identično z delovanjem Mestnega gledališča v Celju, smo smatrali za potrebuo opozoriti javnost še posebej na ta občni zbor. Potek občnega zbora in zlasti izvolitev odbora še sicer ue nudi dokaza, da je Dramatično društvo sposobno upravljati celjsko Mestno gledališče t j. kulturno institucijo, ki V*aka beseda 50par ali proitor drobne mlice 150Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrslic se računajo vis/e.Zaoqla»e , *troqo ll^ovjkega in reklamnega značaja v*aka vrvica ZDin. Najmanjji zne»«kK)Din.Prijtojbma za šifro 2Din.V*akogla> Ireba plačati pri naročilu.Na pi»mena vpraSanja odgovarjamo le,eejepriložena znamka.Cek.račun Lj ubi jane 10.3 1. BES Iztirjena prodajalka i S č e službo, najraje v Ljubljani Položi tudi 10 tisoč Din kavcije. - Ponudbe upravi »Slov.« pod Šifro: Izurjena moč 4922. Prodajalka želi mesta v trgovini ali kaj sličnega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod: ■Pridna« St 4969. 2 krojaška pomočnika sprejmem takoj za stalno. Ant. Jarc, Semeniška 4. Stavbeni tehnik dober risar in kalkulant, se sprejme v stalno službo. Ponudbe z navedbo referenc na upravo Slovenca pod štev. 4936. Spalnic« nova, nerablfena, se zaradi pomanjkanja prostora ceno proda. - Poizve se pri soboslikarski in gleskarski tvrdki »Brata ožič« - Ljubljana, Vegova ulica 8. Stanovanje oddam z 8. junijem. Informacije Švabičeva uL 7. Komiort, stanovanje 4 sob z vsemi pritikK-nami, se takoj odda na Miklošičevi cesti (Vzajemna posojilnica). Informacije in ogled ob delavnikih med 2. in 4. uro popoldne pri dr. Oblaku. Služkinjo 18 do 20 let staro, veščo nemščine, sprejmem za gostilno in kuhinjska dela, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4947. Hišnika ali hišnico vajenega vrtnega dela, sa sprejme. — Naslov v upravi »Slov.« št. 4945. Kravarja samskega ali oženjenega sprejmem. »Ribič«, Bistra — Borovnica. iVi Proda se: "1. Osterreichisches Zeit-sehrift fflr Vermeesungs-wesen, 10 trdo vezanih zvezkov od 1. 1903., ko je začel izhajati, do leta 1913. S pestro vsebino iz nižje geodezije, opisi merilnih pripomočkov, z mnogimi tabelami in jed-načbami. 2. M. Pleter-šnik: Slovensko-nemški slovar, trdo vezan v dveh zvezkih. 3. Ehre des Her-zogtum Kraln, orig. Val-vazorjevo izdajo prve 4 knjige v enem zvezku vezane. To knjigo se even-tuelno tudi zamenja za celotno delo poznejše Krajčeve izdaje. Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št. 4935. Realitetna pisarna Ljubljana - Kolodvorska ulica 29, proda na Kranjskem in Štajerskem več hiš, vil, gostiln, graščin, posestev in stavbišč — in odda stanovanja in lokale v Ljubljani in v Mariboru. Blagajna železna, še dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe z opisom je poslati na Zadružno zvezo v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Dobrepolje! Naznanjam slav. občinstvu, da sem se preselil iz Ceste v Zdcnsko vas ter se tem potom priporočam cenj. odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost in zagotavljam solidno in točno postrežbo. - Brejc Ivan, sedlar in tapetnik. Preklic Preklicujem pri sodni obravnavi 23. maja 1928 izrečeno žaljivko, da je gospa Angela N e s m a n smrkla, ker ona ni smrkla. - Češnjice, 28. maja 1928. Franja Vesel. ! Najevčjo provizijo nudimo potnikom za prodajo vrednostnih papirjev. Prosimo, prepričajte se. — Uprava »Merkur«, Ljubljana. Do 500 Din dnevno agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo pos lati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Sijajen zaslužek nudimo vsem potnikom, ki obiskujejo privatne stranke po deželi. Dober predmet — majhna kavcija. Osebno predstaviti: Specialimport, edina veletrgovina z oljnatimi slikami, Ljubljana, Vošnjako va ulica 4 Industrij, podjetja v Bosni išče za svoj J*" kamenolom s pnevmatičnim vrtanjem strokovnega preddelavca koji bi bil pomočnik in namestnik poslovodje v kamenolomu. - Ponudbe je poslati pod »S. 209« na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. - Beograd. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Sloverti« transport Ljubljana MiklošiCeva cesta št. 36 Telefon št 27 18 izurjeno, ki obvlada nemščino, iščem za Velesejem. - Vprašanja med 7. in 8. uro zvečer v hotelu Lloyd pri KARFU. Aleksandrovo, otok Krk Restaurant-Pension Kvarner Pension 50—55 Din dnevno. Izvrstna kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlfč, restavrater. Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano m pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica. Kupim rabi ene, dobro ocenjene Ponudbe na upravo pod „Mizarski stroji" št. 4716. Debelo iuskinaste otrobe kupite najroneje pri tvrdki a. volk. liubliana Kesljeva cesta 21. Joto aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji A. Kane sinova, L|nbl|ana in drogeriji Wolfram nael. M. Kane, Maribor, Gosposka ulica 33. Vsakovrstno ilatu knpnfe po najvišjih cenah. CERNE, Juvelir, Lfubl|ana, Wolfova ulica št. 3. Gospodinje! - Poskusite idealno sredstvo za pod-iiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. V najboljša in najcenejša pri M. Plasten tovarna žime Stražišče pri Kranju. NAJBOLJŠI PREMOG Cabin Wolfova 1/2 KUPUJEMO zlato, srebro. platin in plavamo 1 srebrno krono Din 3'60,2 srobrni kroni Din T20, 5 srebrnih kron Din 18'—. Prevznmeino tudi vse drugo kovino in plačamo najbolje. — Гонгш га loienje dragih kovin, Sp.Šiška, Sv. Jerneja cesta Stev, 8 bukove ln hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Gramofonisti, pozor! 15 in 17 cm gramofonske plošče, ki igrajo delj kakor 20 cm-ske in stane 1 centimeter samo t Din, ne dobite nikjer, a prvovrstne pjošfe znamk „His Moster'e Voice" „Odeon" - „Columbia" „Polydor" „Homokord" „Fonotipia" dalje amerikanske in francoske plošče samo pri gramofonski tvrdki A. KASBERGER LJubljana Tavčarjev« ulica 5 Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke: Blol Januar pleshar Lfubisana, Bren EloktrolnMalacijo za luč in pogon, prodaja in previjanje eloktromotorjov. mehanična delavnica E!ektropodj«t|«, Liubliana Vil. Jernejova o. 5, telef. 325'-' Jožef Bajželj steklar Ljubljana, Gosposvetska cesta C, dvorISče X. Pečenko trgovina vseh vrst usnja In čevljarskih potrebščin Liubliana. Sv. Petra cesta 3? PRISTOU & BHICELj črkoslikarja, Ljubljana Reslleva c. 4 - Sv. Petra c. 39 Telei. 2908 Ustan. 1903 Ш160ША Ш. Kopitarjeva ulica 6/11 Franc fufan krovec Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru 500 parov trpežnih rnjavih in črnih telovadnih čevljev vse Številke, manJSe po 311 Din, večje po 40 Din ter druge telovadne potrebščine kakor tudi klobuke kupite najceneje pri Amerikencu Ljubljana, Stari trg 10. Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in starega atka, gospoda Franca Ahačiča |j senior šefa tvrdke F. Kajetan Ahačič v Tržiča izrazili svoje sočutje, kakor še posebej darovalcem vencev in cvetja, prečastiti duhovščini, pevcem, društvom, korporacijam in vsem onim, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, prisrčna naša zahvala. Tržič, dne 29. majnika 1928. Žalujoča rodbina F. Ahačičeva. Naznanilo m zahvala Nebeški Oče je poklical k Sebi po plačilo za dobra dela, prevideno s sv. zakramenti, najboljšo mamico in vzorno soprogo, gospo V Ano Sribar vdovo Koprcvnškar ro\ P^atvnSek posestnico in gostilničarko pri »Kamničarju« v Litiji na binkoštno nedeljo ob dveh popoldne, 56 let staro. Blaga rajnka je bila pokopana v torek ob 5 popoldne ob sijajni udeležbi na pokopališču v Litiji. Zahvala bodi častiti duhovščini, vrli požarni brambi in domačemu pevskemu društvu »Lipa« za tri žalostinke in mnogobrojnemu občinstvu iz trga in okolice za udeležbo. Priporoča se blagemu spominu in gorki molitvi. Sv. maše se berejo zanjo v Litiji in drugod. Litija, dne 31. maja 1928. Alojzij Šribar, soprog in Pavel Koprivnikar, sin. m domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Svoji k svojim Grosuplje Ljubljani Razstavljeno na Lfu^llanskem velesejmu pavilfon I 5S4 . 58 № ir ->V.TO5TlWJrKGS» Henrik Sienkiewicx: 23 Na polili slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Ostali so slednjič uvideli, da se nikoli ne sporazumejo, če se ne udajo v ta sklep. Užaljeni so stopili vstran. Vsak je bil zase prepričan, da mu je zdaj ušla prilika za dvoboj. Vedeli so, kako močan je Matevž in niso dvomili, da zmaga. »Začnita!« je zaklical Ciprianovič. Tačevski je takoj pri prvem spopadu spoznal, da ima pred seboj telesno močnejšega nasprotnika: sablja mu je drhtela v roki, ko je lovil njegove udarce. Spretno se je zaslanjal in branil ter moral priznati, da ima opraviti z manj izvežbanim kakor močnim sabljačem. Pričel je napadati in se zaganjati v nasprotnika. Vsi drugi so stali zraven s povešenimi sabljami in z odprtimi usti gledali dvoboj. Kmalu so se prepričali, da je Tačevski mojster in da se ž njim ni tako lahko boriti. Še več: opazili so, da je boljši sabljač od nasprotnika. Vznemirili so se; res jc sicer, tla so se bratje vedno prepirali, a kljub temu je živela vsa četvorica v pravi bratski slogi. Pri vsakem novem sunku jim je ušlo glasno: »Ah!« Zamahi so postajali vse hitrejši in hitrejši, sledili so drug drugemu kakor bliski. Videti je bilo, da je Tačevski spoznal nasprotnika in dobro pretehtal svoj napad. Ostal je sicer miren, toda oči so mu sipale iskre in kakor divja mačka so je zaganjal v nasprotnika. »Slaba mu prede!« je pomislil Ciprianovič o Bu-knjemskem. Ta hip se je razlege! glasen krik — sablja je zdrknila Matevžu iz roke, zakril si je z dlanmi obraz, ki ga je takoj zalila kri, in se zgrudil na tla. Njegovi bratje so zarjovel i pri tem porazu kakor ranjeni biki. Takoj so se vsi besno zakadili v Jacka. Najbrž ga niso nameravali pobiti vsi trije skupaj v svesti si svoje premoči, toda vsak je pač hitel, da prvi maščuje starejšega brata... Nemara bi ga bili tudi razinesarili, če mu ne bi bil priskočil na pomoč Ciprianovič, ki je začel na vso moč kričati: »Da vas ni sram! Pustite ga! Morilci ste, ne pa plemiči! Sram vas bodi, proč, sicer boste imeli posla tudi z menoj!« Pričel jih je celo z rokami obdelavati, dokler se niso končno spametovali. Matevž se je, opirajoč se na roke, slednjič dvignil in obrnil k njim svoj krvavi obraz, ki je bil videti kakor rdeča krinka. Jan ga je prijel pod pazduho in mu pomagal usesti se na sneg. Luka mu je brisal rano. Marko pa je šlcrtal z zobmi. Tačevski je pohitel k njemu in v naglici zaklical: »Prosim, prosim na sabljo!« Ostrina je zopet zažvenketala ob ostrino. Marko je bil sicer dokaj močnejši od Matevža, a bil je tudi precej neroden in Tačevski ni imel ž njim nobenih težkoč. Bukojemski je s svojo velikansko sabljo udrihal po zraku kakor s cepcem. Že po tretjem spopadli ga je Tačevski zadel v ključnico in mu jo prevrtal. Marko je moral odstopiti. Zdaj sta Luka in Jan spoznala, da je naloga prav težka. Navidezno šibki mladenič se je izkazal kot dokaj nevaren sovražnik. Nista bila več prevzetna in sta mislila, da bi bilo boljše ne dražiti te ose. Pričela sla boj z veliko ogorčenostjo, a sreča jima ni bila mila, prav tako kakor starejšima bratoma ne. Luki je raz-sekal Tačevski vse desno lice doli do podbradka. Padel je vznak in zadel z glavo ob kamen pod snegom tako nesrečno, da si je malone prebil lobanjo. Jan je bil najspretnejši, a Jacek mu je izbil sabljo iz rok in obenem ž njo je padel na tla odsekan prst. Jacek sam pa ni dobil niti praske. Ogledoval je svoje delo in se na tihem sam čudil svojemu uspehu. Iskre, ki so mu poprej vzplamtele v očeh, so zdaj ugasnile. Z levico si je naravnal čapko, ki mu je bila tekom boja zdrknila na desno uho, potem se je sploh odkril, zajel s polnimi prsi zrak in parkrat globoko vdihnil. Nato pa se je obrnil h križu in zaklical: »Bog mi je priča, da nisem vsega tega jaz kriv!« Zdaj se mu je približal Stanislav Ciprianovič: »Jaz pridem zadnji na vrsto. Vi ste zelo utrujeni. Trenotek počitka vam dobro dene. Jaz pa ogrnem medtem ranjence s plašči, da ne zmrznejo, dokler se nam ne posreči dobiti kakega voznika.« »Voznika imamo blizu,« je odgovoril Tačevski. »Tam zadaj so sani s slamo, ki jih je poslal prošt Voj-novski. Saj bi jih videli odtod, če bi ne bilo megle. Gospod prost pa čaka pri meni doma in vam lahko obveže rane. Dovolite, prosim, da pokličem voznika. Potem bodo gospodje boljše ležali kakqr na snegu. Šel je proti gozdu. Ciprianovič je ogrnil s plašči Bukojemske, ki so sedeli drug poleg dragega na tleli. Samo lažje ranjeni Jan je klečal bolj daleč na snegu z dvignjeno roko, da bi mu odsekani prst preveč ne krvavel. Ko se jo kri za silo ustavila, je pokleknil k Matevžu na tla in mu pričel s snegom brisati kri po obrazu. RS M 2: S ^ z, ^ < » I a Ф u tO iT. -i м H t o. a> o=.' f -£>■ ? g j* B S 2 ?S 2? IU P »■ T Za Jugoslovanska tiskarno * Ljubljani« Karel Ceču izdajatelji div Ft. ^и!ит«сц Uredniki Franc lerseglaTi Фе/а iivlhmh vrvema V dvanajstih urah okolu sveta! Raketa kot gonilna sila za vozila odpira čisto nove vidike, ki segajo v vesoljstvo! Raketni voz, ki so ga te dni preizkusili v Berlinu, je prvi korak na tem novem potu. Ta poizkus je imel dokazati, da človeško telo prenese trenutni prehod iz mirovanja do 100 in več kilometrov brzine na par sekund in da je možno vozilo ob toliki brzini še vladati in voditi. Ta poizkus se je posrečil. Udejstvitelji prvega raketnega voza — teoretični opis takega voza imamo že iz leta 1420 — teoretik Valier, pirotehnik Sander in praktik ter športnik Fritz v. Opel, hočejo sedaj svoje delo nadaljevati. Predvsem treba premagati otroške bolezni raketnega voza: odpraviti razvijanje plamena in dima in znižati obratne stroške. Opel pravi, da se bo dalo to lahko doseči. Brzina raketnega voza se bo zvišala na 600—700 kilometrov na sekundo. Zgradi se motorno kolo, ki bo prehitelo sedanji svetovni rekord 190 km. Nato se lotijo zgradbe letala z brzino 300—400 km in več; istočasno se bodo s posebnimi aparati raziskavale razmere v doslej neznanih višinah — do 30 km. Živali se bodo uporabile za raziskavanja, '-ako učinkujejo kozmični žarki na živo telo. Nato bodo sledili poizkusi z raketami, ki bodo nosile posadko v neprodušnih letalnih celicah. Vsi ti poizkusi se bodo izvršili v pičlem letu! V šestih letih pa bomo tako daleč — tako upa g. Opel — da bomo v višini nad 1000 km letali z brzino 20—30 tisoč kilometrov okoli zemlje, to se pravi, da bomo rabili za potovanje okolu sveta pol dneva. Morda — morda — bomo mogli potem potovati tudi na bližnja nebesna telesa! Tudi gobavost ozdravljena? Dr. A. Paldrocku, ki že dolgo let proučuje eno najstrašnejših bolezni, ki spremljajo človeštvo od njegove zibeli: gobavost, ?e je v zadnjem času posrečilo iznajti sredstvo, s pomočjo katerega se dajo ozdraviti tudi zastarani slučaji lepre (gobavosti). Kakor znano. je gobavost kožna bolezen, ki razjeda tka-ničje, tako da odpadejo bolnikom celi udje. Bolezen je silno nalezljiva in gobavce povso-di izključijo iz človeške družbe; včasih so se skrivali po duplinah, sedaj so na samotnih Japonka Kiane Hitomi, pretekla v Amsterdamu 100 m v 12 sekundah. krajih (otokih) zgrajene zanje bolnice, kjer njihovi negi žrtvujejo svoje življenje usmiljene sestre. — Vse doslej je veljala gobav >st kot neozdravljiva, izvzemši komaj najlažje slučaje, ko se je bolezen komaj pojavila. In sicer so take slučaje zdravili z zlatom, a uspeh se je dosegel le redkokdaj. Sedaj pa je dr. Paldrock iznašel zanesljivo sredstvo proti lepri. Tudi on uporablja zlato, a zraven sneg ogljikove kisline. Gobava mesta na telesu se najprej omočijo s snegom ogljikove kisline, ki mora učinkovati 3—4 se kunde. Vsled silnega mraza, ki ga povzroča kislina, lepromi popolnoma zmrznejo. Ne lo mesta, ki jih negujemo s kislino, marveč vsa b.lna mesta se začno celiti, dokler znak: bn-lezn popolnoma ne izginejo. To je treba razlagati tako, da telo leprin strup na zmrznjenih mestih vsrka ter ga kri razaese po celem telesu, prav kakor pri cepljenju. Obrambne sile v telesu se mobilizirajo, delajo se protistrupi, ki učinkujejo proti bolezni Zdravljenje se nadaljuje; v 2—3 tednih bolezenske kali oslabe in izgube svoj varnostni ovoj. Prav zaradi tega varovalnega ovoja !e-prinih bacilov doslej bolezni ni bilo moči priti do živega. Pri zmrznenju ti ovoji izgube svojo odpornost in odpadejo, nakar je možno kužne kali s primernimi sredstvi uničiti. V ta namen se poslužuje dr. Paldrock posebnega preparata. Ako se dr. Paldrockovo sredstvo izkaže kot zanesljivo uspešno, bo to velikega pomena tudi za nas; saj je znano, da se gobavost trdovratno drži tudi po nekaterih predelih naše države (v Črni gori in Macedoniji). Spomenike davnih dni oživljajo Severno od Lyona leži danes neznatno mestece Cluny, ki je nekoč tekmovalo z Rimom in Parizom in bilo središče znanosti tedanje dobe. Bila je to stara benediktinska opatija Cluny, ki jo je papež Urban II. imenoval »Luč sveta«. To opatijo, ki jo je velika francoska revolucija izpremenila v razvaline, ko je bila že preje sama začela propadati, tioče sedaj skupina francoskih in ameriških arhitektov obuditi v novo življenje v prvotni veličastnosti. Opatijo Cluny je 1. 910. ustanovil duhovnik Bernon. Ko je 1. 927. umrl, je izročil svojemu nasjedniku skrb za petorico hiš, pra-jedro kasnejše mogočne naselbine. Drugi opat, Odo, je prejel od papeža dalekosežna poobla-stda in si prizadeval, da bi postal Cluny središče verskega življenja na Francoskem in prerodil francosko cerkev. Dosegel je, da sta se benediktinski opatiji Subiaco in Monte Cas-sino preselili v Cluny. Sredi 12. stoletja je bil Cluny središče 314 po vsej Evropi razširjenih samostanov. Cluny je dal štiri papeže: Gregorja II., Urbana II., Paskala II. in Urbana V. Opati, izprva večinoma potomci najplemenitejših družin, so bili na glasu kot najbolj učeni možje svoje dobe in so stali v dostojanstvu v isti vrsti z vladarji. Bil je celo čas, ko je Cluny pomenil več nego rimska stolica. Štiri opate: Oda, Maieula, Odila in Hugha je cerkev proglasila za svetnike. Opatija je imela pravico kovati denar, ki je imel nekaj časa večjo veljavo nego kraljev. Opat je smel kralju predpisovati zakone in je imel v vprašanjih miru in vojne važno besedo. Veliko opatijsko baziliko so začeli graditi 1. 1089; dovršili so jo 1. 1131 in je bila do igradbe cerkve sv. Petra v Rimu največja cerkev na svetu. Okolu cerkve so zgradili ostala samostanska poslopja. Vse skupaj je bilo mesto zase docela neodvisno od vsake svetne oblasti. Številna gostišča so gostoljubno sprejemala romarje iz celega sveta, čez vse pa je kraljevala cerkev s svojo dvojno prečno ladjo in pet vzdolžnimi ladjami, nad katerimi se je dvigalo proti nebu osem visokih stolpov. Opatija je imela prekrasno knjižnico. Po smrti častitljivega opata Petra (1122. do 1157), ki mu pripisujejo prvi prevod Korana v latinščino je začela opatija hitro propadati. Vzroki so bili različni. Za časa francoske revolucije so večji del samostana požgali in porušili do tal. Ostala je samo še opatova hiša in nekoliko zidov, ki so jih nato prezidali v vaško cerkev. Umetnine in knjižnico se je posrečilo pravočasno rešiti ter se nahajajo danes v palači Cluny v Parizu, ki ima vedno obilo obiskovalcev iz celega sveta. Arhitekte, ki hočejo opatijo obnoviti, čaka ogromna naloga. Iz vseh vaških hiš bodo morali zbrati staro samostansko kamenje, ki so si ga bili prebivalci vzeli iz razvalin in ga porabili za zgradbo hiš. Dalje upajo z izkopavanjem odkriti prvotne temeljne zidove. Povsod po okolici so razmetane skulpture in loki ter drugi ostanki. Vse to hočejo zbrati in na podlagi starih načrtov obnoviti to pričo veličastne srednjeveške kulture. Kino SVETISLAV PETROVIČ. Eden izmed redkih mlajših filmskih igralcev, ki jim je sreča mila, je Jugoslovan — Svetislav Petrovič, ki nastopa pri »Jofi« v Berlinu. Doma je iz Bačke, ki mu je napolnila srce s hrepenenjem in toploto. Za filmskega igralca je kakor ustvarjen: lep mož je, krasne postave in sijajnega temperamenta. Osebno je prikupljivo skromen. Svojemu poklicu se jc zapisal s celi msrcem. Dasi se zaveda svojih uspehov, ne precenjujc samega sebe in ve, da se dviga pred njim še granitna steza, predno dospe na tisti vrh, ki si ga je izbral za cilj. Ima pa tudi trdno voljo, da zmaga vse ovire in se povzpne na višek. Če ga vprašaš, katera vloga mu je najdražja, ti odgovori, da tega sam ne ve, da so mu pač vse drage, da pa ima pri vseh isti čut svoje umetniške nedostatnosti, to je, da nobene ni izdelal do popolnosti. Hrepenenje po boljšem je pač muka in moč vsakega umetnika. — V kratkem nastopi Petrovič v dveh novih filmih; eden izmed teh je »Carevič« po istoimenski opereti Gabrijele Zapolske. TEREZA RAQUIN.« Tipičen filmski komad: šest — sedem dejanj samih podlosti in zločinov, da morejo dušo do vrha napolniti s srdom in gnusom — ali pa tudi z občudovanjem, kakor je duša pač pripravljena za dobro ali zlo. Vmes — da dobi stvar vsaj videz opravičbe — vloga Suzane kot dobrega elementa v boju proti zlu. Suzano igra La Yana. LIEDTKE IMA PRAV. Filmana ljubezen! Za zdrav želodcc nekaj nemogočega. Upira se celo praznemu želodcu Liedtkeja samega, edinega izrazitega nemškega filmskega ljubavnika. Te dni je Наггу Liedtke igral glavno vlogo za novi Reichmannov film: »Paridova ljubica«. Delo se je pričelo na vse rano: Aparat je bil pripravljen, stiki izvršeni in Liedtkejeva partnerica Betty Birt je čakala na povelje, da začne glumiti svojo ljubezensko vlogo »Pozor!« — zakliče režiser. Aparati za-brne, ljubavni prizor se začne razvijati. V ozadju valovi valček, da bi igralca prišla v pravo razpoloženje, »Več ljubezni, več topline!« — opominja režiser. — »Tako ,.. Jako dobro!« Ko je bilo vse gotovo, je Наггу Liedtke iz celega srca vzdihnil: »Tak-le ljubavni prizor na vse rano, na prazen želodec — ne, jaz bi že vedel kaj boljšega!...« Vsi so se strinjali z njim. Pravijo pa, da se ta prisiljenost filmu nič nc pozna. Kakšna samoprevaral Za duha in srce Marksizem in vera V sredi nemške socialne demokracije, koje veliki pomen za razvoj političnega življenja je zaradi izida volitev v Nemčiji še bolj narastel, se vrši zanimiv duhovni proces. Že zadnji strankarski kongres v Kielu je sprejel z veliko večino predlog, da se naj nemška socialna demokracija des-interesira za kulturni boj, ki ga propagirajo meščanske svobodomiselne stranke. Da je bil ta sklep narekovan od političnih taktičnih razlogov, o tem ni nobenega dvoma, vendar se pa v gotovih višjih intelektualnih plasteh nemške socialne demokracije opaža resničen, čeprav zelo počasen in še ne popolnoma jasno opredeljen duhovni preobrat stran od materializma. O tem priča več del in razprav zadnjega časa, zlasti knjigi »Katolicizem in socializem« od marksista B e y e r j a in »Program socialne demokracije, predlogi zn njegovo obnovo« od sodruga M e e r f e 1 d a , dočim je brošura znanega avstrijskega marksista Otona B a u e r j a »Socialna demokracija, cerkev in vera« (Dunaj 1927) zelo nejasna v tem oziru. Obenem s temi tremlje-nji, da se svetovni nazor socialne . demokracije dvigne nad svoj dosedanji nivo in pokaže več umevanja za versko utemeljitev življenja, pa narašča na drugi strani prizadevanje svobodoumni-ških krogov v socialni demokraciji, da bi se množice še dalje odvajale od krščanske vere in cerkve. Za to nastopa zlasti glasilo »Der sozialistisehe Freidenkerc (marec 1928). Boj med tema dvema strujama bo še narastel in se zavzemajo za versko in etično preusmeritev socializma zlasti »Sozialistisehe Monatshefte«. Na vsak način bo ta problem v socialistični literaturi čedaljebolj stopal v ospredje. Angieški glas o verski probuii Na zborovanju Biblične družbe maja meseca 1928 je angleški ministrski predsednik Baldvvin v svojem nagovoru med drugim dejal- »Če ne bi bil popolnoma uverjen, da se bo izpolnilo vse. kar je Bog razodel o prihodu svojega kraljestva, bi že jutri odložil svoje mesto, ker bi se mi zdelo vse moje delo čisto zaman. Jaz pa že danes predvidevam dobo velike prebuditve vere, kakor so v zgodovini že večkrat razmajale svet in dale človeštvu novega pogona.« K temu pripominja »Morning Post« »Res je, da se vera zopet tiho vrača nazaj v človeštvo. Kljub vsemu gmotnemu iu tehničnemu napredku ima človeštvo danes več časa, da misli na svojo dušo in njen spas. Zelo značilno pa je predvsem, da si vera in znanost prihajata vedno bolj prijateljsko nasproti. Ravno na polju fizike se množijo duhovi, ki po svojih globokih vpogledih v pre-cizijski red stvarstva, kateri sam po sebi dokazuje božanstveno hotenost vesoljstva. človeštvo naravnost navajajo na vero v Boga.« Knjige in revije Francoska literarna nagrade Renaissance, tretja največjih francoskih literarnih nagrad, se je podelila Luc. Durtainu za njegovi poslednji dve knjigi: »Quarantieme ćtager, in »Holly\vood depassć«. Luc Durtain, ki pripada posimbolistični generaciji in ki se je začel literarno udejstvovati istočasno kot Du-hantel in Romains, je eden najmočnejših opisovalcev duševnih komplikacij sedanje dobe strojev Obe nagrajeni knjigi obdelujeta in persiflirata severno-amerikansko posebnost. Durtain je izdal pred kratkim tudi morda najboljšo francosko delo o Sovjetski Rusiji. Moskovska vlada :a pomoč lileratom. Moskovska vlada je sklenila, da ustanovi v okviru prosvetnega komisariata višji komisarial za lepo literaturo, ki bi imel v prvi vrsti skrbeti za materialne potrebe literatov iu jim v stiski nuditi pomoč. Za vodjo komisariata je določen A Saviderski. Pirandellova komedija *Šest oseb i&čc avtorja-!: je bila do sedaj od angleške cenzure prepovedana. Sedaj pa je cenzor dovolil, ki je prisostvoval zaključeni predstavi po nekem gledališkem društvu, da se sme delo uprizoriti tudi za javnost. Novo angleško izdajo Tolstega pripravlja Ox-ford University Press v zvezi z Britsko družbo Tolstega. Izdaja bo obsegala 21 zvezkov, od katerih jih bo 7 izšlo v avgustu t. 1. Jubilejna izdaja bo obsegala samo nove prevode z mnogimi ilustracijami. Potom subskripcije pa bo izšlo še nadaljnih 14 zvezkov, ki bodo obsegali celotno zapuščino Tolstega. Raznovrstne okrasne letvice Vam nudi: Specialna Izdelovalnica okrasnih letvic IVAN DOVZAN, LJubljana VII. Na L)ubJj. velosejmu pav. E-37. Zaht evnjte vzorce in conike Natečaj za zborničnega stenografa Narodna skupščina potrebuje enega dobro izvežbanega debatnega stenografa za stenografiranje slovenskih govorov. Poleg teoretične in šolske kvalifikacije mora imeti kandidat daljšo stenografsko prakso, da more stenografirati najmanj 120 besedi na minuto, Izbrani kandidat bo najprej nastavljen kot honorarni skupščinski stenograf s stalnim mesečnim honorarjem 3—4000 Din po spoosbnosti. Kasneje bi se mogel potrditi in namestiti kot stalni skupščinski stenograf I. kategorije odgovarjajoče skupine, ako izpolni pogoje iz zakona o uradnikih in pravilnika o organizaciji službe v Narodni skupščini in skupščinskih nameščencih. Pogoj je višješolska izobrazba — univerza, ob pomanjkanju kandidatov s fakultetno izobrazbo se pa sprejme v kombinacijo tudi kandidat z dovršenim izpitom zrelosti ali višjo strokovno šolo. Z dokumenti opremljene pismene ponudbe s točnim naslovom naj se dopošljejo do 10. junija letos šefu stenograf-skega biroja Narodne skupščine. Kandidati, ki pridejo v kombinacijo, se morajo podvreči praktičnemu izpitu za parlamentarne stenografe v Beogradu, event. v Ljubljani. 28. maja 1928. g., Beograd. Iz Stenografskog Odelenja Narodne Skupštine, Br. 930. Išče se trgovski drug IfONPANJON. Renomirana, specijalna tehniška trgovina v Zagrebu, ki vf-pešno deluje tudi v največji sla/naciji v celi državi s stalnimi iu sigurnimi odjemalci, išče zt> povečanje in razširjenje delovanja marljivega solidnega druga z oeehnim sodelovanjem z gotovino 20c do 250.0(10 dinarjev. Ponudbe z navedbo doee-danjeea delovanja pod „Soliden 16432" na „Puhli-citas", Zagreb, Gunduličeva U. Tajnost zajamčeni'. Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, brat, svak itd., gospod Anton Kalan trgovec in posestnik danes zjutraj, po kratki in mučni bolezni, v 61. letu starosti, v Gospodu preminul. — Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto 2. junija ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti, Suha St. 20, na pokopališče v Škofji Loki. Suha, dne 31. maja 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Posetniki velesejma — interesentjel Ne zamudite prilike, oglojto si našo zalogo zadnjih novosti! „ELEKTROLA" SlfcM GRAMOFON Kolosalna zvočna inkosi prosega vse dosedanjo proizvode. BKEZ KONKURENCE! — Zh dvorane, kino, restavracije, kavarne In zabavišča nadomestil Je popolnoma dober večji orkester. S prospekti radi postrežemo. - Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih gramofonskih plošč samo iz svetovno znanih velotovarn, s posnetki celemu svetu znanih pevcev in drugih umetnikov, klasične ln moderne godbe »slovenskih napovov« humoristike, zamorskih pevcev iu njih glasbo itd. Vse v gramofonijo spadn.ioče predmete, posamezne dele dobite samo v noSI trgovini, v naši delavnici za montažo gramofonov se Izvršijo tudi vsa popravila ceno in strokovno, A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5 Edina specijalna trgovina modernih, na višku tohnlke stoječih gramofonov In gramofonskih plošč, knvfegaetlh aparatov, brezhibno delujočih gramoron-avtomatov. Zn vsak prodani aparat dvoletno jamstvo. Ceniki zaslonj. Razstava aparatov, predvajanje samo v Tavčarjevi ulici 5. Ne kupujte drugje, rioklor ue slišite naših umotvorov. Mi ne prodajamo papir, lepenko, marele, predpasnike, pečatni vosek, ampak samo gramofone, plošče in k tomu spadajoče predmete.